DODIPLOMSKO IN PODIPLOMSKO POUČEVANJE DRUŽINSKE

MEDICINEVloga mentorja

Ljubljana, 8. maj 2009

Prof.prim.dr. Marko Kolšek

Program študija predmeta “Družinska medicina” v 6. letniku

MF Ljubljana• 1x TEDENSKO NA KATEDRI• 4x TEDENSKO V AMBULANTI• KOLOKVIJ OB ZAKLJUČKU• POMEMBNA VLOGA MENTORJA

Program dela na Katedri za DM LJ

• Predavanja• Diskusija v skupinah ob prikazu bolnikov iz prakse• Igranje vlog• Priprava seminarjev

Delo v ambulanti – 6. letnik MF Ljubljana

• Poln delovni čas z mentorjem (to ne pomeni, da stalno v ambulanti)

• Konkretno delo z bolniki• Napredovanje odvisno od sposobnosti študenta in

pripravljenosti za aktivno delo• Spoznavanje ostalih dejavnosti v osnovnem zdravstvu (delo

medicinske sestre v ambulanti, “preventivne” delavnice, patronaža, FTH, laboratorij, otroška ambul., NMP, reševalna služba, seveda tudi hišni obiski)

Študentove obveznosti6. letnik MF Ljubljana

• 1 DEŽURSTVO (z mentorjem ali izkušenim kolegom)• OPIS 50 PACIENTOV V DELOVNI ZVEZEK• ZGLEDEN KARTON• PREDSTAVITEV PACIENTA• IGRANJE VLOGE• SEMINAR• OBISK IN OPIS DRUŽINE

SPECIALIZACIJA DRUŽINSKE MEDICINE

Trajanje 4 leta

• Delo na kliničnih oddelkih – 24 mesecev

• Moduli na Katedri z delom v ambulanti – 24 mesecev

• Poln delovni čas

• Elektronski list specializantahttp://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=271

• Izpit

Klinični del (ostaja nespremenjeno):enkrat na teden delajo z mentorjem (ostalo na kliniki ali spec. ambulanti)

Ambulantno-modularni del:- moduli trajajo 2 cela dneva (na Katedri za DM)- praviloma organizirani enkrat mesečno

prvi dan: petekdrugi dan: četrtek čez 3 do 5 tednov

(vmes praktično delo na temo modula s pripravo seminarja)

- delo pod vodstvom glavnega ali neposrednega mentorja ves čas tega dela specializacije

Delo v ambulanti družinske medicine pod nadzorom mentorja

• Delo specializanta poteka v – mentorjevi ambulanti oz. – vzporedno potekajočih ambulantah– sosednjih ambulantah, vendar mora imeti mentor (glavni

ali neposredni) omogočen dober pregled nad specializantovim delom v takšni ambulanti

Specializacija - postopek• Javni razpis v ISIS oz. na spletni strani ZZS (po ZUP),

razpis ostane odprt do zasedbe mest• Izbirni postopek in izbrani dobijo odločbo• ZZS določi glavnega mentorja v regiji (sklep s prilogo z

navodili o poteku specializacije - na spletu)

• Glavni mentor pošlje ZZS:– predlog programa kroženja– datum začetka specializacije

• ZZS razporedi specializanta na kroženja in obvesti specializanta, GM, ustanovo zaposlitve in ustanove za kroženje

• Ambulantno modularni del

• Morebitno vštevanje

Izpit

• Izjava glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata• Komisijo določi ZZS• Po sklepu SIZ-a en član iz druge stroke• Priprava predhodnega poročila• Ogled ambulante• Teoretični, praktični in ustni del

GLAVNI MENTOR

• Mentor: vodnik, učitelj, vzgojitelj; moder, dobro misleč svetovalec mladega človeka

• Mentorji: rutinsko delo na visoki kakovostni ravni - učenje pri vas najboljši prikaz

vsakodnevnega dela.

• Individualno poučevanje –

lažje se posveti specializantu

• Med kolegoma lahko nastane dober odnos, ki je neprecenljivega pomena za nadaljnji strokovni in osebnostni razvoj.

NALOGE GLAVNEGA MENTORJA(po Pravilniku o vrstah, vsebini in poteku

specializacij zdravnikov)1. Pripravi individualiziran program svojemu

specializantu (predlaga vštevanje že opravljenega)2. Nadzira potek specializacije3. Določi neposredne mentorje in sodeluje z njimi4. Organizira skupinske oblike izobraževanja5. Spremlja in ocenjuje napredovanje specializanta6. Pooblašča specializanta za samostojno opravljanje

določenih del7. Predlaga lahko podaljšanje določenega dela

specializacije8. Prisostvuje specialističnemu izpitu svojega kandidata

1. Priprava individualiziranega programa

1. Pogovor z novim specializantom- Dosedanje delo in morebitne izkušnje- Seznanitev z obliko specializacije- Pričakovanja (obeh)

2. Morebitno vštevanje dosedanjega izobraževanja in izkušenj

3. Priprava terminskega predloga za klinični del

4. Dogovor o neposrednem sodelovanju (kako in kdaj bosta delala skupaj)

Načini opravljanja specializacije iz družinske medicine za posamezne skupine zdravnikov

1. Zdravniki brez licence

2. Zdravniki z licenco za splošno medicino in z opredeljenimi pacienti

3. Zdravniki z licenco, ki so redno zaposleni na NMP, MORS, IVZ, ZZV, Ministrstvu, …

4. Zdravniki z licenco iz pediatrije, šolske medicine, z opravljenim podiplomskem študijem iz varstva otrok in mladine, ki delajo pretežno z otroci in mladino

1. Zdravniki brez končanega sekundariata usposobljenosti –brez licence (po strokovnem

izpitu)klinični del :• dela na kliniki ali v spec. ambulanti, enkrat tedensko

delajo z mentorjem v mentorjevi oz. vzporedni ambulanti

ambulantno-modularni del: 20 modulov v 24 mesecih

• vse dni (razen na dan modula) delo v ambulanti družinske medicine pod vodstvom glavnega ali neposrednega mentorja ves čas tega dela specializacije v mentorjevi, vzporedni ali sosednjih ambulantah, kjer ima mentor lahko pregled nad delom specializanta

2. Zdravniki z opravljenim sekundariatom in preizkusom usposobljenosti

• 2.a. Zdravniki, ki so že dlje časa delali samostojno v ambulanti družinske medicine in imajo opredeljene svoje paciente

klinični del : v obliki tedenskih kroženj enkrat mesečno z zaključnimi

kolokviji po vsakem kroženju

ambulantno-modularni del: 20 modulov v 24 mesecihDelo v ambulanti družinske medicine: specializant in

mentor (glavni ali neposredni) delata praviloma 3x v mesecu oz. enkrat tedensko v mentorjevi, vzporedni ali sosednjih ambulantah, kjer ima mentor lahko dober pregled nad delom specializanta

2. Zdravniki z opravljenim sekundarijatom in preizkusom usposobljenosti - licenco

2.b. Zdravniki, ki še niso samostojno delali v ambulanti družinske medicine

klinični del :• Krožijo podobno kot v času sekundariata, enkrat tedensko

delajo z mentorjem v mentorjevi ambulantiambulantno-modularni del:

20 modulovDelo v ambulanti družinske medicine: specializant in glavni

mentor delata praviloma 1 – 2 krat v tednu v mentorjevi ambulanti oz. v vzporedno potekajočih ambulantah ves čas specializacije razen v tednih, ko je modul, ostale dni lahko v sosednjih ambulantah, vendar mora imeti mentor (glavni ali neposredni) dober pregled nad specializantovim delom v takšni ambulanti

Specializanti iz družinske medicine, ki ne delajo redno v družinski/splošni ambulanti (n.pr. zdravniki, ki delajo kot "urgentni" v prehospitalnih enotah, SNMP v zdravstvenih domovih, ali zdravniki, ki delajo v MORS, IVZ, ZZV, ZZZS, ipd.):

* 3 dni v tednu delajo polni dnevni delovni čas v ambulanti družinske medicine z glavnim ali neposrednim mentorjem ves čas specializacije, razen v tednu z modulom oziroma kliničnim kroženjem

50 pacientov (najmanj) za specializantaGlavni mentor specializantu, ki nima licence oz. nima svojih

opredeljenih bolnikov, izbere najmanj 50 bolnikov, ki jih bo specializant sproti spremljal in delno vodil do konca specializacije (poleg ostalega rednega dela). Od tega naj bo več kot 30 bolnikov s kroničnimi težavami ali boleznimi:

10 bolnikov z arterijsko hipertenzijo,

5 bolnikov s sladkorno boleznijo,

5 bolnikov z bolečinami v hrbtenici ali sklepih – artrozo,

5 bolnikov z nevrozo, depresijo, demenco ali psihozo,

3 bolnike z rakom,

3 z zasvojenostjo oz. škodljivo rabo psihotropnih snovi,

3 bolnike z drugimi kroničnimi boleznimi in

1 ali 2 bolnika, ki ju zdravijo pretežno na domu.

Nekatere zanemarjene obveznosti specializantov (iz sprejete Vsebine specializacije iz družinske medicine)

Specializant mora vsaj enkrat letno javno prikazati pridobljeno znanje na način, ki ga vsakokrat sproti določi mentor – na primer:

• Predstavitev analize skupine bolnikov ali posameznega zanimivega kliničnega primera na strokovnem srečanju skupine strokovnjakov v učni ustanovi ali zunaj nje

• Priprava “klinične konference” (seminarja) s tematiko, ki zajema področje specializacije

• Objava članka v recenziranem domačem ali tujem strokovnem glasilu s temo iz programa specializacije

Pogoj za nadaljevanje specializacije je ugodna vsakoletna ocena glavnega mentorja.

Elektronski LIST SPECIALIZANTA – redno izpolnjevanje

Spremljanje in ocenjevanje napredovanja specializanta

• Pregled dokumentacije o delu specializanta (list specializanta in dnevnik)

• Neposredno opazovanje dela mentorja• Neposredno opazovanje dela specializanta• Druge oblike individualnega poučevanja (analiza

primerov,...) – specializant naj vpiše v dnevnik vsebino• Preverjanje znanja in veščin specializanta • Preverjanje stališč specializanta• Spodbujanje kritičnega vrednotenja lastnega dela• Odrejanje aktivnosti za pridobitev veščin• Svetovanje o dodatnem samostojnem izobraževanju ali

izobraževanja v obliki delavnic

Spremljanje in ocenjevanje napredovanja specializanta (nadaljevanje)

• Pogovor o medicinskih napakah • Pogovor o izgorelosti• Predstavitve vodenja in obravnave bolnikov:

– s pogostejšimi bolezenskimi stanji, – s težavnejšimi bolezenskimi stanji,– z nepredvidenim potekom bolezni – z več bolezenskimi stanji

• Povzetke literature v zvezi z zanimivimi kliničnimi primeri iz prakse

• Spodbujanje kritičnega vrednotenja objav, izobraževanj, raziskav

• Pisanje člankov, raziskave• Podpis v elektronski list specializanta oz. dnevnik

5. Poučevanje, spremljanje in ocenjevanje napredovanja

specializanta

• To je tema teh dveh dni• Kdo lahko uči:

– Bolniki– Kolegi in člani tima– Samoučenje– Bolnikova družina– Druge službe v okolju (n.pr. center za socialno delo)– Zdravstvena dokumentacija

Kako lahko učimo?

• Opazovanje izkušenega kolega• Delo pod neposrednim nadorom• Samostojno delo• Pogovor• Individualno učenje• Organiziran obisk drugih ustanov• Poročanje o bolniku• Samostojen projekt (predavanje, zloženka, plakat,.)• Organizirano učenje sporazumevanja• Analiza lastnega dela• Seminarska ali raziskovalna naloga

Pooblastilo specializantu za samostojno opravljanje določenih del

37. člen Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov

• Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljen sekundarijat, opravljena druga specializacija), druge storitve s področja sedanje specializacije pa le po predhodnem pisnem pooblastilu ali pod neposrednim nadzorom mentorja.

• Podpis mentorja v listu zdravnika specializanta, ki v skladu z določbo 43. člena tega pravilnika potrjuje, da je specializant pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine določenega dela programa in obenem pomeni, da je specializant usposobljen in odgovoren za opravljanje teh del in storitev.

Pooblastilo specializantu za samostojno opravljanje določenih del – DEŽURANJE

Specializant družinske medicine se mora usposobiti tudi za dežurstvo in opravljanje NMP v ZD, torej mora v času specializacije tudi dežurati ! - v skladu z določili v Pravilniku o “specializacijah”

(Če je po zakonu oproščen nočnega dela – n.pr. mati z majhnim otrokom, lahko opravlja dežurstvo in NMP podnevi oz. v nedeljo.)

38. členSpecializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi

pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu.Specializant se v času specializacije vključuje v opravljanje dežurne

službe pod naslednjimi pogoji:1. predhodno mora tri mesece štirikrat mesečno dežurati pod

nadzorstvom specialista2. v ustanovi, kjer bo dežural, morajo preveriti njegovo znanje iz

področja urgentnih stanj ustrezne specialnosti, vsaj dva (od treh) izpraševalca morata redno opravljati delo v času dežurstva in izpolnjevati pogoje za imenovanje za glavnega mentorja s specialističnega področja, za katerega je dežurstvo namenjeno

Pooblastilo specializantu za samostojno opravljanje določenih del – DEŽURSTVO

(nadaljevanje)

38. člen3. izpitna komisija izdela pisni zapisnik preizkusa in

izda potrdilo o usposobljenosti za opravljanje dežurne službe, na podlagi katerega se izdela predlog za dežuranje vodstvu ustanove in glavnemu mentorju specializanta

4. v času specializantovega opravljanja dežurne službe mora ustanova določiti nadzornega zdravnika - specialista za konzultacijo. Ta mora specializantu ves čas opravljanja dežurne službe omogočati posvetovanje.

Značilnosti poteka in financiranja specializacij: - Zbornica razporeja specializante po specializantskih delovnih mestih

(če je le možno tako, kot sta predlagala) – vsi novi specializanti so ves čas specializacije zaposleni pri enem

pooblaščenem izvajalcu, kjer je glavni mentor (obvezno, če ima opravljene manj kot 1/3 specializacije, velja pa lahko tudi za ostale; pri koncesionarju je lahko zaposlen le en specializant)

– delodajalci specializantov bodo od maja letos od ZZZS prejemali vsak mesec povračilo vseh upravičenih stroškov, ki so jih imeli s specializantom:

• plače specializantov povečane za prispevke in druge stroške iz delovnega razmerja (regres, malico, dodatek za ločeno življenje, prevoz na delo, plačilo 2. stebra pokojninskega zavarovanja)

• plačilo glavnih mentorjev (bruto 71,15 €/mesec) in neposrednih mentorjev (bruto 177,8 €/mesec)

• plačilo za udeležbo specializantov na tečajih in seminarjih v Sloveniji ali tujini, za stroške prevoza in bivanja v zvezi z udeležbami na tečajih in seminarjih oziroma za nakup strokovne literature v višini 449,09 €/leto/specializanta

Plačevanje mentorjev

• Za “tedenske” specializante je ¼ tega (prav tako vsi ostali stroški, za katere je refundacija)

• Izplačila za mentorstvo gredo po interpretaciji Računskega sodišča lahko po kolektivni pogodbi: “za vsako, s programom določeno mentorsko uro, pripada dodatek v višini 30% od urne vrednosti osnovne plače zdravnika”

• SPOROČITE, KDO OD VAS NE DOBIVA PLAČILA ZA MENTORSTVO

Nekaj praktičnih napotkov (1)

Ob dodelitvi specializanta dobite sklep, da ste glavni mentor in do kdaj mora začeti specializirati

• Ko dobite specializanta (pa tudi kdaj kasneje), si na spletni strani ZZS poglejte:– Pravilnik o “specializacijah”

http://www.zdravniskazbornica.si/ozzs.asp?FolderId=397

– Vsebino specializacije iz družinske medicine http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=272

– Navodila za opravljanje specializacije DMhttp://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?

FolderId=274

– Seznam pooblaščenih ustanov za kroženje (klinični del kroži v regiji, za katero specializira; nekatera klin. področja ambulantno)

http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=272

Nekaj praktičnih napotkov (2)Pripravljen predlog programa kroženja pripravita skupaj, napišita

DATUM ZAČETKA specializacije; na koncu mora biti vaš podpis (prav tako na predlogu za vštevanje!) !

Predlogu programa kroženja dodajte opis:• kaj in kje je do sedaj delal, • kaj in kje trenutno dela bodoči specializant ter • podatek, ali ima licenco• Pri planiranju kroženja predvidita tudi dopust, ki naj bo v času

daljših kroženj (n.pr. interna, kirurgija, pediatrija, ginekologija, psihiatrija)

• Smiselno je koristiti ne več kot 2 tedna dopusta skupaj, da ni prevelikega izpada pri enem kroženju, ali pa morda deljeno (zadnji teden enega kroženja in prvi teden drugega)

• Dopust naj ne bo v dnevih, ko imajo modul, saj je obvezna prisotnost oba dneva modula !!!

Nekaj praktičnih napotkov (3)

• Ambulantno naj praviloma krožijo:– Pediatrija (2 meseca dispanzer, 1 mesec bolnišnica)

– Ginekologija (1 mesec dispanzer, 1 mesec bolnišnica)

• Lahko pa tudi:

- Okulistika– Dermatologija

– Ortopedija ?

• Specializanti naj se udeležijo dobrih učnih delavnic (“šol”) kliničnih specialnosti, kjer se dela tudi interaktivno v malih skupinah: n.pr. šola astme, za sladkorno bolezen, za osteoporozo, šola urgentne nevrologije ipd. (letno imajo dodeljenih 449,09 € za izobraževanje!)

Nekaj praktičnih napotkov (4)• Vštevanje dosedanjega izobraževanja NI AVTOMATSKO, ampak je treba napisati vlogo na

Oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor ZZS:– katera področja želita s specializantom vštevati– kolikšno dobo želita vštevati– kdaj in kje je bilo to usposabljanje opravljeno ali pa so

bile pridobljene ustrezne izkušnje

• Od že opravljenega v sekundariatu lahko predlagate vštevanje le enega dela (npr. od 6 mesecev interne lahko le 4 mesece)

• Tega predloga ni nujno pisati takoj v začetku specializacije - lahko počaka

Nekaj praktičnih napotkov (5)

• OPOZORITE svoje specializante (“tedenske”), naj svojemu nadrejenemu (in kadrovski službi) sporočijo, da (ker ZZS ne sme več zaradi ZVOP):– imajo odobreno specializacijo – v katerih terminih imajo tedenska kroženja oz. module

• Ko specializant začne z ambulantno – modularnim delom, NI MOŽNO hkrati opravljati tudi kliničnih kroženj !! (možno je julija in avgusta, ko ni modulov, ni pa nujno)

Nekaj praktičnih napotkov (6)• V času porodniškega dopusta (razen če prekine

porodniško in gre v službo) ali daljšega bolniškega staleža NI MOŽNO opravljati modulov – za to obdobje je potrebno specializacijo prekiniti.

• Če kdo dela le s skrajšanim delovnim časom, se mu temu ustrezno podaljša specializacija.

• NE BOJTE se specializantov – specializant MORA sodelovati z glavnim mentorjem, se mu javiti, sestaviti program kroženja,....

• Delo z glavnim mentorjem je OBVEZNO VES ČAS specializacije – v času kliničnega kroženja in modularnega dela v skladu z navodili (odvisno od vrste specializanta)

Nekaj praktičnih napotkov (7)

• Kdaj je glavni mentor HKRATI neposredni mentor? Takrat, ko je specializant v ambulantno modularnem delu specializacije, če se ne dogovori z ustreznim kolegom.

• Pisanje in podpisovanje receptov, napotnic, bolniških listov, nalogov,...: žig in številka zdravnika naj bosta specializantovi, podatki v “glavi” obrazca pa so od mentorjeve ambulante

Novi glavni mentorji• Osnovni pogoji za glavnega mentorja za specializante

družinske medicine so (imenuje jih ZBORNICA):1. specialist splošne/družinske medicine najmanj 5 let2. več kot 4 leta do predvidene upokojitve3. delo v ambulanti splošne/družinske medicine4. želja biti mentor in prenašati znanje in izkušnje na mlajše kolege5. dober zdravnik in človek6. redno sodelovanje na učnih delavnicah za mentorje (najmanj

enkrat na dve leti), ki jih organizira Združenje zdravnikov družinske medicine (vsako leto organiziramo 4 – 5 učnih delavnic: prva 5-dnevna na Bledu - mednarodna v angleščini, nato so na isto temo tri ali štiri 2- ali 3-dnevne delavnice:)

7. sodelovanje na seminarjih oz. srečanjih mentorjev, ki jih za glavne mentorje organizira Zdravniška zbornica Slovenije.

8. v predhodnem koledarskem letu zbral najmanj 50 kreditnih točk, ki so skladno s pravilnikom, potrebnih za licenco.

Mentorje za ŠTUDENTE imenuje KATEDRA za družinsko medicino. Zanje ne veljajo točke 1, 2 ,7 in 8 (a je specialist).

In nenazadnje

Od glavnih mentorjev za specializante

pričakujemo, da vsako šolsko leto sprejmejo

tudi vsaj dva študenta.

NAVDUŠITE KOLEGE – DOBRE ZDRAVNIKE IN

POŠLJITE PREDLOGE ZA

NOVE MENTORJE

(tako za študente kot za specializante)!