»Pravica do odločanja in pravica do življenja v skupnosti – temelja

novega sistema oskrbe« Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo

Pravice kot temelj sistema Skupina uporabnikov Poseben poudarek na pravicah

Družbena

onemogočenost*

Samostojno (neodvisno) življenje

Starost Ohraniti dostojanstvo in vključenost

Duševno zdravje Okrevanje – okrepitev in vstop v

cenjene družbene vloge

Otroci pravica do razvoja, izobraževanja,

varnega in spodbudnega

(družinskega) okolja

*disability, onesposobljenost, 'invalidnost', 'oviranost'

Glavni snopi pravic:

•do življenja v skupnosti (vključenost, sodelovanje, članstvo, pripadnost – dezinstitucionalizacija)

•do samostojnega odločanja (izbire, ipd.). – prosta volja

•do starosti in kontekstu primernih dejavnosti (delo in prosti čas, ustvarjalne in instrumentalne dejavnosti, …)

Trikotnik pravic

skupnost

prosta volja,

odločanje

dejavnosti Slika 1:Trikotnik pravic

Glavni izzivi

• 19. člen – dezinstitucionalizacija

• 12. člen – odpravljanje skrbništva

• Upravičenost do dajatev

• Organizacija dostopa in zagotavljanja dajatev

Upravičenost – subsidiarna, kategorialna ali univerzalna

subsidiarna ki nadomešča sposobnost človeka samega oz. njegovega neposrednega okolja

Postopek upravičenosti mora dokazati nesposobnost, da nekdo lahko sam ali s pomočjo svoje mreže uresniči svoje pravice

kategorijalna Izhaja iz pripadanja neki posebni kategoriji prebivalstva

Postopek upravičenosti mora pokazati, da nekdo pripada določeni kategoriji.

univerzalna Pravica priznana vsem. Postopek dokazovanja upravičenosti načeloma ni potreben, eventualno je potrebna registracija v sistem.

Spremembe v določanju upravičenosti

• Klasika: potrebe in storitve strokovnjaki za uporabnike.

• Paradigmatska sprememba v dolgotrajni oskrbi – uporabniki tudi načrtujejo in izvajajo storitve. • manjše zaupanje v strokovnjake in emancipacija uporabnikov.

• Vsakdanja stvar

• Brez institucionalnih prostorov, ločenih od prostorov vsakdanjega življenja,

• Živeti skupaj z drugimi (doma) in

• vključeni tudi drugi člani skupnosti (sorodniki, prijatelji, sosedje in drugi).

Izhodišče določanja upravičenosti

• Dejavnosti

• Potrebe

• Pravice

Momenti, ki porajajo potrebe

• Ni pomembno, kaj delamo, temveč tudi, kaj se nam dogaja. Življenjski dogodki (preselitve, izgube, pa tudi nove pridobitve – denimo: rojstvo otroka, poroka, nova služba, stanovanje) bistveno vplivajo na naše potrebe.

• Potrebe determinirajo odnosi, ki jih imamo z drugimi – bodisi se potrebe porajajo v samih interakcijah (kar je deloma dejavnost deloma odnos) bodisi izhajajo iz naših dolžnosti, obveznosti in želja, ki so del teh odnosov.

• Potrebe porajajo tudi strukturni momenti –mesto v družbi – dohodki, stanovanje, status, stroški itd.

• Potrebe ne določa le to, kako živimo v danem trenutku, temveč tudi celotni življenjski ciklus, toliko bolj prihodnost (kam želimo priti) kakor preteklost (od kod prihajamo) (Flaker et al. 2013).

potrebe

dogodki

dejavnosti odnosi

struktura

Uresničevanje pravic kriterij prejemanja dajatev

• anti-diskriminacija • orodje uresničevanja pravic tistih, ki so, zaradi dolgotrajnih stisk ali težav v življenju, prikrajšani pri izvajanju dejavnosti, vključenosti in

pri svobodnem odločanju. → širitev definicije dolgotrajne oskrbe z dejavnosti tudi na področji odločanja in udeležbe in položaja v skupnosti.

• ocena stopnjo uresničevanja oz. zmožnosti za uresničevanje pravic.

• Laže upoštevati družbeno onemogočanje (social disablement)

• Pravice obče – krivice konkretne. • stvar naših preferenc (želja, interesov, ipd.),

• posledica našega socialnega položaja in odnosov.

• Idealni sistem izniči slednje okoliščine in omogoči prve – na osebni ravni: izraz želje in oblikovanje življenjskih ciljev, hkrati zagotovljena sredstva, da premostimo ovire, ki onemogočajo uresničevanje ciljev – tiste ovire, ki izhajajo iz mojega posebnega, v naprej diskriminiranega, družbenega položaja.

• Dialektika med splošnimi pravicami in konkretnimi željami in cilji

• Osebna nota – želje, prioritete, cilje, preference upravičenca (osebno načrtovanje)

• Nihče nima brezpogojne, vnaprej priznane pravice, da bi poletel na luno. Vsi pa imamo pravico do želje, da bi tja poleteli. Imamo tudi pravico, da si za to prizadevamo, hočemo svojo željo uresničiti.

proslava napredovanja

aktivacija

subjektivacija

kontraktualizacija

substantivacija

partnerstvo

ceremonije ponižanja

pasivizacija

objektivacija

okrivljanje

diskreditacija

podrejanje, izključevanje

Možnosti univerzalnosti dolgotrajne oskrbe

dolgotrajna oskrba

univerzalni dostop

univerzalna (osebna) anti-diskriminacija

univerzalna dajatev

Preobrazba dihotomnega sistema institucionalne oskrbe v sistem osebne oskrbe

institucionalna oskrba

•sredstva

delo s posameznikom

•samoodločanje

osebna oskrba

• sredstva +

• samoodločanje CILJI

Paradigmatski premiki v pojmovanju podpore in pomoči

cilji/ želje potrebe problemi osebni

primanjkljaji

dolgotrajna oskrba,

pomoč ali podpora

usklajena (koordinirana)

stalna (kontinuirana)

potrebam prilagojena

(personalizirana)

v celotnem življenju

(celostna)

dostop do številnih storitev

različnih izvajalcev

(pluralna in polivokalna)

Program preobrazbe

• Ukinitev in izpraznitev ustanov

• Preobrazba v skupnostne službe

• Razpršitev služb

• (Vmesne strukture)

• Storitve po osebni meri (osebna asistenca, osebni paketi storitev, oskrba na domu, mobilna podpora ipd.)

• Krepitev moči uporabnikov • Zagovorništvo, podpora pri odločanju, skupno odločanje (nadomestitev skrbništva) • Uporabniška gibanja

• Krepitev skupnosti (mikro projekti solidarnosti in vzajemnosti)

Spremembe služb

• Spremembe načina organiziranosti in financiranja • Denar spremlja uporabnika – neposredno financiranje • Sprejemanje odločitev z uporabnikom oz. uporabniki • Uporabniška udeležba

• Krepitev zveznosti

• Koordinacija • Na osebni ravni – osebni načrti in timske konference • Na ravni služb – timsko delo – interdisciplinarni in inter-institucionalni timi • Na ravni skupnosti – ocena potreb in virov, akcijski načrti, akcijske skupine • Na državni ravni – strategije (dezinstitucionalizacije, dolgotrajne oskrbe,

vključevanja), razvojne službe in spremljanje, udeležba vseh akterjev (vodilna vloga uporabnikov)