Univerza na Primorskem

Fakulteta za turistične študije – Turistica

Zaključni projekt

POTOVALNI PAKETNI ARANŽMA ZA

MLADOSTNIKE S PREHRANJEVALNO MOTNJO

Sara Bratina

Univerza na Primorskem

Fakulteta za turistične študije – Turistica

Zaključni projekt

POTOVALNI PAKETNI ARANŽMA ZA

MLADOSTNIKE S PREHRANJEVALNO MOTNJO

Izdelala: Sara Bratina

Mentor: mag. Igor Novel

Portorož, maj, 2013

i

ZAHVALA

Za nastalo zaključno projektno nalogo se zahvaljujem vsem, ki so mi pri izdelavi

pomagali, svetovali, me bogatili z informacijami in izkušnjami ter mi stali ob strani.

Posebna zahvala gre mentorju mag. Igorju Novelu, ki me je usmerjal, mi svetoval in

hkrati dajal svobodo pri ustvarjanju zaključnega projekta. Iskrena hvala tudi vsem

strokovnjakom, ki so mojo idejo podprli in jo s svojim znanjem ovrednotili – Tomažu

Luliku, Tamari Kofol, Mateju Likarju, Bogdanu Žoržu in ostalim. Za podporo in veliko

mero optimizma se zahvaljujem tudi vsem bližnjim, družini in prijateljem.

ii

PODATKI O ZAKLJUČNEM PROJEKTU

Avtor: Sara Bratina

Naslov: Potovalni paketni aranžma za mladostnike s prehranjevalno motnjo

Kraj: Portorož

Leto: 2013

Število strani: 46

Število prilog: 0

Mentor: Mag. Igor Novel

Lektorica: Irena Šinkovec, slovenistka

Ključne besede: Potovalni paketni aranžma, mladostniki, prehranjevalne motnje,

aktivne počitnice, Vipavska dolina

UDK: 338.48-12-053.6

Avtorski izvleček: Oblikovanje potovalnih paketnih aranžmajev je sistematično delo,

ki ga večinoma opravljajo organizatorji potovanj. Aranžmaji

načeloma veljajo za skupek različnih, med seboj smiselno

povezanih turističnih storitev: namestitev, prevoz, animacija in

prehrana, ki so prilagojene potrošnikovim potrebam in se prodajajo

pod pavšalno ceno. Za potrebe aranžmaja, namenjenega

mladostnikom s prekomerno telesno maso, smo predhodno raziskali

trg – opisali destinacijo, raziskali konkurenčne programe in

definirali ciljni segment. Vanj smo vključili zanimive interaktivne

delavnice na temo zdravja, pozitivne samopodobe in problematike

najstništva in mladostnike seznanili s strokovnjaki športne,

zdravstvene in psihoterapevtske vzgoje. Skozi ustvarjalne delavnice

in vodene izlete smo jim omogočili, da se sprostijo, med seboj

spoznajo in vzpostavijo prijateljske odnose. Vsebino aranžmaja

smo prikazali v tehničnem itinerariju, zanj smo izračunali prodajno

ceno in navedli primere promocije in primere distribucijskih poti.

iii

FINAL WORK DATA

Author: Sara Bratina

Title: Tour package for adolescents with eating disorder

Location: Portorož

Year: 2013

No. of pages: 46

No. of appendices: 0

Supervisor: Mag. Igor Novel

Key words: Tour package/compulsive eating disorder/adolescents/Vipava

valley/active holidays

UDK: 338.48-12-053.6

Abstract: The creation of travel packages is a systematic work arranged

mainly by the tour operators. The packages are commonly

combinations of different components of tourism such as

accommodation, transport, animation and catering, which are

adapted to the needs of the consumers and sold at a flat rate. For

the specific package, made for the adolescents with compulsive

eating disorder, we have done a market research – we have

described the destination, investigated the competitive programs

and defined the target segment. We have included the interactive

workshops on theme such as health, positive self-esteem and

adolescence. The adolescents become acquainted with professional

sports, medical and psychotherapeutic educators. Through the

workshops and guided tours, we give them the opportunity to feel

comfortable and establish friendly relations. Furthermore, we have

displayed the contents of the package in the technical itinerary,

calculated the selling price and provided examples of promotion

and distribution of the package.

iv

KAZALO VSEBINE

UVOD .............................................................................................. 1

1 OBLIKOVANJE POTOVALNIH PAKETNIH

ARANŽMAJEV ............................................................................ 3

1.1 RAZISKAVA TRGA ................................................................ 5

1.1.1 Raziskava in izbira destinacije ...................................................... 6

1.1.2 Raziskava ciljnega segmenta ........................................................ 6

1.1.3 Raziskava konkurence ................................................................... 7

1.1.4 Izbira dobaviteljev ........................................................................... 8

1.2 OBLIKOVANJE PPA .............................................................. 9

1.3 KALKULACIJA PRODAJNE CENE ...................................... 11

1.4 OGLAŠEVANJE PPA ........................................................... 12

1.5 DISTRIBUCIJA PPA ............................................................. 13

2 OBLIKOVANJE PPA ZA MLADOSTNIKE Z MOTNJO

KOMPULZIVNEGA PRENAJEDANJA ...................................... 15

2.1 RAZISKAVA DESTINACIJE ................................................. 15

2.1.1 Slovenija ........................................................................................ 15

2.1.2 Vipavska dolina in Ajdovščina .................................................... 18

2.2 RAZISKAVA CILJNEGA SEGMENTA .................................. 20

2.3 RAZISKAVA KONKURENCE ............................................... 23

2.3.1 Zveza prijateljev mladine Slovenije ............................................. 24

2.3.2 Rdeči križ Slovenije ...................................................................... 24

2.3.3 Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični .......... 25

2.3.4 Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna.................................... 26

2.3.5 Zavod Preporod ............................................................................ 27

2.5 PROGRAM ZA MLADOSTNIKE ........................................... 27

2.5.1 Turistični del programa ................................................................ 27

v

2.5.2 Izobraževalni del programa .......................................................... 29

2.5.3 Zdravstveni del programa ............................................................ 29

2.5.4 Animacijski del programa ............................................................ 31

2.6 TEHNIČNI ITINERARIJ ........................................................ 31

2.7 OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE PPA ............................. 38

2.8 PROMOCIJA IN DISTRIBUCIJA PPA .................................. 41

ZAKLJUČEK ................................................................................. 42

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ............................................... 44

KAZALO TABEL

Tabela 1: Tehnični itinerarij .............................................................................. 31

Tabela 2: Postavke turističnega dela programa ............................................... 39

Tabela 3: Postavke izobraževalnega dela programa ....................................... 39

Tabela 4: Postavke športnega dela programa ................................................. 40

Tabela 5: Postavke animacijskega dela programa ........................................... 40

Tabela 6: Končna prodajna cena ..................................................................... 41

KAZALO SLIK

Slika 1: Krovna zgodba Slovenije kot turistične destinacije (zelena,

aktivna, zdrava) ............................................................................... 16

1

UVOD

Zaključna projektna naloga se nanaša na oblikovanje potovalnega paketnega aranžmaja,

primernega za mladostnike s prehranjevalnimi motnjami. Poudarek je na mladostnikih,

ki se spopadajo z motnjo kompulzivnega prenajedanja ter posledično z nizko samozavestjo,

negativno samopodobo in z drugimi socialno-psihičnimi motnjami.

Motnje hranjenja uvrščajo strokovnjaki med duševne bolezni, saj na »izjemno boleč in

akuten način ovirajo posameznikovo vsakodnevno delovanje in normalno življenje«

(Erzar, 2007, str. 145). Hrana postane središče celotnega vedenja, čutenja in mišljenja

zbolelega posameznika. Kompulzivno prenajedanje je ena izmed najpogostejših oblik

prehranjevalnih motenj, poleg anoreksije, bulimije ter novejšima motnjama ortoreksije

in bigoreksije (Erzar, 2007; Reich in Kröger, 2009).

Kompulzivno prenajedanje je duševna motnja, ki se kaže v »ponavljajočem se

intenzivnem prenajedanju, pri čemer oseba nima nadzora nad hranjenjem«

(»Kompulzivno prenajedanje«, 2013). Po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko

kompulzivno prenajedanje označimo kot odvisnost, saj se oseba v obeh primerih srečuje

z izgubo kontrole, s psihično in fizično zasvojenostjo, z abstinenčno krizo in

negativnimi posledicami svojih dejanj. Pri bolezni gre za simptome, kot so :

- prenajedanje tudi ko oseba ni lačna,

- hitro uživanje hrane ali volčja lakota,

- depresija, tesnoba, nizka samozavest,

- po hranjenju občutek sramu in krivde,

- pogosti, a večkrat neuspešni poskusi diet.

Raziskave kažejo, da so prehranjevalne navade slovenskih mladostnikov zaskrbljujoče,

tako z vidika opuščanja zajtrka in prenizkega vnosa zelenjave ter sadja kot tudi z vidika

pretirane rabe sladkanih pijač in sladkarij (»Inštitut za varstvo zdravja [IVZ]«, 2012). S

prekomerno telesno maso je zabeleženih več mladostnikov (23 %) kot mladostnic (17

%). Mednarodna raziskava, ki je zajemala 41 evropskih in severnoameriških držav, je

Slovenijo po deležu prekomerno hranjenjih in debelih 15-letnikov uvrstila kar v prvo

2

tretjino. Bolezni gibal in hrbtenice, sladkorna bolezen tipa 1 in povišan krvni tlak so za

mladostnike vse pogostejši vzrok za zdravniško pomoč.

Zaradi naštetih zaskrbljujočih dejstev smo se odločili, da oblikujemo potovalni paketni

aranžma1, ki bo mladostnikom predstavljal pomoč in zabavo v enem. Program je

zasnovan za Vipavsko dolino, vsebuje elemente medsebojne pomoči in sodelovanja

med udeleženci, vzajemnega učenja in sprejemanja svoje podobe, delavnice o aktualnih

temah za mladino, animacijo in športne aktivnosti na prostem. V Sloveniji ne zasledimo

podobnih večdnevnih paketnih programov, ki bi mladostnike z motnjo kompulzivnega

prenajedanja na zabaven in interaktiven način učili aktivnega preživljanja prostega časa,

uravnovešene prehrane ali pa bi se osredotočili na psiho-socialne posledice, ki jih

prehranjevalna motnja lahko povzroči. Programi so omejeni zgolj na

institucionalizirano pomoč v bolnišnicah in zavodih, kjer je mladostnik imenovan in

obravnavan kot bolnik; ali na delavnice v šolah, kjer se oseba v okolju ne more

popolnoma sprostiti.

Za potrebe oblikovanja PPA smo se sestali in pogovarjali z različnimi lokalnimi

ponudniki in strokovnjaki, ki bi lahko s svojimi storitvami in z znanjem pripomogli k

oblikovanju kakovostnega programa. Vanj so vključeni pedagogi športne in zdravstvene

vzgoje, psihoterapevt, turistični vodniki, animacijske skupine ipd.

Naloga je razdeljena na dva dela – teoretičnega in empiričnega. Prvega sestavlja

poglavje o samem oblikovanju PPA, v katerem so opisani posamezni koraki, po katerih

se organizatorji potovanj, glavni nosilci oblikovanja PPA, ravnajo. V empiričnem delu

se bomo po korakih osredotočili na oblikovanje specifičnega PPA za mladostnike s

prehranjevalno motnjo kompulzivnega prenajedanja. Program bomo konkretizirali –

opredelili bomo posamezne vsebinske sklope PPA in sestavili tehnični itinerarij,

izračunali prodajno ceno in podali ideje za trženje in distribucijo PPA.

1 V nadaljevanju PPA.

3

1 OBLIKOVANJE POTOVALNIH PAKETNIH ARANŽMAJEV

Oblikovanje potovalnih paketnih aranžmajev je delo touroperatorjev oziroma

organizatorjev potovanj in zahteva veliko mero njihove organiziranosti, odgovornosti

ter strokovnega znanja. To so podjetja, ki organizirajo različne posamezne turistične

storitve, jih oblikujejo in sestavljajo v paketne aranžmaje ter jih svojemu potencialnemu

ciljnemu segmentu prodajo neposredno ali posredno prek potovalnih agencij (Yale v

Guštin, 2004). Organizatorjev potovanj je več vrst – razlikujejo se po velikosti,

specializiranosti ponudbe, načinu distribuiranja PPA in razširjenosti trga, ki ga

pokrivajo. Strokovnjaki jih razvrščajo v različne kategorije, vendar se bomo za potrebe

te zaključne naloge osredotočili na najbolj pogosto delitev, tj. na univerzalne in

specializirane organizatorje potovanj (Pergar, 2003).

Univerzalni so tisti organizatorji potovanj, ki oblikujejo PPA, namenjene za maso

potencialnih turistov, z različnimi željami ali potrebami. Najpogosteje so to poletni in

zimski aranžmaji ter različna potovanja, oblikovana za raznorazne destinacije. Med

univerzalne se uvrščajo največji svetovni organizatorji potovanj, kot so na primer TUI

in Kuoni, tudi slovenski, med njimi Kompas.

Specializirani organizatorji potovanj so usmerjeni na ožjo ciljno skupino turistov, ki ima

točno določene želje in potrebe. Aranžmaji so v veliki meri prilagojeni posameznim

potrebam turistov, saj svojo ponudbo oblikujejo skladno s povpraševanjem turistov.

Osredotočeni so torej na zadovoljevanje tržnih niš. Čavlekova (v Guštin, 2004, str. 11)

navaja nekaj kriterijev, po katerih se posamezni specializirani organizatorji potovanj

lahko ločijo:

- glede na vsebino ponudbe (npr. incentive programi, smučarski paketi);

- glede na geografski kriterij (npr. specializirani samo za določeno destinacijo ali

samo za počitnice ob morju);

- glede na demografski kriterij (npr. maturantski izleti za dijake, vikend paketi za

seniorje).

Organizatorji potovanj morajo v grobem za potrebe kakovostnega aranžmaja slediti

naslednjim korakom:

4

- raziskati trg, tj. destinacijo, ciljni segment in konkurenco

- izbrati produkt

- se odločiti o nastanitvenih ter prevoznih zmogljivostih

- poiskati ustrezne dobavitelje in z njimi skleniti pogodbe

- oblikovati prodajno ceno PPA

- oblikovati primerno promocijo in

- produkt na ustrezen način distribuirati (Guštin, 2004).

Paketni aranžma je po Direktivi Sveta Evropske skupnosti (1990, str. 133) »vnaprej

dogovorjena kombinacija ne manj kot dveh naslednjih elementov, če so prodani ali

ponujeni v prodajo za skupno ceno in če storitev traja več kot 24 ur ali če vključuje

nastanitev preko noči:

- prevoz

- nastanitev

- druge turistične storitve, ki niso pomožne prevozu ali nastanitvi in predstavljajo

pomemben del turističnega paketa,« pri čemer lahko omenimo predvsem

sprejem gosta, animacijske vsebine, različne transferje, organizacijo izletov,

najem športne opreme, itd…

Potovalni paketni aranžmaji so osnovni proizvod organizatorjev potovanj in

predstavljajo danes najbolj uveljavljeno obliko potovalnih aranžmajev med množicami

turistov. Privlačni so predvsem zaradi svoje cenovne dostopnosti, raznolikosti storitev,

velikega izbora destinacij in nastanitvenih zmogljivosti. Kritiki potovalnih paketnih

aranžmajev opozarjajo tudi na slabosti paketov, saj naj bi ti predstavljali »turistično

konfekcijo« (Vukonić v Guštin, 2004, str. 4), ki zaradi osredotočenosti na

zadovoljevanje mase turistov ne upošteva potreb in želja posameznikov; oziroma turiste

ovijajo v »zapredek« (Gartner in Bachri v Guštin, str. 5), ker jim na turistični destinaciji

ponujajo domače počutje in s tem zmanjšujejo kulturno oddaljenost od domačinov.

Pergar (2003) je PPA sistematiziral v tri osnovne skupine – paketna potovanja, paketne

počitnice in paketne ture, vendar jih nadaljnje lahko uvrstimo tudi glede na:

- vsebino (križarjenje, potovanje, počitnice),

- sezono (zimska ali poletna),

- način prevoza (avtobusne ture, letalska potovanja),

5

- oddaljenost destinacije (kratka ali dolga potovanja).

Danes postajajo PPA bolj specializirani in fleksibilni (Guštin, 2004). Oblikovani so

tako, da se posameznim ciljnim segmentom prilagajajo ter zadovoljijo tako turiste, ki si

želijo miru in udobja, kot tudi tiste, ki so bolj pustolovske narave. Slednjim je ponujen

osnovni program (prevoz, nastanitev, transfer) ter možnost svobodne odločitve, da

destinacijo raziskujejo tudi na lastno pest in tako vzpostavijo pristnejši stik z domačini

in njihovo kulturo.

Za ustrezno oblikovanje potovalnega paketnega aranžmaja je potrebno slediti

naslednjim korakom (Novel, osebna komunikacija, 11. april, 2011):

- raziskava trga,

- oblikovanje PPA,

- kalkulacija prodajne cene,

- oglaševanje PPA,

- distribucija PPA.

1.1 RAZISKAVA TRGA

Raziskava trga je prvi korak pri oblikovanju PPA. Klajnšček jo opredeljuje kot

»strukturiran način pridobivanja podatkov o trgu in konkurenci, ne o trženjskih

procesih« (2010, str. 3), kjer se raziskovalec osredotoča na identificiranje trgov,

potencialnih kupcev, konkurence in ustreznih dobaviteljev.

Organizatorji potovanj lahko izberejo več načinov pridobivanja pomembnih informacij

(Guštin, 2004). Večji organizatorji lahko posamezne raziskave opravijo sami, saj imajo

na voljo dovolj finančnih sredstev in človeških virov, medtem ko se manjši večkrat

poslužujejo uporabe sekundarnih podatkov (statističnih uradov, znanstvenih ustanov,

raziskav in analiz). Raziskava trga je izhodišče za nadaljnje ukrepe in odločitve glede

potovalnega paketnega aranžmaja, saj kakovostno izvedena raziskava trga načeloma

vodi v kakovosten turistični proizvod.

6

1.1.1 Raziskava in izbira destinacije

Raziskava destinacije je ključna, od nje je namreč odvisna uspešnost celotnega

potovalnega programa (Guštin, 2004). Raziskave se osredotočajo predvsem na velikost

destinacije, obstoječo ponudbo in potencialni razvoj nove ponudbe na destinaciji.

Organizatorji potovanj izbirajo destinacije, ki imajo dovolj nastanitvenih in prevoznih

zmogljivosti, so bogate s turističnimi storitvami in z dobavitelji, s katerimi lahko

oblikujejo ustrezen proizvod in imajo primerno urejen servis za stranke oz. receptivne

agencije.

Izbira turistične destinacije je naložba za več let, lahko tudi desetletij, zato si

organizatorji potovanj ne smejo privoščiti prenaglih odločitev. V zakup morajo vzeti

mnenje ciljnega segmenta, tj. ali je destinacija zanje dovolj privlačna in ima tako

ponudbo, ki bi si jo želeli. Za kakovosten proizvod morajo znati napovedati tudi trende

za vnaprej (Guštin, 2004), kar pomeni poznati gibanje povpraševanja po destinaciji in

njeni ponudbi, ter posledično oceniti, ali je tržišče dovolj veliko in primerno za razvoj

PPA.

1.1.2 Raziskava ciljnega segmenta

Da bi organizatorjev PPA doprinesel pričakovane rezultate, mora biti namenjen in

primeren za določeno ciljno skupino turistov. Segmentiranje pomeni razvrščanje

potrošnikov v relativno homogene skupine, kjer se ta kaže v podobnih vedenjskih

vzorcih in stališčih, sorodnih potrebah in željah (Laterner, 2010) ter ostalih

karakteristikah, ki si jih potrošniki delijo. Trg potencialnih kupcev lahko segmentiramo:

- geografsko (glede na narod, državo, regije, mesta);

- demografsko (starost, spol, poklic, izobrazba, dohodek, velikost družine, vera,

rasa, družbeni položaj);

- psihografsko (življenjski slog, osebnost, vrednote);

- vedenjsko (nakupno vedenje, poznavanje, stališča) (Kotler v Laterner, 2010).

Ko so glavni ciljni segmenti dodobra definirani in oblikovani – njihova velikost,

merljivost, dostopnost, zanimivost – je organizatorjeva odločitev, kateri so najbolj

primerni za vzpostavitev kupo-prodajnega razmerja. Organizator potovanj lahko

7

opredeli enega ali več takih ciljnih segmentov, vendar je za boljše ekonomske učinke

priporočljivo, da se osredotočijo na tisti segment, ki je dovolj velik, dostopen in

katerega kupna moč sovpada z željami oziroma zahtevami organizatorja (Devetak v

Laterner, 2010).

Z učinkovitim segmentiranjem in osredotočanjem na najbolj dobičkonosen ciljni

segment je organizatorjem potovanj omogočena pot, kako se približati svojim kupcem,

jim prilagoditi ponudbo ter zadovoljiti njihove potrebe in hkrati doseči zastavljene

strateške cilje. Torej je poznavanje ciljnega segmenta izrednega pomena tudi za zadnjo

fazo oblikovanja – promocijo in distribucijo.

1.1.3 Raziskava konkurence

Konkurenca je danes vse močnejša, tudi v turizmu, zato je za organizatorje potovanj

ključno pridobiti vse pomembnejše informacije o tistih konkurentih, ki predstavljajo

njihovim turističnim proizvodom največjo nevarnost, ter si pred njimi zagotoviti

konkurenčno prednost (Jeram, 2009). Kotler (v Jeram, 2009, str. 18) navaja pet

vprašanj, s katerimi si podjetja lahko pomagajo pri pozicioniranju svoje dejavnosti.

Poznati morajo tudi odgovore nanje. To so:

- Kdo so konkurenti?

- Kakšni so njihovi cilji?

- Kakšne so njihove strategije?

- Kakšne so njihove prednosti in pomanjkljivosti?

- Kakšni so njihovi vzorci odzivanja?

Konkurente lahko ločimo na obstoječe in potencialne. Obstoječi so tisti, katerih

dejavnost je ista ali podobna, povezujejo pa jih podobne konkurenčne strategije za nek

določen ciljni trg, podobna sredstva za uresničevanje ciljev (npr. logistične sposobnosti,

IT) ter ostale skupne značilnosti (npr. velikost). Potencialni konkurenti so tisti, ki le

predstavljajo nevarnost in lahko sčasoma postanejo obstoječi, in sicer s širitvijo svojega

dosedanjega trga, ponudbe ali dejavnosti, s priključitvijo močnejšim konkurenčnim

podjetjem ali pa zaradi lastne obrambe, ko svojo ponudbo namenoma diferencirajo in

želijo tako obdržati svoj tržni položaj (Jeram, 2009).

8

Globlje raziskave konkurentov se osredotočajo tudi na njihove strategije – obstoječe ali

pretekle, saj je s tem omogočeno napovedovanje »obnašanja« konkurentov (Jeram,

2009). Pretekle strategije, ki jih je podjetje opustilo, dajejo vedeti, da iste poteze v

prihodnje ne bodo uporabljene; obstoječe strategije pa napovejo, kako se bo poslovanje

v prihodnje usmerilo, razširilo, spremenilo itd. Poleg strategij se raziskave lahko

dotaknejo tudi konkurentove stroškovne strukture in organizacijske kulture ter tako

ugotavljajo njegove prednosti in pomanjkljivosti.

1.1.4 Izbira dobaviteljev

Izbira ustreznih in zanesljivih dobaviteljev je le še en ključni korak oblikovanja

potovalnih paketnih aranžmajev. Na splošno velja, da je za izbor dobaviteljev potrebna

predhodna natančna in poglobljena analiza trga, saj se le na podlagi pridobljenih

rezultatov podjetja racionalneje odločijo, kateri dobavitelj bi posamezni zahtevi najbolj

ustrezal.

Pri izbiri dobaviteljev podjetja najpogosteje upoštevajo število potrebovanih

dobaviteljev, ceno in kakovost njihovih storitev (Čuk, 2004). Izbiro pogojujejo tudi

dejavniki, kot so:

- sodelovanje z lokalnimi dobavitelji ali z dobavitelji širšega trga;

- stopnja razvoja in napredka dobaviteljev oziroma njihov imidž;

- fokusiranje na enega ali razprševanje na več dobaviteljev (Pustotnik v Čuk,

2004, str. 15).

V turizmu je iskanje in izbira primernih dobaviteljev fokusirana na samo destinacijo, za

katero je oblikovan PPA, zato organizator potovanj tam išče tiste dobavitelje, ki

zadostijo potrebam po kakovostno oblikovanem in izpeljanem potovalnem aranžmaju.

Poleg tega nosi organizator odgovornost, da z njimi sklene ustrezne pogodbe, se z njimi

dogovori o konkretnih kvantitativnih dejavnikih ter opredeli rešitve za storitve, ki so

nekvalitetno izvedene ali pa sploh niso izvedene (Guštin, 2004).

9

1.2 OBLIKOVANJE PPA

Izbira produkta je odvisna od prejšnjih raziskav, potemtakem mora operator (Pergar,

2003):

- dobro poznati destinacijo, na kateri bo oblikoval turistični proizvod;

- poznati in preveriti slehernega dobavitelja, s katerim bo sodeloval pri

oblikovanju PPA;

- poznati želje in potrebe svojega ciljnega segmenta, tj. v PPA vključiti tiste

turistične storitve, ki bodo turista zadovoljile in mu ustvarile doživetje;

- poznati konkurenco, spremljati njeno ponudbo, stanje in cenovno politiko;

- opraviti SWOT analizo in tako PPA ustrezno pozicionirati znotraj tržišča –

skušati odpraviti svoje slabosti, izkoristiti svoje prednosti in priložnosti ter se

uspešno ubraniti pred morebitnimi nevarnostmi.

Potovalni paketni aranžma lahko razčlenimo na več posameznih vsebin, znotraj katerih

organizatorji potovanj definirajo turistične storitve in vzpostavijo konkretne odločitve

glede ponudbe. Po Novelu (osebna komunikacija, 11. april 2011) so vsebine naslednje:

- organizacijske: veščine časovnega in prostorskega usklajevanja animacije,

nastanitve, turističnega vodenja; upoštevanje časovnih mejnikov, ritma

potovanja; kombiniranje različnih vsebin in razbitje monotonosti; upoštevanje

»value for time«, tj. ali se splača nekajurna vožnja z avtobusom za ogled

znamenitosti ali ne itd.;

- ekonomske: »value for money«, tj. ali je določena storitev vredna svoje cene;

cenovna sprejemljivost; različni programi zvestobe itd.;

- pravne: upoštevanje zakonov in predpisov; upoštevanje in sledenje pogodbam o

poslovanju družb (pogoji odpovedi, plačilni pogoji) itd.;

- socialne: so težko določljive zaradi subjektivnega človeškega faktorja –

odločitev za nakup PPA, velikost in homogenost skupine turistov, njihova

vključenost v okolje itd.

Po konkretizaciji ponudbe in njenih posameznih vsebin (tudi tistih, ki jih zaradi

poenostavljenega prikaza nismo opisali) se organizator sooči z izbiro zmogljivosti

oziroma kapacitet. Izbira je pogojena s pridobljenimi rezultati o trgu, destinaciji in

10

ciljnem segmentu, s prodajno in cenovno politiko ter z dobaviteljskimi pogoji (Pergar,

2003).

Prevoznik in hotelir, osnovna dobavitelja potovalnih paketnih aranžmajev, sta deležna

posebne obravnave organizatorjev potovanj, saj sta od njiju odvisni velikost in

uspešnost aranžmaja. Načeloma število sedežev v prevoznem sredstvu, bodisi avtobusu

bodisi letalu, pogojuje in napoveduje število nastanitvenih zmogljivosti (Guštin, 2004).

Ko so zmogljivosti številčno opredeljene, sklene organizator potovanj pogodbe s

ponudniki. Najpogostejša oblika pogodbe z dobavitelji nastanitvenih zmogljivosti je

alotmanska pogodba, obstaja pa še pogodba o fiksnem zakupu zmogljivosti. Pogodbe,

ki jih organizatorji sklepajo z dobavitelji prevoznih zmogljivosti, so ali za čarterski let

ali za redne linijske lete, za avtobusne prevoze in transferje. Pogodbe se sklepajo tudi z

receptivno agencijo.

Z alotmansko pogodbo »se hotelir zavezuje, da bo dal organizatorju potovanj v

določenem času na razpolago določeno število ležišč, in sicer v točno določenem

objektu; njegovim strankam nudil gostinske in ostale storitve ter mu za to plačal

določeno provizijo. Organizator se z alotmansko pogodbo zavezuje, da si bo najete

kapacitete prizadeval zasesti, v primeru neuspeha o tem pravočasno obvestil hotelirja, in

v primeru koriščenja storitev plačal ceno opravljenih storitev« (Mihalič v Guštin, 2004,

str. 20). Podtočke te pogodbe opredeljujejo tudi roke oziroma datume poravnave

finančnih obveznosti in obveščanja o odstopu organizatorja, povračilo škode, obdobje

najetja kapacitet ter ostale pravice in dolžnosti obeh strank.

Pogodba o fiksnem zakupu kapacitet se od alotmanske razlikuje predvsem v tem, da

mora pri tej organizator potovanj poravnati vse zakupljene kapacitete, tudi tiste, ki jih s

turisti ni mogel zasesti. Za organizatorja pomeni ta pogodba večje tveganje, zato prihaja

do močnega nižanja cen hotelirskih storitev (Guštin, 2004).

Kar se prevoznikov tiče, se organizatorji potovanj za oddaljene destinacije največkrat

odločijo za čarter, tj. najem celega prevoznega sredstva, ki ga uporabijo izključno za

svoje namene (Pergar, 2003). Gre za zakup celega letala, pri čemer je cilj organizatorja

doseči ugodno ceno – tako z vidika organizatorja potovanj kot z vidika turistov – ter

11

posledično tudi visoko zasedenost letalskih kapacitet. Navadno je (gledano pri enakem

letalu redne linije) strošek zakupa nižji od seštevka posameznih letalskih vozovnic, kar

pa je odvisno od organizatorjeve pogajalske moči in sposobnosti. Pogodba opredeljuje

tudi obdobje zakupa (večinoma celo sezono), roke plačil in odpovedi letov (Pergar,

2003) ter ostale pogoje, ki jih morata spoštovati obe stranki. Za krajše ture sklepajo

organizatorji potovanj pogodbe z avtobusnimi ali drugimi prevozniki.

1.3 KALKULACIJA PRODAJNE CENE

Oblikovanje prodajne cene je najpomembnejša in najzahtevnejša faza pri oblikovanju

PPA, saj je od nje odvisna uspešnost celotnega potovalnega aranžmaja. Od prodajne

cene je namreč odvisno, ali bo prodaja aranžmajev dovolj visoka, da bo organizatorju

potovanj doprinesla želeni dobiček oziroma prihodek. Za uspešno odločitev glede

prodajne cene so potrebni podrobno poznavanje turistične panoge, poglobljene analize

trga, povpraševanja in ciljnega segmenta ter ocena količine prodaje PPA v nekem

določenem časovnem razponu. V zakup je potrebno vzeti tudi glavne konkurente in

njihovo cenovno politiko ter morebitne cenovne omejitve (Bajt, 2003).

Prodajna cena je torej kompleksno sestavljena. Načeloma je seštevek vhodnih cen

storitev, vključenih v aranžma, ter pribitka ali marže, namenjene za pokrivanje stroškov

promocije, distribucije in načrtovanega dobička (Pergar, 2003). Dva osnovna načina za

oblikovanje cen PPA, ki ju je definiral Youell (v Guštin, 2004, str. 30), sta:

- glede na stroške: cena je enaka seštevku stroškov, ki nastanejo pri nastajanju

PPA; takega načina pa se poslužujejo predvsem manjši ali specializirani

organizatorji potovanj, ki ne nastopajo na tržišču, zasičenem s konkurenti;

- glede na sprejemanje tržišča: cena je oblikovana na podlagi cen konkurentov, in

ker ne temelji na lastnih stroških organizatorjev potovanj, pomeni ta način zanje

večje tveganje. Primeren je predvsem za večje organizatorje, ki na tržišču

zasedajo dominanten položaj in so osredotočeni na masovni turizem.

Zaradi nihanja povpraševanja in močne konkurence se je v turizmu uveljavila politika

popustov in ugodnosti, s katero organizatorji prilagajajo cene svojim kupcem in

vplivajo na boljšo prodajo (Pergar, 2003). Gre za popuste glede na čas prijave (npr. first

12

ali last minute), sezonskost (npr. izvensezonski paketi so cenejši), ciljni segment (npr.

popusti za upokojence) in destinacijo (npr. nižja cena za nepoznane destinacije).

Oblikovanje ustrezne prodajne cene, primerne tako za organizatorje potovanj kot za

ciljni segment, je zadnji korak pri oblikovanju celovitega potovalnega paketnega

aranžmaja. Sledita še promocija in distribucija aranžmaja, da ta sploh doseže svoj cilj –

svoje kupce in uspešno prodajo.

1.4 OGLAŠEVANJE PPA

Čavlekova je promocijo definirala kot »proces komunikacije med organizatorji potovanj

in potencialnimi kupci« (v Guštin, 2004, str. 31). Tak proces v turizmu ni enostaven, saj

je, za razliko od ostalih, turistični proizvod neoprijemljiv. Kupci proizvoda ne morejo

poizkusiti, ampak si pričakovanja ustvarjajo zgolj na podlagi videnih slik in posnetkov

ali slišanih besed in pripovedovanj, zato si organizatorji ne morejo privoščiti površno

oblikovanega promocijskega materiala. Dobro morajo poznati svoje kupce - njihove

potrebe, želje in nakupno vedenje ter svoje konkurente in njihove promocijske

elemente, pri tem pa se srečujejo tudi z raznimi omejitvami, predvsem finančnimi ali

časovnimi.

Poznamo več elementov promocije:

- oglaševanje, namenjeno informiranju o turistični ponudbi, in sicer večjemu

številu kupcev. V to skupino spada oglaševanje prek katalogov in direktne pošte,

javno oglaševanje prek televizije, spleta, radia itd.;

- pospeševanje prodaje, ki se osredotoča tudi na potencialne kupce, gre pa za

razne oblike nagrajevanja, kartice ugodnosti, kupone, predstavitve na sejmih

itd.;

- odnosi z javnostmi so način pridobivanja potencialnih kupcev, dobaviteljev in

konkurentov v komunikacijski krog organizatorjev potovanj ter vzpostavljanja

dobrih odnosov z njimi;

- osebna prodaja, ki se kaže prek kontaktnega osebja znotraj podjetja (npr. hotela,

agencije), zato gre v tem primeru predvsem za ustrezno motiviranje,

izobraževanje in usposabljanje zaposlenih (Guštin, 2004).

13

Ustrezna promocija, namenjena točno določenemu ciljnemu segmentu, se kasneje kaže

v uspešnejši prodaji aranžmajev, saj izzove v kupcih radovednost, pritegne njihovo

pozornost, jim vzbudi željo po nakupu aranžmaja in jih k temu tudi spodbudi (Guštin,

2004).

1.5 DISTRIBUCIJA PPA

Uspešnost prodaje potovalnih aranžmajev je odvisna od uspešne komunikacije med

organizatorjem potovanj in potencialno skupino kupcev. Primerno oglaševanje in

distribucija končnega turističnega proizvoda sta dejavnika, ki predstavljata pomembno

komunikacijsko sredstvo, prek katerega se uresniči organizatorjeva zahteva po dobri

prodaji in posledično po ustvarjanju želenega prihodka.

Distribucija pomeni pot, ki jo organizator izbere kot najboljšo za prenos atraktivnega

PPA do ciljne skupine potrošnikov. Odločitev o primernem distribucijskem kanalu je

odvisna od velikosti organizatorja, kvaliteti in ceni ponudbe, konkurence, ciljnega

segmenta ipd. (Guštin, 2004).

Poznamo dva načina distribucije:

- posredna distribucija – prek potovalnih agencij je najpogostejša, saj se prek nje

distribuira kar od 80 % do 90 % vseh potovalnih aranžmajev. Pozitivne lastnosti

takega načina distribucije so: osebni stik zaposlenih s turisti, poznavanje

njihovih navad, želja in potreb, strateška lokacija agencij ter relativno visoka

pokritost trga, saj imajo večji organizatorji potovanj pooblaščenih veliko agencij

po različnih destinacijah. Po drugi strani pa se srečujejo tudi z negativnimi

izkušnjami, kot je navzkriž interesov. Agencije namreč sodelujejo z več

organizatorji potovanj, od njih prejemajo določen znesek provizije, zato pride

pogosto do promoviranja in ponujanja le tistih aranžmajev, za katere prejmejo

večjo provizijo. To težavo odpravljajo z raznimi evidencami prodaje,

nagrajevanjem, ugodnostmi za zaposlene itd. Negativna izkušnja je tudi s

pretokom denarnih sredstev, saj je ta zaradi posredništva počasnejši – nakazila

se opravijo v približno 30 dneh;

- neposredna distribucija je le redko v uporabi, čeprav je pretok denarnih sredstev

14

od turista do organizatorja potovanj hitrejši. Tu prihaja do visokega nivoja

strokovnega znanja in svetovanja, lažji je tudi nadzor nad distribucijo katalogov.

Protiutež dobrim lastnostim predstavljajo zlasti višji promocijski stroški in

stroški usposabljanja zaposlenih. Načini neposredne distribucije so katalogi prek

lastne liste potencialnih kupcev, klicni centri, javni mediji, elektronski mediji.

Slednji so v porastu, saj si prek njih organizatorji ustvarjajo imidž, gradijo na

svoji prepoznavnosti in se širijo na večje število potencialnih kupcev (Pergar,

2003).

Organizatorji potovanj se največkrat odločijo za kombinacijo obeh vrst distribucije,

odvisno od finančnih zmogljivosti. Učinkovit rezervacijski sistem, široka prodajna

mreža in razpoznaven imidž organizatorja so le še dodatni dejavniki, ki pripomorejo k

uspešnejši prodaji.

Organizatorji so splet izkoristili v svoj prid in ga uporabili ne le za promocijo in

distribucijo storitev, temveč tudi za neposredno rezervacijo, nakup in plačilo storitev.

Tako so si omogočili prodor na globalno raven, brez fizične prisotnosti, a z relativno

nižjimi poslovnimi stroški. To jim omogočajo t. i. centralni rezervacijski sistemi, ki

pokrivajo tržišče, znotraj katerega organizatorji potovanj prodajajo svoje aranžmaje in

ki omogočajo hitro komunikacijo med njimi in agencijami oziroma kupci (Guštin,

2004). Znotraj centralnih rezervacijskih sistemov je mogoče pridobiti veliko informacij

o sami turistični ponudbi, zasedenosti kapacitet, cenah in pogojih poslovanja, kupcem

so na voljo alternative v primeru že zasedenih kapacitetah in možnosti za pridobitev

vseh potrebnih dokumentov ali zavarovanj. Za kupca sta rezervacija in nakup prek

rezervacijskega sistema zadnja koraka v odločitvenem procesu, medtem ko čaka

organizatorja še odgovornost do realiziranja oziroma izvedbe prodanega potovalnega

aranžmaja.

15

2 OBLIKOVANJE PPA ZA MLADOSTNIKE Z MOTNJO

KOMPULZIVNEGA PRENAJEDANJA

Za namen naše zaključne projektne naloge smo se odločili oblikovati potovalni paketni

aranžma za mladostnike, od 10. do 15. leta starosti, ki bolehajo za težavami prekomerne

telesne mase, pasivnega preživljanja prostega časa, negativne samopodobe in nizke

samozavesti. Oblikovanja njim primernega programa smo se lotili sistematično, po

posameznih korakih.

2.1 RAZISKAVA DESTINACIJE

Raziskava destinacije se za ta specifični program omejuje na Vipavsko dolino, vendar

še prej opredelimo Slovenijo kot turistično destinacijo.

2.1.1 Slovenija

Slovenija se uvršča med najmanjše in najmlajše evropske države (Hróarsson in Kerman,

2008), kar je vzrok skromni razpoznavnosti v Evropi in širše, v svetu. Do nedavnega je

razlog tičal predvsem v slabi promociji destinacije, vendar se je ta nedavno izkazal za

nerealnega (»Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016«, 2013) – promocija od

leta 1995, ko je bila ustanovljena Slovenska turistična organizacija, namreč še ni bila v

takem razcvetu, kot je sedaj. Še več – postala je celo agresivnejša, saj cilja tudi

oddaljene države, kot so Brazilija, Rusija, Indija ali Kitajska, in je pri tem tudi uspešna.

Glavni vzrok za slabo prepoznavnost tiči v mladosti države. Države si namreč svoj

imidž in ugled v povprečju ustvarjajo več let, desetletij, nekatere tudi stoletja, zaradi

česar Slovenije ne moremo primerjati s starejšimi državami. Poleg tega so strokovnjaki

ugotovili, da ni le promocija turizma ključna za prepoznavnost države, temveč so

bistvenega pomena tudi državniki, voditelji, poslovneži, turisti ter drugi, ki glas o

Sloveniji ponesejo v svet.

Slovenija je privlačna z vidika svoje geografske lege in raznolike ponudbe. Na relativno

majhnem ozemlju se srečujejo namreč štirje pokrajinski tipi – panonski, alpski,

primorski in dinarski (Hróarsson in Kerman, 2008), poleg tega pa leži ob državah,

16

relativno dobrih po prepoznavnosti in visokem turističnem obisku. Svojo konkurenčno

lego je Slovenija obrnila sebi v prid – zaradi specifike slehernega pokrajinskega tipa, ki

se meša s pripadajočim podnebnim tipom, je svojo ponudbo usmerila predvsem v

zdraviliški, podeželski, rekreativni in doživljajski turizem; zaradi infrastrukture in

ostalih zmogljivosti v razvoj igralniškega in poslovnega turizma; zaradi lege med

državami visokega turističnega profila in masovnega turizma pa v turistično ponudbo,

prilagojeno posameznikom in ne množicam.

Turistična ponudba v Sloveniji je skoncentrirana na treh temeljnih postavkah – zeleno,

zdravo in aktivno (»Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016«, 2013), saj ji

njene naravne danosti to omogočajo. Relativno velika pokritost z gozdovi, biotska

raznolikost in ohranjene naravne vrednote, gorovja in vodovja, privlačijo ljubitelje

narave; možnosti za športne aktivnosti na prostem je veliko, zato privabljajo tudi

športne navdušence. Oboji imajo skupni cilj – ohranjati zdrav način življenja in

negovati dobro počutje.

Slika 1: Krovna zgodba Slovenije kot turistične destinacije (zelena,

aktivna, zdrava)

Vir: »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016«, 2013

Cilji, ki si jih je Slovenija postavila, da jih doseže na področju turizma, se nanašajo na:

- doseganje boljše konkurenčnosti z inovativno in s kakovostno turistično

ponudbo, s ponujanjem dodane vrednosti ter z uspešno rabo strokovnega znanja;

17

- doseganje kakovosti življenja in blaginje pri domačem prebivalstvu in

zaposlenih v turistični industriji, vključevanje lokalnih ponudnikov in

medsebojno sodelovanje;

- razvoj slovenskega turizma in prepoznavnost ter imidž Slovenije v svetu z

oblikovanjem in distribuiranjem tržne znamke in internacionalizacije

(»Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016«, 2013).

PPA za mladostnike s prehranjevalno motnjo kompulzivnega prenajedanja je eden

izmed takih programov, ki sledijo več različnim ciljem in usmeritvam slovenskega

turizma:

- koncept zeleno, aktivno, zdravo: zaradi edinstvenih naravnih danosti je

Slovenija primerna za razvoj športnih aktivnosti, kot so planinarjenje, tek,

plavanje, kolesarjenje itd. Prav te športne aktivnosti smo, poleg tistih, ki

zahtevajo dodatno športno infrastrukturo, kot so igrišča in rekreacijski objekti,

želeli vpeljati v športni del programa. Mladostnikom bo tako omogočen aktiven

in zdrav način preživljanja počitnic;

- inovativnost: PPA za mladostnike, ki bolehajo za boleznijo kompulzivnega

prenajedanja, je na slovenskih tleh relativno nova ponudba, ki se je zaradi slabih

prehranjevalnih navad mladostnikov ne sme zanemariti oziroma podcenjevati;

- fokusiranje na ciljni segment: PPA ni oblikovan za množico ljudi, ampak za

specifičen segment, tj. mladostnike s prehranjevalno motnjo kompulzivnega

prenajedanja, kar pomeni, da je ponudba oblikovana na podlagi njihovih potreb,

želja in njihovega zdravstvenega oziroma fizičnega stanja;

- fokusiranje na podeželje: PPA je oblikovan za Vipavsko dolino, ki se je z novim

Mladinskim centrom in hotelom začela aktivneje udejstvovati na področju

mladinske dejavnosti in turizma. Tu so se angažirali v smeri izobraževanja in

svetovanja za mlade, organizirajo razne prostočasne, umetniške in izobraževalne

delavnice, s Turistično-informacijskim centrom Ajdovščina in z Občino

Ajdovščina sooblikujejo turistično ponudbo itd.;

- vključevanje lokalnih ponudnikov: za kakovosten PPA je potrebno veliko

strokovnega znanja in izkušenj, zato smo se povezali z lokalnimi pedagogi in

zdravstvenimi delavci, poleg tega pa smo izbrali lokalne dobavitelje

nastanitvenih, gostinskih in rekreacijskih storitev.

18

2.1.2 Vipavska dolina in Ajdovščina

Vipavska dolina je rodovitna in vinorodna pokrajina, ki jo z zahoda obdajajo planote

Nanos, Hrušica in Trnovski gozd, z juga pa Kras in Vipavski griči. Kot turistična

destinacija je umeščena v regijski turistični prostor Smaragdna pot (LTO Sotočje,

2000), ki je nastal kot zamisel skupne promocije Goriške regije. Smaragdna pot, katere

»oblikovalka« je reka Soča, se razteza od Bovca, prek Idrije, do Vipave in jo bogati več

različnih dejavnikov. Naravnogeografsko je destinacija zanimiva zaradi prepletanja

dolin z griči, gozdov s polji in z vinogradi, kraških jam s kotlinami, zaradi rodovitnosti

tal in posledično razvitega sadjarstva, vinogradništva in kmetijstva ter zaradi stičišča

treh različnih podnebnih tipov – alpskega, celinskega in mediteranskega, ki narekuje

pestro in edinstveno floro.

Turizem se v Občini Ajdovščina, v središču Vipavske doline, razvija v različnih smereh.

Večino teh smo vključili v program za mladostnike s prekomerno telesno maso:

- vinsko-kulinarično dogajanje: Ajdovščina leži na vinorodnih tleh, zato so se

prebivalci usmerili v pridelavo lastnih sortnih vin. Tu so se rodile tudi številne

turistične kmetije, ki poleg tipičnih primorskih jedi, pospremljenih z domačimi

vini, ponujajo gostom prenočišča v domačem vzdušju. V specifičen program je

vključen le kulinaričen del – pripravi zdrave prehrane se pridružuje okušanje

primorskih jedi;

- športno-rekreativno dogajanje: ne le primarna, temveč tudi sekundarna turistična

ponudba je tista, ki omogoča obiskovalcem aktivno preživljanje prostega časa.

Narava v Vipavski dolini ponuja nešteto možnosti za kolesarjenje in plezanje, na

pobočjih pa so urejene tudi številne planinske poti, manj zahtevne in take, ki

zahtevajo nekoliko več fizičnega napora. Sekundarna ponudba športnih

aktivnosti je skoncentrirana na Zavod za šport Ajdovščina, ki upravlja s

športnimi dvoranami, z notranjim in zunanjim bazenom, igrišči za tenis, s

plezalno steno, fitnesom in savno. Te kapacitete vztrajno izkorišča s pomočjo

društev, ki tu organizirajo razne tečaje. V program so vključene predvsem

aktivnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje in plavanje;

- etnološko-kulturno dogajanje: številna društva si prizadevajo za ohranitev ali

ponovno oživitev starih običajev in obrti, s čimer doprinesejo k etnološki

19

raznolikosti mesta. Tu je ostal močan pečat nekdanjega rimskega imperija, o

čemer pričajo ostanki rimskega obzidja in številne druge najdbe. Med kulturne

spomenike spadajo tudi muzeji, galerije ter celotna naselja in trgi, kot so Šmarje,

Šturje in Vipavski Križ;

- naravna dediščina: v Vipavski dolini je narava oblikovala edinstvene atrakcije,

ki so za izletnike pogosto razlog za obisk. Tu so edinstveni kraški pojavi na

apnenčastih tleh in ob vznožjih, npr. Otliško okno, škraplje in ledenice. V

obdobju močnejšega deževja je posebno zanimiv izvir reke Hubelj, ki izvira

visoko iz apnenčastega vznožja Trnovskega gozda;

- razvoj mladinskih dejavnosti: z izgradnjo novega Mladinskega centra in hotela

se je gospodarski razvoj mesta usmeril tudi v zadovoljevanje potreb mlajših

generacij (Likar, osebna komunikacija, 5. marec 2013), predvsem z organizacijo

kreativnih delavnic, poučnih predavanj, izobraževalnih projektov, glasbenih in

literarnih dogodkov, umetniških razstav ter s svetovanjem in z ostalimi zabavno-

izobraževalnimi vsebinami;

- širitev nastanitvenih kapacitet: poleg že obstoječega hotela in številnih

turističnih kmetij je občina leta 2011 postala bogatejša za 50 ležišč, te so znotraj

kompleksa mladinskega hotela. Ta leži v neposredni bližini centra Ajdovščine

ter ob stičišču privlačnejših izletniških točk, športnega in kulturnega dogajanja v

Ajdovščini. Kompleks, njegove kapacitete, storitve in ponudba so vključene v

sam program za mladostnike;

- dodatna ponudba (gostinska, prireditvena, izobraževanje).

Turizem ima v Ajdovščini svoje prednosti in slabosti (Občina Ajdovščina, 2004).

Aktivno angažiranje TIC-a in mladinskega centra, malo manj pa same občine, spodbuja

razvoj turizma, skladno z izkoriščanjem priložnosti in reduciranjem slabosti. Glavne

prednosti so pestra ponudba športnih aktivnosti, edinstvene arheološko-kulturne

znamenitosti, aktivna društva in porast kmečkih turističnih kmetij. Slabosti se kažejo v

slabi razvitosti in nepovezanosti turistične ponudbe, pomanjkanju usposobljenega kadra

in v preskromno ovrednoteni ter neurejeni kulturni dediščini. Priložnosti se kažejo v

naslednjih postavkah, ki se neposredno ali posredno povezujejo z našim programom:

- kreiranje programov, ki usmerjajo obiskovalce v aktivno preživljanje prostega

časa;

20

- povezovanje razpršene turistične ponudbe;

- nadaljevanje razvoja turizma na podeželju;

- oblikovanje programov šport-turizem in kultura-turizem;

- razvoj ekoturizma (str. 31).

Program je zasnovan za Vipavsko dolino prav zaradi velike želje občine po koriščenju

vseh danosti, ki jih ima. Glavni poudarek je na športno-rekreacijski ponudbi, s čimer

sledimo cilju, tj. oblikovanju programov za aktivno preživljanje prostega časa in

povezovanju turizma s športom. Ekoturizma se program dotakne prek ogledov naravnih

atrakcij, osveščanja o odgovornem vedenju do narave, ločevanju odpadkov in uporabi

domačih pridelkov. Turistični del programa vsebuje ogled kulturnih in naravnih

znamenitosti Doline; animacijski in izobraževalni pa se nanaša na ponudbo mladinskega

centra in izbranih posameznikov. V paketni aranžma smo torej vključili zgolj lokalne

ponudnike turističnih, izobraževalnih, športnih in animacijskih storitev, turistične

vodnike ter prostovoljce, s čimer smo si prizadevali za uresničevanje cilja

medsebojnega sodelovanja in povezovanja različnih akterjev in ponudbe.

2.2 RAZISKAVA CILJNEGA SEGMENTA

Potovalni paketni aranžma je oblikovan za ciljno skupino mladostnikov, od 10. do 15.

leta starosti, ki se srečujejo s prehranjevalno motnjo kompulzivnega prenajedanja.

Prehranjevalne motnje se največkrat pojavijo prav pri mladostnikih, ker gredo v času

adolescence skozi veliko sprememb.

Mladostniki se v času pubertete srečujejo z raznolikimi izzivi – soočanje s telesnimi

spremembami, spremembami v dojemanju sveta, z iskanjem svoje družbene vloge,

vzpostavljanjem odnosov s sovrstniki in pripadniki nasprotnega spola (Petek, 2008). Na

Inštitutu za varstvo zdravja so v publikaciji Vzgoja za zdravje opredelili še dodatne

izzive, kot so čustveno osamosvajanje od družine, razvoj socialno odgovornega vedenja,

priprava na poklicno pot in ustvarjanje družine ter oblikovanje sistema vrednot (IVZ,

2011). Vse to mladostnike močno zaznamuje in jih v primeru nezmožnosti spopadanja z

izzivi psihično izmuči. Neugodje in nezadovoljstvo z lastnim telesom se odražata v

družbeni zaprtosti, zasmehovanju, prikrivanju čustev ali vzvišenosti mladostnika, kar

21

izzove v družbi odklonilen odziv. Krog se sklene – mladostnik vzgoji prepričanje, da v

družbi ni sprejet ravno zaradi svoje zunanjosti ter zaradi šibke samozavesti podleže

različnim substancam (Petek, 2008) – škodljivim in tistim, ki to zaradi pretiravanja

sčasoma postanejo (npr. hrana).

Zdravstvene težave se pri mladostnikih pogojujejo z njihovim telesnim, duševnim in

socialnim razvojem (IVZ, 2010 – Zdravje v Sloveniji). Mladostniki vse bolj podlegajo

t.i. novim obolevnostim, kot so pasivno preživljanje prostega časa, prenizka telesna

aktivnost in motnje prehranjevanja, zaradi česar prihaja med njimi do porasta mišično-

kostnih in gibalnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 1 ter težav s hrbtenico, z

uravnavanjem ustrezne telesne mase ter s povišanim krvnim tlakom.

Mladostniki, kljub blažjim izboljšavam, še vedno uživajo premalo sadja, zelenjave in

rib; dekleta se branijo tudi mlečnih izdelkov in mesa (IVZ, 2010). Vsak dan uživa sadje

in zelenjavo več deklet (47 %) kot fantov (34 %), manj sadja uživajo tudi otroci iz

družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Na splošno velja, da je manj kot petina

takih mladostnikov, ki redno uživa sadje in zelenjavo, pri čemer jim je bolj všečnega

okusa sadje (IVZ, 2012). Uživanje sadja in zelenjave se je od leta 2006 do 2010

nekoliko izboljšalo, predvsem pri 11-letnikih, zasluge pa pripisujejo aktivnejšim

programom zdrave prehrane na šolah ter smernicam, ki so jih uveljavljali v

izobraževalno-vzgojnih ustanovah. Kljub temu se še vedno kažejo opustitve zelenjave

oziroma sadja v vsakodnevnih obrokih pri 15-letnikih, saj so ti bolj izpostavljeni

agresivnejši promociji nezdrave prehrane ter se že manj zanašajo na presojo staršev.

Kar se tiče uživanja sladkanih pijač in sladkarij, je stanje med slovenskimi mladostniki

še posebej zaskrbljujoče. Dve tretjini mladostnikov namreč dnevno posega po živilih z

visokim, zdravju škodljivim deležem dodanih sladkorjev, vendar ti ne bi smeli biti

glavni vir sladkorja v njihovi prehrani. Izkazalo se je, da fantje večkrat posežejo po

sladkanih pijačah, dekleta pa si privoščijo sladke prigrizke. Strokovnjaki navajajo

vzroke za tako nespametno prehranjevanje: prirojena preferenca za sladek okus, večja

neodvisnost pri nakupu živil, pomanjkljivo znanje o zdravi prehrani, vpliv sovrstnikov

in vpliv današnjega agresivnega oglaševanja tovrstnih izdelkov med mladimi (IVZ,

2012).

22

Mladostniki v Sloveniji se pogosto odpravijo v šolo brez zajtrka (IVZ, 2012), vendar je

ob vikendih opazen večji delež zajtrkovanja. Glede na evropske regije, kjer je opuščanje

zajtrka med mladostniki v povprečju od 10 do 30-odstotno, se mladostniki na

Slovenskem uvrščajo na sam vrh. Razlog vidijo strokovnjaki v pomanjkanju časa in

apetita v zgodnjih jutranjih urah, odklonilnemu odzivu na šolsko malico in splošni

preobremenjenosti. V letih 2002-2006 je delež mladostnikov, ki niso zajtrkovali, znatno

večji kot v letih 2006-2010. Po tem lahko sklepamo, da se stanje in ozaveščenost o

pomenu zajtrkovanja med mladostniki vseeno izboljšujeta. Tudi v kategoriji

zajtrkovanja se opazi razlika med starostnimi skupinami, in sicer 15-letniki vse

pogosteje opuščajo zajtrk. Razlog tudi v tem primeru tiči v vse večji neodvisnosti od

staršev in v manjši dovzetnosti za prehranska priporočila.

Strokovnjaki posvečajo velik pomen spremljanju mladostnikovih navad aktivnega

preživljanja prostega časa, saj športna dejavnost ugodno vpliva na njihovo splošno

zdravje, dobro počutje in kognitivne sposobnosti. Rezultati raziskav kažejo, da se

slovenska mladina nerada športno udejstvuje, čeprav le 60 minut dnevno, kot je

priporočeno (IVZ, 2012). V letih 2002–2006 se je delež mladostnikov, ki vsak dan

telovadijo ali so kako drugače aktivni, bistveno zmanjšal (iz 45 % na 40 %) (IVZ,

2010), vendar je v zadnjih letih vidno izboljšanje. Za starostno skupino 11-letnikov

ugotavljajo strokovnjaki, da se polovica športno udejstvuje vsaj eno uro, to je 5-7 dni

tedensko, medtem ko je pri 15-letnikih opaziti upad na skromno tretjino. Ta podatek

nam pove, da se mladostniki z leti vse manj športno udejstvujejo, razlog pa naj bi bila

sprememba namena vadbe. Enajstletniki si za aktivno preživljanje časa izberejo zabavo,

igro in sprostitev, petnajstletniki pa kot motivacijo vzamejo zgolj zunanji videz in

preoblikovanje tega.

Raziskave so se osredotočile tudi na sedeč slog življenja, tj. sedenje pred televizijskimi

in računalniškimi ekrani ter v šolskih klopeh (IVZ, 2012). Delež mladostnikov, ki pred

televizijskim ekranom presedijo od ponedeljka do petka do dve uri dnevno, se je znatno

povečal, in sicer s 60 % v letu 2002 do 70 % v letu 2010, za oba spola. Delež se je

zvišal tudi pri gledanju televizijskega programa ob vikendih. V raziskave ni bila zajeta

dnevna uporaba računalnika, zato so strokovnjaki prepričani, da je število pasivno

preživetih oziroma »sedečih« ur na dan zaskrbljujoče. Povprečen enajstletnik namreč

presedi za samo šolske in obšolske dejavnosti devet ur dnevno, s televizijo, z

23

računalnikom, s spanjem ter z ostalimi načini za pasivno preživljanje prostega časa pa

se število ur bistveno poveča.

Delež mladostnikov, ki svoje telo poimenujejo kot ravno pravo, torej so s svojo zunanjo

podobo zadovoljni, se je v letih 2002–2006 zvišal, vendar je v naslednjih štirih letih

znova padel (IVZ, 2012). Večinoma so s svojim telesom nezadovoljni fantje, in sicer pri

starosti 11 let. Od leta 2002, ko je delež znašal 60,1 %, je namreč zadovoljstvo

enajstletnikov padlo na 53,5 %. Delež deklet, ki imajo svoje telo za predebelo, je višji

od deleža fantov. Pri dekletih je delež leta 2010 znašal 47,1 %, pri fantih pa 31,1 %, s

pripombo, da se je delež od leta 2002 do 2010 zvišal le pri fantih, torej so ti na splošno

manj zadovoljni s svojim telesom. Razloge iščejo strokovnjaki v večjih spremembah v

njihovih telesih, ki se kažejo z naraščanjem telesne mase in vpadanjem gibalnih

sposobnosti oziroma redne telesne vadbe.

Če povzamemo, so zdravje in navade slovenskih mladostnikov, kljub blažjim

izboljšavam, še vedno pod želenim stanjem. Mladostniki se v splošnem nezdravo

prehranjujejo. Preveč poudarka dajejo na hitro prehrano, sladke in slane prigrizke ter na

sladkane pijače in se izogibajo uživanju zelenjave, rib in mlečnih izdelkov. Na dan

zaužijejo manj obrokov od priporočenega in opuščajo glavni obrok, tj. zajtrk. Premalo

najstnikov je takih, ki se s telesno vadbo ukvarjajo vsaj 60 minut na dan, in vse preveč

je takih, ki skoraj cel dan presedijo za televizijskim ali računalniškim ekranom.

Presenetilo nas je dejstvo, da je fantovski del slovenske populacije tisti, ki je najmanj

zadovoljen s svojo zunanjo podobo, saj smo v literaturi zasledili, da zaradi zunanje

podobe in posledično motenj hranjenja trpi v povprečju več mladostnic kot

mladostnikov (Petek, 2008). Razlog vidimo v različnih raziskavah in rezultatih po

različnih državah.

2.3 RAZISKAVA KONKURENCE

V Sloveniji ni tuja ciljna usmerjenost v zdravo življenje in zadovoljevanje

mladostnikovih potreb. Obstajajo različni programi in organizacije, ki si prizadevajo za

boljšo osveščenost mladostnikov o zdravem načinu prehranjevanja in aktivnem

preživljanju prostega časa. Večinoma gre za institucionalizirano obliko pomoči raznih

24

zavodov, šol ali bolnišnic, ki dajejo več poudarka na izobraževanje mladostnikov in

manj na animiranje. Gre za:

- promocijske programe, ki jih oblikuje Inštitut za varovanje zdravja skupaj z

regijskimi zavodi ali z oddelki za socialno medicino ter jih izvaja večinoma na

šolah v obliki šolskih delavnic. Tematsko se nanašajo na vzdrževanje telesne

mase in oblikovanje pozitivne samopodobe. Kljub dobrim rezultatom je za take

vrste delavnic potrebna skrajna previdnost, saj prihaja do zmerjanja in

zasmehovanja med mladostniki (IVZ, 2012);

- razne ponudbe aktivnih počitnic za otroke in mladostnike, ki jih ponujajo

mladinski centri, organizacije in zavodi posameznih občin oziroma regij, v

katere so vključeni aktivno preživljanje prostega časa, športne aktivnosti ter

varstvo otrok.

Na spletu smo zasledili več programov oziroma organizacij, ki našemu programu

konkurirajo ali z vidika ponudbe aktivnih počitnic za mladostnike ali z vidika

zdravljenja telesa in duha.

2.3.1 Zveza prijateljev mladine Slovenije

Zveza prijateljev mladine (ZPM) je neprofitna organizacija, ki letno organizira razna

letovanja, zimovanja ter ostale programe, namenjene otrokom, mladostnikom in mladim

družinam (»Zveza prijateljev mladine Slovenije«, 2013). Z bogato animacijsko vsebino

programov si organizacija prizadeva dvigniti kakovost življenja otrok in njihovih

družin, usmerjena pa je na delovanje njihovih interesov in zaščite njihovih pravic.

Programi so prilagojeni sleherni ciljni skupini, poudarek je na zadovoljevanju potreb

tudi družin iz nižjih socialnih razredov.

Programi ZPM so konkurenčni našemu programu, ker se osredotočajo na podoben ciljni

segment. Otroci in mladostniki pri ZPM so predvsem iz socialno šibkih okolij; otroci iz

našega programa pa so podvrženi prehranjevalnim motnjam. V obeh primerih gre za

psihično ranljive osebe, s katerimi je potrebno ravnati previdno in profesionalno.

Podobnost je tudi v tem, da si oba programa prizadevata za drugačno, predvsem bolj

koristno preživljanje prostega časa otrok (z igro, zabavo, druženjem, s športnimi

aktivnostmi, kulturnim udejstvovanjem itd.).

25

2.3.2 Rdeči križ Slovenije

Rdeči križ, kot neodvisna in humanitarna organizacija, se je specializiral v ponudbi

počitnic za otroke, ki bolehajo za raznimi boleznimi ali živijo v socialno ogroženem

okolju. Zmogljivosti ima v lasti Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič ter

Mladinski počitniški dom v Mariboru, kjer se letno zdravi in počitnikuje tudi do 10.000

otrok (Rdeči križ Slovenije [RKS], 2013a).

Zdravje je področje, na katerega se je Rdeči križ še posebej osredotočil. Mladostnike

osveščajo o zdravem načinu življenja, izobražujejo o pomenu uravnotežene prehrane ter

se skladno s tem povezujejo v razne programe na lokalni, regionalni ali nacionalni

ravni. Program, ki sledi konceptu skrbi za zdravje, je vsakoletna »obnovitvena

rehabilitacija otrok s sladkorno boleznijo« (RKS, 2013b), ki poteka na Debelem rtiču.

Tovrstne kolonije nudijo obolelim otrokom, poleg z animacijo obogatenih počitnic, tudi

terapije in učne delavnice, s katerimi se otroci naučijo sprejemati in živeti s svojo

boleznijo. Pomagati otrokom in mladostnikom, ki bolehajo za specifično boleznijo ter

jim hkrati ponuditi nepozabne počitnice, je namen tudi našega programa, zato nam ta

predstavlja konkurenco.

2.3.3 Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični

Center za zdravljenje bolezni otrok (CZBO) je bolnišnica, v kateri zdravijo mladostnike

do 19. leta starosti za vsa bolezenska stanja (»Center za zdravljenje bolezni otrok«,

2013). Center razpolaga z več različnimi programi, eden izmed njih je tudi šola zdrave

prehrane in zdravega načina življenja, v kateri se mladostniki naučijo samodiscipline in

pomena zdrave, uravnotežene prehrane. To dosegajo s pomočjo:

- psihosocialne službe, ki si prizadeva zmanjšati negativne posledice debelosti,

kot so prizadeta samopodoba, občutki sramu in neugodja, negotovost, depresija

in osamljenost. Mladostnik lahko s pomočjo skupinskih ali individualnih terapij

s psihologom spremeni svoje stališče do hrane, se dodatno motivira za

zmanjšanje odvečnih kilogramov, se lažje sooči s psihosocialnimi težavami itd.;

- delovne terapije, katerih cilji so usmerjeni v raziskovanje sebe in svojih

občutenj, prilagajanje na novo okolje, spodbujanje kreativnosti in boljše

komunikacije, izboljšavo samopodobe itd.;

26

- fizioterapije, ki se osredotoča na pomen gibanja v mladostnikovem vsakdanu. Z

gibanjem so mladostnikom predstavljene pravilne vaje za zmanjševanje

maščobne mase in za pridobivanje telesne kondicije, glavni cilj pa je otroke

uspešno motivirati za vsakodnevno telesno dejavnost.

Program CZBO je našemu programu konkurenčen zaradi podobnega poslanstva, tj.

otrokom dvigniti zavest o zdravem načinu prehranjevanja in kakovostnem preživljanju

prostega časa ter jim s predavanji in delavnicami dokazati, da je debelost zdravju

nevarna, ter zaradi podobnega ciljnega segmenta. Za razliko od našega, je ta program

institucionalizirane in manj interaktivne narave, saj se izvaja v bolnišnici.

2.3.4 Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna

Mladinsko klimatsko zdravilišče (MKZ) Rakitna spada pod javni zdravstveni zavod in

mladostnikom ponuja možnost zdravljenja ali okrevanja po preboleli bolezni (»MKZ

Rakitna«, 2013). Zdravilišče ima oblikovan zdravstveni program reintegracije in

rehabilitacije mladostnikov s čustvenimi motnjami in/ali motnjami hranjenja, ki so se že

zdravili zaradi motenj hranjenja in si prizadevajo zaživeti na novo, se zopet vključiti v

svoj socialni krog ter se uspešno spopasti z vsemi izzivi, ki jim jih je naložila bolezen.

Zdravilišče jim pri tem nudi strokovno pomoč in podporo z naslednjimi tehnikami:

- terapevtska pomoč (glasbene in gibalne terapije, psiho-drame ter skupinski

oziroma individualni pogovori);

- trening socialnih veščin in organizacija časa;

- kreativne in gibalne delavnice;

- prosti čas za posameznikovo delo, druženje, študij itd.

Mladostniki se v zdravilišču učijo tudi o zdravem prehranjevanju in samostojni pripravi

obrokov, o razporejanju lastnih interesov, o ocenjevanju in sprejemanju vrednot ter o

lastni psiho-fizični moči. Uspešno izveden program se kaže v pozitivni samopodobi in

sprejemanju lastne identitete – mladostniki vzpostavijo zdrav vzorec vsakdanjika in se

ozdravijo že same misli na ponovno obolevnost.

Program zdravilišča je našemu konkurenčen zaradi usmerjenosti v isti ciljni segment in

zaradi celotnega vsebinskega koncepta. Zajema podobne aktivnosti, ki smo si jih

27

zamislili za naš program – rekreacijske, kulinarične, zdravstvene in ustvarjalne, poleg

tega pa poteka v bolj sproščenem vzdušju, kot je bolnišnično zdravljenje.

2.3.5 Zavod Preporod

Zavod Preporod je zavod za krepitev zdravja in za zdrav življenjski slog (»Zavod –

Preporod«, 2013), katerega načelo je skrbeti za zdravje telesa in duha po naravni poti. Je

šola krepitve zdravja, kjer se združujejo oblike postenja, razstrupljevanja telesa, gibanja

na prostem, ustvarjalnosti, druženja in zadostnega spanja. Udeležencem tritedenskega

strokovnega programa je na voljo vodenje pod taktirko izkušenih animatorjev, ki

udeležence pravilno usmerjajo, motivirajo in spodbujajo k ozdravitvi oziroma izboljšavi

simptomov njihovih bolezni.

Program nam je konkurenčen zaradi podobnega koncepta o zdravem načinu življenja,

vendar se razlikuje od našega, ker posega veliko bolj v skrajnost (postenje z

nepredelano hrano, klistiranje, merjenje krvnega pritiska itd.), poleg tega pa je

namenjen širšemu ciljnemu segmentu. Program je tudi bolj zdravstveno usmerjen kot

naš.

2.5 PROGRAM ZA MLADOSTNIKE

Potovalni paketni aranžma je sestavljen iz različnih tematskih sklopov – turističnega,

izobraževalnega, zdravstvenega in animacijskega. Poglavitni namen programa je

mladostnikom nuditi zabavo v aktivnem preživljanju prostega časa.

2.5.1 Turistični del programa

Najstniki so nastanjeni v Mladinskem hotelu Ajdovščina, ki deluje pod isto streho kot

Mladinski center Ajdovščina, Mladinski svet Ajdovščine, Klub ajdovskih študentov in

dijakov ter drugih mladinskih organizacij. Je poslovna enota Zavoda za šport

Ajdovščina, ki je javno-pravnega značaja, saj spada pod Občino Ajdovščina. Zavod

razpolaga z več športnimi objekti, ki jih koristijo domačini in gostje. Hotel razpolaga s

50 ležišči v modernih in prostornih sobah, svojim gostom nudi možnost zajtrka ali

28

polnega penziona (po predhodnem dogovoru), najem prostorov, animacije, pomoči in

svetovanja pri načrtovanju izletov itd. Zaradi svoje narave je glavni cilj hotela ustvarjati

in puščati dober vtis pri slehernem gostu, kar dosegajo prek raznih ugodnosti,

brezplačnih delavnic ali svetovanj, gest dobrodošlice in prijaznosti (Likar, osebna

komunikacija, 5. marec 2013).

V programu sta predvidena dva izleta (»Turistični vodniki Ajdovščina«, 2013):

- turistično vodenje po Ajdovščini in po Vipavskem Križu: v Ajdovščini si bomo

ogledali staro mestno jedro in dobro ohranjene ostanke nekdanje rimske utrdbe

Castre ad fluvium frigidum (Utrdba ob mrzli reki). Tu so se namreč ohranili

številni trgi, obzidja, stolpi, rimske terme in ozke uličice, ki se med seboj

prepletajo in združujejo v glavnem mestnem jedru – rimskem forumu. Odpravili

se bomo v Pilonovo galerijo na ogled razstave slikarskih del domačina Vena

Pilona. Ogled mesta bodo popestrile zanimive zgodbe o Vipavski dolini (npr.

kako je burja pomagala pri bitki med Evgenijem in Teodozijem, zakaj se reka

Hubelj tako imenuje itd). Nato se bomo odpravili v vas Vipavski Križ, enega

najlepših zgodovinskih in kulturnih spomenikov v Sloveniji. Tu si bomo

ogledali kapucinski samostan, zgrajen l. 1636, ki se ponaša z bogato knjižnico in

s slovesom, da je v njem nekdaj delal in pridigal znameniti pridigar Janez

Svetokriški. Prek tipičnih vipavskih hiš in ulic se bomo podali v cerkev sv.

Frančiška Asiškega, ki je izrednega zgodovinsko-umetnostnega pomena, saj si

lasti največjo baročno sliko v Sloveniji – Slavo sv. Trojice;

- turistično vodenje po robu Trnovskega gozda - Gori: iz Ajdovščine se bomo

proti Gori vzpeli po cesti skozi ročno izklesane predore ter se najprej ustavili pri

Gozdni upravi na Predmeji. Tam si bomo ogledali štiri različne spomenike, ki so

za domačine izrednega pomena (spomenik Josefu Resselu, znamenje ruskih

ujetnikov, spomenik vodi in spomenik Materi Gorjanki). Sledila bosta ogled

razstave Prirodoslovnega muzeja Slovenije »Skrivnosti gozda«, s tipičnimi

živalskimi vrstami in raznimi interaktivnimi predstavitvami, ter etnološke

zbirke, kjer si bomo ogledali orodje in smučarsko opremo naših prednikov.

Obiskali bomo tudi Kitajsko – predel na Gori, za katerega obstaja več legend,

zakaj je tako poimenovan. Nato se bomo sprehodili do najbolj zanimivega

kraškega pojava v Vipavski dolini – Otliškega okna, velike razpoke v apnenčasti

steni, skozi katero se razprostira pogled na celo Dolino. V bližini bomo opazili

29

še eno zanimivost – umetelno izdelanega kamnitega polža z duhovno vrednostjo,

ki ga je nekoč ustvaril dolenjski arhitekt. Izlet bo obarvan s številnimi legendami

o Gorjanih. Kosilo si bomo privoščili na 1000 m n. m., tj. na Vidmarjevi

domačiji (dve vrsti juhe, teletina ali kozliček s špinačnimi štruklji, solata in

tipična primorska sladica – jabolčni zavitek ali orehovi štruklji (Vidmar, osebna

komunikacija, 19. april 2013)), kjer bomo uživali prostrani razgled vse do

slovenskega morja.

2.5.2 Izobraževalni del programa

Potovalni paketni aranžma navaja mladostnike na aktivno preživljanje prostega časa ter

jih uči o zdravi prehrani, zato bomo vanj vključili nekaj izobraževalnih vsebin:

- interaktivno predavanje »Pomen športne aktivnosti«;

- delavnico »Vpliv medijev in sovrstnikov na mladostnike prekomerne telesne

mase« z dekletom, ki se je zdravilo za preobilnostjo;

- delavnico »Zdrava prehrana z zdravstvenega vidika« in pripravo zdravega

obroka;

- delavnico »Pozitivna samopodoba in stik s telesom«.

S programom bodo mladostniki »bombardirani« s pomembnimi informacijami, za

katere ne želimo, da bi bile pozabljene. Da bi se temu izognili, bomo mladostnike

angažirali s pripravo lastne predstavitve na temo zdravega življenja (v obliki plakata,

PPT, skeča, lutkovne predstave, zgodbice itn.), kar bo lahko izviralo iz lastnega

interesa, izkušenj, domišljije ali želje. Predstavitve bodo izvedene ob koncu

enotedenskega programa.

2.5.3 Zdravstveni del programa

O športnem programu smo se dogovarjali s profesorjem športne vzgoje Tomažem

Lulikom, nosilcem društva Rekreativček v Ajdovščini. Športna vzgoja bo potekala

enkrat do dvakrat dnevno, v dopoldanskem in popoldanskem času. Aktivnostim bodo

sledile vaje stabilizacije, ki pripomorejo h krepitvi medvretenčnih ploščic in vezi. V

program bo zajeto plavanje, kolesarjenje, nordijska hoja, tek, igre z žogo, prilagojena

aerobika in insanity. Intenzivnost športnih aktivnosti se bo prilagajala in spreminjala

30

glede na pripravljenost in vzdržnost posameznika, nekatere pa tudi glede na spol ali

starost (osebna komunikacija, 4. april 2013).

K zdravstvenem programu smo povabili Tamaro Kofol, medicinsko sestro zdravstvene

vzgoje v Zdravstvenem domu Ajdovščina in članico mednarodnega združenja za

nordijsko hojo. Z mladostniki bo imela vsakodnevne tematske delavnice, znotraj katerih

bo na interaktiven način:

- spodbujala k razumevanju njihovih lastnih prehranskih navad;

- poučevala o pomenu hranilnih snovi in človekovi potrebi po teh;

- poučevala o morebitnih boleznih, ki nastanejo kot posledica debelosti;

- pomagala pri oblikovanju zdravega uravnoteženega jedilnika glede na lastne

potrebe;

- spodbujala h konstruktivnemu razmišljanju o spremembi njihovih že

ustaljenih navad;

- predstavila pomen telesne vadbe, jih seznanila o odzivu srčno-žilnega

sistema na povečan fizični napor in o zdravih meja telesne vadbe;

- praktično izvedla nordijsko hojo;

- prisostvovala pri eni ali dveh pripravah obrokov hrane iz programa (osebna

komunikacija, 11. april 2013).

Psihoterapevt Bogdan Žorž se v svoji svetovalnici Tabor v Dornberku ukvarja s

svetovanjem otrokom, mladostnikom in staršem, saj je njegova specializacija

osredotočena predvsem na vzgojno svetovanje, problematiko in odvisnosti

mladostnikov. V program smo vključili tudi njegove storitve, strnjene v triurno

delavnico na temo najstnikove samopodobe, saj je pokazal izjemno željo po

sodelovanju (Žorž, osebna komunikacija, 13. april 2013).

Zdrava prehrana se bo pričela s prvim obrokom, vključenim v program. Ta zajema pet

obrokov na dan. Samopostrežni zajtrk obsega ovsene kosmiče z jogurtom ali mlekom,

kuhana jajca, skutin namaz, polnozrnate žemljice, piščančjo salamo, manj mastni sir ter

sadje, črno kavo, čaj in sadne napitke. Kosilo zajema raznolike jedi – pečeno ribo s

krompirjem, piščanca ali purana z rižem, pusto govedino v naravni omaki, testenine z

lososom, veliko pečene ali kuhane zelenjave in mešane solate. Večerja je skoraj brez

ogljikovih hidratov – solate s skuto, tuno in zelenjavo, lešniki, kuhana jajca, omlete,

31

kuhana zelenjava. Za dve malici (predvideni okrog 11. ure in 16. ure, med aktivnostmi)

so na voljo živila z manj ogljikovimi hidrati in z več beljakovinami ter zdravimi

maščobami – manj mastni jogurti, riževe ploščice z medom, skutin namaz (Lulik,

osebna komunikacija, 4. april 2013). Sladice in pijače so pripravljene lastnoročno

(domač sladoled, palačinke s skuto in medom, naravni sokovi in ledeni čaji, itd).

2.5.4 Animacijski del programa

V sodelovanju z Mladinskim centrom Ajdovščina, njihovimi prostovoljci in animatorji

ter skladno z njihovimi sredstvi smo organizirali ustvarjalne in družabne delavnice:

- priprava predstavitve (mladostniki imajo proste roke glede ustvarjalnosti, na

voljo so jim tudi knjige in svetovni splet za pridobitev dodatnih informacij);

- tematska ustvarjalna delavnica - mozaiki iz kamenja, nabranega na izletih, in

skulpture iz zbranega odpadnega materiala;

- družabni večeri (spoznavni večer ob tabornem ognju, filmski večer, maraton

družabnih iger, mini karaoke, nočno plavanje, večer po lastni izbiri);

- animacija med športnim udejstvovanjem (iskanje zaklada, piknik v naravi,

poslušanje glasbe, druženje z lokalno mladino).

2.6 TEHNIČNI ITINERARIJ

Tabela 1: Tehnični itinerarij

Dan Aktivnosti

Nedelja, 1. dan

15.00

15.00–17.00

Prihod staršev z mladostniki in check-in v Mladinskem

hotelu Ajdovščina.

Spoznavne urice: mladostniki in njihovi starši se

spoznajo z nosilko programa, vodjo Mladinskega centra

in s prostovoljci. Predstavljen je koncept počitniško-

izobraževalnega programa. Na voljo so prigrizki in

pijača. Nosilka programa se s starši posvetuje o

izključitvi mobilnih telefonov med programom, da se

bodo udeleženci resnično posvetili samim sebi.

32

Tabela 1: Tehnični itinerarij – nadaljevanje

Dan Aktivnosti

Nedelja, 1. dan

15.00–17.00

17.00–18.00

18.00–19.00

19.00–22.00

22.00

V zameno je najstnikom vsak dan ponujena uporaba

stacionarnega telefona. Slovo od staršev ob 17h.

Prosto za nameščanje in osebno higieno.

Večerja.

Spoznavni večer ob tabornem ognju – spremljajo nas

taborniki, ki nam pripovedujejo o dogodkih, preživljanju

v naravi in o naravi sami. S pogovorom, petjem in

igrami se še pobližje spoznamo.

Nočitev.

Ponedeljek, 2. dan

7.00–7.30

7.30–8.30

9.00–9.30

9.30–10.30

11.00–13.00

13.00–14.00

14.00–14.30

14.30–16.00

16.00–17.30

18.00–19.00

19.00–20.00

20.00–22.00

22.00

Bujenje, čas za osebno higieno.

Zajtrk.

1. srečanje s Tamaro Kofol, dipl. m. s.: teoretična

predstavitev nordijske hoje.

Praktična izvedba nordijske hoje pod taktirko Tamare.

Start izpred hotela in nadaljevanje poti po naravoslovni

učni poti ob Hublju. Vrnitev v hotel ob 10.30.

Mini projekt: zasnujemo ideje o lastni predstavitvi na

temo zdravega življenja in pričnemo z delom.

Kosilo.

Prosto za počitek.

Turistični ogled Ajdovščine in Vipavskega Križa.

Letno kopališče Ajdovščina – aktivno plavanje z

vmesnimi pavzami, igre ob in v njej.

Večerja.

Prosto za osebno higieno, telefonski klic, počitek.

Po uspešnem prvem dnevu si bomo privoščili pižama

party in si v družabnem kotičku ogledali enega izmed

številnih filmov, s katerimi razpolaga center.

Nočitev.

33

Tabela 1: Tehnični itinerarij – nadaljevanje

Dan Aktivnosti

Torek, 3. dan

7.00–7.30

7.30–8.30

9.00–10.00

10.30–13.00

13.00–14.00

14.00–14.30

14.30–16.00

16.00–17.30

18.00–19.00

19.00–20.00

20.00–22.00

22.00

Bujenje, čas za osebno higieno.

Zajtrk.

Kolesarska avanturica – s kolesi se bomo odpravili po

bližnjih urejenih kolesarskih poteh ter opazovali naravo

in spoznavali še nepoznane dele mesta. Pot je položna

in nezahtevna. Po prihodu v hotel sledijo 15-minutne

vaje stabilizacije.

Mini projekt – nadaljujemo z ustvarjanjem naše

predstavitve.

Kosilo.

Prosto za počitek.

2. srečanje s Tamaro Kofol – Ugotavljanje prehranskih

navad: spoznavanje z najstniki, ugotavljanje njihovih

prehranskih navad, izmenjava mnenj in izkušenj.

Igre z žogo – med dvema ognjema, badminton,

košarka.

Večerja.

Prosto za osebno higieno, telefonski klic, počitek.

Maraton družabnih iger ob poslušanju glasbe –

najstniki izbirajo med številnimi igrami, ki jih ima

mladinski center in se tako po napornem dnevu

spočijejo in dodatno spoznajo.

Nočitev.

Sreda, 4. dan

7.00–7.30

7.30–8.30

9.00–10.30

Bujenje in čas za osebno higieno.

Zajtrk.

Jutranja telovadba – za dekleta aerobika s plesnimi

koraki, za fante pa insanity. 15-minutne vaje

stabilizacije.

34

Tabela 1: Tehnični itinerarij – nadaljevanje

Dan Aktivnosti

Sreda, 4. dan

11.00–12.30

12.30–13.00

13.00–14.00

14.00–14.30

14.30–16.30

16.30–17.30

3. srečanje s Tamaro Kofol – Hranilne snovi in njihov

vpliv na naše počutje: spoznavanje pomena

posameznih skupin hranilnih snovi, analiza človekovih

potreb po energijski vrednosti, oblikovanje piramide

zdrave prehrane.

Skupna priprava kosila – najstniki teorijo preizkušajo v

praksi, prisostvujejo in pomagajo pri pripravi zdravega

obroka. Predstavljeni so načini, kako se izogniti manj

zdravim jedem in te zamenjati z energijsko bogatejšimi.

Kosilo.

Prosto za počitek.

Lov za idealno piknik lokacijo ob Hublju – v prijetnem

hladu reke se udobno namestimo in prisluhnimo nosilki

programa, ki predstavi nekaj besed o vplivu medijev in

sovrstnikov. Pridruži se ji tudi dekle, ki je izkusilo

zdravljenje za debelost v Stični in je sedaj zdrava

študentka. Delavnica – na papir napišemo anonimno

misel, izkušnjo, težavo, dilemo na temo medijev in

najstništva ter ga vržemo v posodo. Ko se v posodi

zberejo listi vseh udeležencev, jih jemljemo enega za

drugim in jih glasno preberemo. Do prebranih misli se

vsi opredelimo in si izmenjamo nasvete in predloge,

kako ravnati. Tako se razvije debata, v kateri ostanejo

avtorji neimenovani, pridobijo pa koristna znanja od

sebi enakih. Med debatnim krožkom si bomo privoščili

tudi majhen piknik z zdravim prigrizkom in osvežilno

pijačo.

Srečanje s Tomažem Lulikom, profesorjem športne

vzgoje: pomen športne vadbe v najstništvu in življenju,

razlaga koristi vseh vaj, ki jih izvajamo v programu.

35

Tabela 1: Tehnični itinerarij – nadaljevanje

Dan Aktivnosti

Sreda, 4. dan

16.30–17.30

18.00–19.00

19.00–20.00

20.00–21.30

22.00

Možnost osebnih razgovorov, individualnih koristnih

nasvetov, izračun maksimalnega srčnega utripa ob

maksimalni aerobni obremenitvi itd.

Večerja.

Prosto za telefonski klic, počitek. Priprava na nočno

kopanje.

Večer ob bazenu – plavanje, vodne igre in sprostitev.

Nočitev.

Četrtek, 5. dan

7.00–7.30

7.30–8.30

9.00–11.00

11.00–12.30

13.00−14.00

14.00–14.30

14.30–17.30

18.00–19.00

Bujenje in čas za osebno higieno.

Zajtrk.

Kreativni kotiček – oblikovanje skulptur iz odpadnega

materiala (plastični lončki, plastenke, slamice, ovojnice,

pokrovčki, papir) ali mozaikov s kamenčki, ki smo jih

zbirali med tednom. Ustvarimo lahko nenavadne oblike

izdelkov, skulptur in mozaikov, primernih za

okraševanje sobe, shranjevanje stvari, darila staršem.

4. srečanje s Tamaro Kofol – Zdravje skozi dan:

predstavitev ustreznega dnevnega ritma

prehranjevanja in oblikovanje zdravih jedilnikov.

Delavnica se podaljša v prakso – z mladostniki

pripravijo biološko primeren in zdrav obrok.

Kosilo.

Prosto za počitek.

Športno popoldne – najprej tek, kombiniran s hitro in z

navadno hojo po položni poti. Cilj teka je ajdovsko letno

kopališče, kjer si privoščimo še eno uro aktivnega

plavanja in tudi vodnih iger ter sprostitve. Vaje

stabilizacije.

Večerja.

36

Tabela 1: Tehnični itinerarij – nadaljevanje

Dan Aktivnosti

Četrtek, 5. dan

19.00–20.00

20.00–22.00

22.00

Prosto za osebno higieno, telefonski klic, počitek.

Priprava na karaoke party v prostorih centra, kjer je

poskrbljeno za odlično ozvočenje, skupaj zapojemo –

lahko sami, v duetu ali v skupini. Z nastopom pridobimo

samozavest ter se znebimo občutka strahu pred

nastopanjem.

Nočitev.

Petek, 6. dan

7.00–7.30

7.30–8.30

9.00–10.30

11.00–12.30

13.00–14.00

14.00–14.30

14.30–19.00

19.30–20.30

Bujenje in čas za osebno higieno.

Zajtrk.

Priprava na tek, kombiniran s hitro in z navadno hojo.

Tekaška pot poteka izključno le po položnejšem terenu.

15-minutne vaje stabilizacije.

5. srečanje s Tamaro Kofol – v zadnjem srečanju si

ogledamo poučen video z naslovom Zdravje in

prehrana. Najstniki so od Tamare deležni individualnih

nasvetov o svojih prehranskih navadah v prihodnje.

Kosilo.

Prosto za počitek.

Iskanje zaklada s kolesi – s kolesi se po urejeni položni

poti med sadovnjaki in polji odpravimo na iskanje

zaklada. Za motivacijo in krajšanje časa so med potjo

skriti namigi, ki najstnike usmerjajo do cilja, kjer jih čaka

presenečenje, tj. večerja v naravi. Najstniki pomagajo

pri nastajanju domačih zdravih sadnih in zelenjavnih

namazov, pripravi sočnih sadnih ali zelenjavnih solat

itd.

Vrnitev v mladinski hotel in čas za osebno higieno,

telefonski klic.

37

Tabela 1: Tehnični itinerarij – nadaljevanje

Dan Aktivnosti

Petek, 6. dan

20.30–22.00

22.00

Večer po izbiri najstnikov – po napornem dnevu imamo

možnost večernega sprehoda po mestu, ustvarjanja za

jutrišnjo predstavitev, branje literature, ogled filma,

igranje družabnih iger…

Nočitev.

Sobota, 7. dan

7.00–7.30

7.30–8.30

9.00–10.30

11.00–13.00

13.00–14.00

14.00–14.30

14.30–17.00

17.00–18.00

18.00–19.00

19.00–20.00

20.00–23.00

23.00

Bujenje in čas za osebno higieno.

Zajtrk.

Odhod v mesto na ART market, kjer si ogledamo

domače izdelke domačinov, nakupimo mogoče kak

spominek in se ob pijači poveselimo v ajdovskem

letnem vrtu.

Mini projekt – zaključevanje naše predstavitve.

Kosilo.

Prosto za počitek.

Srečanje s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem –

mladostniki z njim delajo na svoji samopodobi in

spregovorijo o pomembnosti stika s telesom.

Pomoč pri pripravi večerje.

Večerja.

Prosto za osebno higieno, telefonski klic in počitek.

Grande finale – počitniški program se zaključuje, zato

se vsi udeleženci zberemo in v sproščenem vzdušju

prisluhnemo sleherni predstavitvi. Za trud in

prizadevnost vsakemu izmed mladostnikov podarimo

darilni set – plastenko za vodo, majico in CD s slikami

in videi, ki smo jih ustvarili v celem tednu. Na

diaprojektorju si jih kasneje tudi ogledamo in se še

zadnjič poveselimo ob igri in glasbi.

Nočitev.

38

Tabela 1: Tehnični itinerarij – nadaljevanje

Vir: avtorica

2.7 OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE PPA

Izračun prodajne cene PPA je oblikovan glede na stroške storitev, vključenih v

program. Nekateri predstavljeni stroški so realni, nekateri pa zgolj ocene, temelječe na

realnih, saj se z njimi znotraj svoje stroke srečujejo tudi sami izvajalci in nosilci

posameznih vsebin. Za lažjo ponazoritev prodajne cene smo se odločili, da prikažemo

izračun na osebo, in sicer ob naslednjih predpostavkah:

- v skupini je 15 udeležencev;

- izključeno je tveganje slabega vremena ali ostalih višjih sil, ki bi lahko

preprečile izvedbo nekaterih storitev na prostem;

- odvzete so možnosti zbijanja cen prek donatorjev ali ostalih morebitnih

investitorjev;

- koriščenje najema prostorov, opreme, animacije ter prostovoljcev Mladinskega

centra je za hotelske goste brezplačno.

Dan Aktivnosti

Nedelja, 8. dan

8.00–8.30

8.30–9.30

10.00–13.00

13.00–14.30

14.30–15.00

15.00–16.00

17.00–18.00

18.00

Bujenje in čas za osebno higieno.

Zajtrkovanje.

Priprava in odhod na izlet po robu Trnovskega gozda –

Gori.

Kosilo si privoščimo na 1000 metrih n. v., na

Vidmarjevi domačiji na Sinjem vrhu, od koder uživamo

ob razgledu, ki se razteza vse do slovenskega morja.

Vračanje v hotel.

Čas za pakiranje in veselo pričakovanje staršev.

Prihod staršev in izmenjava mnenj ob prigrizku in

pijači.

Slovo.

39

Tabela 2: Postavke turističnega dela programa

Količina Cena/urna postavka PC/osebo

Nočitev 7x 14,99 105

Hrana 7x polni penzion 25 175

Turistično vodenje do 2 uri

do 5 ur

1,50

2,40

3,90

Prevoz 7 ur 89 42

Kosilo – Sinji vrh 1x 17 17

Skupaj 342,90

Vir: avtorica

Cena nočitve znaša za organizirane večje skupine 16 €. Z oprostitvijo plačila turistične

takse za otroke in mladostnike vzgojno-izobraževalnih programov, ki znaša 1,01, se ta

cena še dodatno zniža na 14,99 €. Za ocenitev stroškov prehrane smo si pomagali s

predračunom, izstavljenim od Mladinskega hotela, ki vsako leto gosti mladinsko

odbojkarsko reprezentanco in se po količini in kakovosti prehrane lahko primerjajo z

našimi mladostniki (Likar, osebna komunikacija, 5. marec 2013). Stroški dveh

turističnih izletov (eden traja uro in pol, drugi pa pet ur) znašajo za skupino od 15–19

obiskovalcev 7,8 € za odraslo osebo, vendar je za mladostnike do 15. leta starosti cena

polovična (»Turistični vodniki Ajdovščina«, 2013). Obisk Pilonove galerije je za

učence in dijake brezplačen (TIC Ajdovščina, 2013). Urna postavka najema in prevoza

s turističnim minibusom s 17-20 sedeži znaša 89 €, za 7 ur, torej je 623 € (»Cenik –

Avrigo d.o.o.«, 2013).

Tabela 3: Postavke izobraževalnega dela programa

Količina Urna postavka PC/osebo

Delavnice Tamare Kofol 11 ur 12 9

Predavanje Tomaža Lulika 1 ura 15 1

Delavnica Bogdana Žorža 3 ure 10 0,7

Skupaj 10,7

Vir: avtorica

40

Urne postavke so pridobljene z osebnimi dogovori z izvajalci – ga. Kofol je podala ceno

zaradi utečene prakse, ki jo ima z Ljudsko univerzo v Ajdovščini, g. Lulik in g. Žorž pa

prek svojega društva oz. svetovalnice.

Tabela 4: Postavke športnega dela programa

Količina Cena/urna postavka PC/osebo

Letno kopališče 2x popoldanska

1x nočno kopanje

2,5

3,5

8,5

Izposoja koles 1x 1 ura

1x 6 ur

3

8

11

Športni vaditelji 35 ur 10 23,3

Skupaj 42,8

Vir: avtorica

V postavki izposoja koles moramo omeniti, da Zavod za šport še nima zadostnega

števila koles, ampak že potekajo dogovori o nakupu teh. Kljub temu ostaja

nespremenjen cenik izposoje koles (Jejčič, osebna komunikacija, 20. april 2013).

Tomaž Lulik svoje vaditelje plačuje od 7 do 15 € na uro, odvisno od količine dela, zato

smo se zaradi intenzivnosti programa dogovorili za 10 € na uro na vaditelja (Lulik,

osebna komunikacija, 4. april 2013).

Tabela 5: Postavke animacijskega dela programa

Količina Cena PC/oseba

Material - delavnice 1 50 3,3

Ozvočenje 1 20 1,3

Stacionarni telefon 1 10 0,7

Skupaj 5,3

Vir: avtorica

Stroški so del predračuna, ki ga je za naš program izdal Mladinski hotel.

41

Tabela 6: Končna prodajna cena

Postavke Znesek v €

Turistični del programa 342,9

Izobraževalni del programa 10,7

Športni del programa 42,8

Animacijski del programa 5,3

Skupaj stroški 401,7

25 % marža 100,4

Končna prodajna cena 502,1 ≈ 502

Vir: avtorica

Celotni stroški znašajo 401,7 €. Znesku smo dodali 25-odstotno maržo ali pribitek, ki je

namenjen kritju indirektnih stroškov (npr. stroškov trženja) in realizaciji dobička. Z

vsoto zneska celotnih stroškov in marže dobimo končno prodajno ceno, po kateri se bo

program prodajal – 502 €.

2.8 PROMOCIJA IN DISTRIBUCIJA PPA

PPA bi tržili prek potovalnih agencij in neprofitnih javnih ustanov, kot so šole,

zdravstveni domovi ali mladinske organizacije (npr. Mladinski center Ajdovščina,

Zveza prijateljev mladine Slovenije). V čakalnicah zdravstvenih domov ali bolnišnic,

predvsem na oddelkih zdravstvene vzgoje, diabetesa in šolskih dispanzerjev, bi

uporabili promocijske letake in brošure s pomembnejšimi informacijami o programu in

kontaktnimi podatki. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah bi se osredotočili na ustne

predstavitve programa ali s pomočjo učiteljev in šolske psihologinje.

Ustrezno promocijo PPA vidimo tudi v spletnem trženju. Program bi oglaševali na

socialnih omrežjih, priljubljenih med mladostniki, ter na spletnih straneh sodelujočih

organizacij oziroma samostojnih podjetnikov (Mladinski center in hotel Ajdovščina,

Zdravstveni dom Ajdovščina, Društvo Rekreativček, Svetovalnica Tabor, TIC

Ajdovščina itd).

42

ZAKLJUČEK

Oblikovan potovalni aranžma je nastal kot posledica lastne zainteresiranosti po

poučevanju in zdravem življenju ter občutka za solidarnost in sočloveka. Ideja je v

zaključno projektno nalogo prešla prek sistematične analize, raziskovanja, primerjanja

različnih ponudnikov, časovnega usklajevanja, umeščanja v prostor, kreativnega dela ter

dela z ljudmi, ki je dodatno zahtevalo moralno sprejemljivo vsebino.

Delo je temeljilo na upoštevanju teoretičnih izhodišč v prvem delu projektne naloge ter

izsledkov in rezultatov, ki smo jih omenili v drugem, empiričnem delu. Program

izpolnjuje priporočila in zahteve, v katero smer naj bi se turizem razvijal v Sloveniji in

v Vipavski dolini. Vpletli smo postavke zdravo, aktivno in zeleno - zdravo zaradi

omogočanja zdravstvene in psihoterapevtske pomoči mladostnikom s prehranjevalnimi

motnjami; aktivno zaradi intenzivnega vsakdanjika, ki zajema športne aktivnosti na

prostem ter koristno preživljanje prostega časa; zeleno zaradi upoštevanja naravnih

danosti Vipavske doline in osveščanja o pomembnosti trajnostnega razvoja in

odgovornega ravnanja. Program je oblikovan za Vipavsko dolino, saj ta razpolaga z

mnogimi možnostmi za aktivne počitnice, vendar je koncept programa prenosljiv tudi

na druge regije s podobno ponudbo. Kar se tiče ciljnega segmenta, smo zadostili

zaskrbljujočim dejstvom, ki jih je izpostavil Inštitut za varovanje zdravja Slovenije:

mladostniki vsak dan zajtrkujejo, se gibljejo najmanj eno uro dnevno, se popolnoma

izognejo gledanju televizije in sedenju pred računalniškimi ekrani, opustijo sladkane

pijače, zaužijejo več zelenjave in sadja itd.

Upoštevali smo tudi rezultate raziskav konkurenčnih programov ter ugotovili, da je

počitniških programov za otroke in mladostnike v Sloveniji veliko. Večina teh je

skoncentrirana na aktivne počitnice v letoviščih ob slovenskem morju in so namenjene

drugačnemu in širšemu ciljnemu segmentu (npr. otrokom iz socialno ogroženih družin).

Programi, ki so namenjeni mladostnikom s težavami prekomerne telesne mase, so del

zdravstveno-vzgojnih ustanov, s poudarkom na zdravstveni pomoči bolnikom ali

izobraževanju učencev.

43

Naš program smo ustvarili kot kombinacijo obeh skrajnosti. Nastal je počitniški

program, ki združuje zabavno z zdravstvenim ter aktivno s koristnim, pri čemer pa

mladostniki niso imenovani bolniki oziroma učenci. Da bi se izognili napačni

interpretaciji programa, naj omenimo, da ideja programa ne temelji na hujšanju ali

kakršni koli drugi obliki izgubljanja telesne mase. Prav tako ni cilj programa v

spremljanju ali tekmovanju, kdo izgubi več kilogramov, temveč mladostnike pripraviti

do spoznanja, da so športne aktivnosti lahko zabavne, zdrava prehrana pa okusna.

Program je sestavljen iz štirih tematskih sklopov – turističnega, izobraževalnega,

zdravstvenega in animacijskega, posamezne vsebine pa so prilagojene glede na

posameznikovo fizično sposobnost, starost ali spol. Zaradi lažje ponazoritve smo

program omejili zgolj na en teden, čeprav se zavedamo, da je za dosego konkretnih

sprememb v percepciji mladostnikov o zdravem življenju potrebno veliko več časa in

učenja. Kljub temu smo se trudili, da v enotedenski program vključimo vse, s čimer bi

mladostnike lahko vsaj deloma spodbudili k razmišljanju o manj tveganem načinu

življenja, in sicer z zdravstvenega in tudi s socialnega vidika.

Ideja o tem programu je na vipavskih tleh novost, zato ni presenetljivo dejstvo, da so

strokovnjaki, ki so nam ga pomagali soustvariti, izkazali veliko navdušenje in

pripravljenost za njegovo realizacijo. Zavedamo se, da je za ta korak potrebnega še

veliko dela, predvsem izpopolniti program tako, da bi bile pri mladostnikih vidne

vedenjske in prehranjevalne spremembe; tj. program razširiti na daljši časovni razpon

ali oblikovati nadaljevalne programe z dodatnimi strokovnjaki in intenzivnejšimi

aktivnostmi. Po potrebi se program lahko prilagodi in spremeni tudi za različne

starostne skupine, in sicer od otrok do mlajših odraslih. Proizvod bi na tak način lahko

pridobil na kakovosti in mogoče tudi na dobrem imenu, pri čemer bi lahko pritegnil

dodatne investitorje, posledično pa bi na turističnem trgu nastopil z nižjo prodajno ceno

in z boljšo cenovno dostopnostjo.

44

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

Bajt, S. (2003). Primerjalna analiza drobnoprodajnih cen štirih konkurentov

(diplomsko delo). Pridobljeno 26. 3. 2013 iz http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome

/bajt1050.pdf

Cenik - Avrigo d.o.o. (2013). Pridobljeno 26. 4. 2013 iz http://www.avrigo.si

/obcasni_prevozi/ vozni_park/2010073010315732/

Center za zdravljenje bolezni otrok. (2013). Pridobljeno 25. 1. 2013 iz http://www.czbo.si/

Čuk, P. (2004). Analiza ocenjevanja in izbora dobaviteljev podjetja Intec d.o.o.

(diplomsko delo). Pridobljeno 25. 3. 2013 iz http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/

cuk1575.pdf

Direktiva Sveta Evropske skupnosti. (1990). Uradni list evropskih skupnosti (6/1990),

133. Pridobljeno 23. 2. 2013 iz http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ

.do?uri=CELEX:31990L0314:sl:NOT

Erzar, T. (2007). Duševne motnje. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

Guštin, K. (2004). Oblikovanje in distribucija paketnih potovalnih aranžmajev

(diplomsko delo). Portorož: Univerza na Primorskem, Visoka šola za turizem –

Turistica.

Hróarsson, B. in Kerman, D. (Ur.) (2008). Slovenija danes. Ljubljana: Agencija Baribal.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. (2010). Zdravje v Sloveniji.

Pridobljeno 25. 1. 2013 iz http://www.ivz.si/Mp.aspx/tukaj.pdf?ni=61&pi=5&_5_

Filename=1966.pdf&_5_MediaId=1966&_5_AutoResize=false&pl=61-5.3

Inštitut za varovanje zdravja. (2011). Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike.

Pridobljeno 25. 1. 2013 iz http://img.ivz.si/janez/2012-5344.pdf

45

Inštitut za varovanje zdravja. (2012). Spremembe v vedenjih , povezanih z zdravjem

mladostnikov v Sloveniji v obdobju 2002 – 2010. Pridobljeno 25. 1. 2013 iz

http://www.ivz.si/Mp.aspx/?ni=61&pi=5&_5_Filename=attName.png&_5_MediaId=55

50&_5_AutoResize=false&pl=61-5.3

Jeram, N. (2009). Raziskava konkurence podjetja Miel d.o.o. (diplomsko delo).

Pridobljeno 5. 3. 2013 iz http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=10491

Klajnšček, B. (2010). Raziskava in analiza trga – zakaj in kako se je lotiti. Pridobljeno

2. 3. 2013 iz http://www.kompa.si/RAWWW.pdf

Kompulzivno prenajedanje. (2013). Pridobljeno 10. 2. 2013 iz http://www.psihoterapija-

ordinacija.si/sl/dusevne-motnje/motnje-hranjenja/77-kompulzivno-prenajedanje.html

Laterner, Ž. (2010). Segmentiranje na podlagi nakupnih odločitev Slovencev o

turističnih potovanjih (diplomsko delo). Pridobljeno 3. 3. 2013 iz http://www.cek.ef.

uni-lj.si/UPES/laterner769.pdf

LTO Sotočje. (2000). Smaragdna pot. Kranj: avtor.

Mladinsko-klimatsko zdravilišče Rakitna. (2013). Pridobljeno 25. 1. 2013 iz http://

www.mkz-rakitna.si/

Občina Ajdovščina. (2004). Strategija gospodarskega razvoja občine Ajdovščina od

2005 do 2015. Ajdovščina: avtor.

Pergar, J. (2003). Potovalne agencije. Neobjavljeno delo.

Petek, J. (2008). Odnos do telesa na poti iz odvisnosti. Ljubljana: Založba Sonce.

Rdeči križ Slovenije. (2013a). Pridobljeno 25. 1. 2013 iz http://www.rks.si/sl/Letovanje

_in_okrevanje/

46

Rdeči križ Slovenije. (2013b). Pridobljeno 25. 1. 2013 iz http://www.rks.si/sl/Maj/

Sladkorcki_v_MLZ_Debeli_rtic/

Reich, G. in Kröger, S. (2010). Motnje hranjenja. Ptujska Gora: In obs medicus.

Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016. (2012). Pridobljeno 11. 2. 2013 iz

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-strategije_

politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf

TIC Ajdovščina. (2013). Pridobljeno 26. 4. 2013 iz http://www.tic-ajdovscina.si/?lng=slo

Turistični vodniki Ajdovščina. (2013). Pridobljeno 15. 2. 2013 iz http://www.vodniki-

ajdovscina.si/

Zavod – Preporod. (2013). Pridobljeno 20. 3. 2013 iz http://www.zavod-preporod.

eu/SK.%20POST.%20-%20Opis%20programa.html

Zveza prijateljev mladine Slovenije. (2013). Pridobljeno 25. 1. 2013 iz http://

www.zpms.si/o-zpms/