raziskava moŽnih izboljŠav skladiŠČnega poslovanja

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Urška Gros

RAZISKAVA MOŽNIH IZBOLJŠAV

SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA

ŽAGANEGA LESA V IZBRANEM

PODJETJU

magistrsko delo

Celje, junij 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Urška Gros

RAZISKAVA MOŽNIH IZBOLJŠAV

SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA

ŽAGANEGA LESA V IZBRANEM

PODJETJU

magistrsko delo

Mentor:

red. prof. dr. Iztok Potrč

Somentor:

izr. prof. dr. Tone Lerher

Celje, junij 2013

IZJAVA O AVTORSTVU magistrskega dela

Spodaj podpisana Urška Gros, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru,

magistrskega študijskega programa Logistika sistemov, z vpisno številko 21003606,

izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom:

Raziskava možnih izboljšav skladiščnega poslovanja žaganega lesa v izbranem

podjetju.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

magistrskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del magistrskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

magistrsko delo in sem to tudi jasno zapisala v magistrskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je magistrsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Nina Železinger.

V Celju, dne 3. 6. 2013 Podpis avtorice:__________________

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju, red. prof. dr. Iztoku Potrču in somentorju, izr. prof.

dr. Tonetu Lerherju za vso podano znanje in usmerjanje pri pisanju magistrskega dela.

Prav tako se zahvaljujem vsem zaposlenim v podjetju Gozdno gospodarstvo Slovenj

Gradec, d.d., ki so si vzeli čas in mi omogočili vpogled v skladiščenje žaganega lesa, ter

ostalim omenjenim v magistrskem delu za vse napotke.

Za vzpodbudo in potrpežljivost čez študij in ob pisanju magistrskega dela pa gre

zahvala staršem in prijateljem.

RAZISKAVA MOŽNIH IZBOLJŠAV SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA

ŽAGANEGA LESA V IZBRANEM PODJETJU

V magistrskem delu smo raziskovali skladiščno poslovanje žaganega lesa v Gozdnem

gospodarstvu Slovenj Gradec, d.d. Problem, ki smo ga analizirali, je v neučinkovitem

skladiščnem poslovanju. Skladiščenje žaganega lesa poteka kaotično, saj se žagan les

uskladišči na prazno neoznačeno mesto. Označba na zložaju ne omogoča dovolj dobre

sledljivosti, saj ni vidna ob tesnem skladiščenju zložajev. Tako pri odpremi prihaja do

nepotrebnih prelaganj in podaljšanja celotne odpreme. Težava je tudi v prezasedenosti

skladišča, predvsem z lesom zmanjšane kvalitete. To pomeni, da skladiščni prostor ne

opravlja zaščitne funkcije, te zaloge lesa pa negativno vplivajo na preostali zdrav les.

Sušilnici sta nepopolno izkoriščeni, njuna dislociranost pa prinaša dodatne stroške.

Kot rešitev obstoječega stanja smo predlagali tri rešitve: prestavitev sušilnic, prenovo

skladiščnega prostora in investicijo v zlagalno-sortirno linijo. Glede na analizo smo

izbrali skupek vseh treh variant. Sušilnice bi bile bolj izkoriščene, več bi bilo

kakovostno posušenega lesa. Zlagalno-sortirna linija bi pripomogla h kvalitetnejšemu

formiranju zložajev in s tem boljše uskladiščenje. Preoblikovan skladiščni prostor bi

zagotavljal dobro sledljivost in ohranjanje kakovosti žaganega lesa. Skupno bi se

zmanjšali stroški, učinkovitost in kakovost bi bili višji, celoten proces pa bi bil hitrejši.

KLJUČNE BESEDE: Skladiščno poslovanje, žagani les, sušilnice, sledenje, logistična

analiza, zložaj.

RESEARCH OF POSSIBLE IMPROVEMENTS FOR WAREHOUSE

MANAGEMENT OF SAWM TIMBER IN A SELECTED COMPANY

Master paper concentrates on warehouse operations for sawn timber at Gozdno

gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d. The problem that we analysed are inefficient

warehouse operations. The storage of sawn timber is rather chaotic since sawn timber is

stored on an empty unmarked spot. Designation on packages does not allow sufficient

traceability as it cannot be seen when packages are stored very close. Additional

problem lies also in overfilled warehouse, in particular with low-quality timber. This

indicates that warehouse does not perform its protection function and these stocks have

a negative impact upon the remaining solid timber. Drying chambers are not completely

utilized and their dislocation causes additional cost.

We prepared three solutions to solve the existing situation: a transfer of drying

chambers, reconstruction of the warehouse area and investment into a new

packing&sorting line. We selected a sum of all three versions. Drying chambers would

be better utilized, there would be more quality dried timber. The packing&sorting line

would contribute to a better formation of packages and to a more efficient storage. A

reconstructed warehouse area would ensure good traceability and it would preserve the

quality of sawn timber. This would also reduce costs, increase efficiency and quality,

and promote the whole process.

KEY WORDS: Warehouse operations, sawn timber, drying chambers, tracing, logistics

analysis, package.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program

Urška Gros: Raziskava možnih izboljšav skladiščnega poslovanja žaganega lesa v izbranem podjetju vi

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ................................................................. 2

NAMEN IN CILJI .............................................................................................................. 3

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 4

METODE DELA ............................................................................................................... 4

PREDSTAVITEV PODJETJA GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC, D.D. ................ 5

1 ORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA ŽAGANEGA LESA .. 6

1.1 ŽAGANI LES ........................................................................................................... 8

1.2 UREJENOST SKLADIŠČA........................................................................................ 11

1.2.1 Zahteve za ureditev skladišča žaganega lesa za sušenje na prostem ......... 13

1.2.2 Zahteve za ureditev skladišča posušenega žaganega lesa .......................... 16

1.3 TRANSPORTNO-SKLADIŠČNA SREDSTVA V ŽAGARSKI INDUSTRIJI ......................... 16

2 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA ........................................................... 20

2.1 OPIS TER ZALOGOVNA ZMOGLJIVOST SKLADIŠČNIH PROSTOROV ......................... 20

2.2 PROCES IN ODLOČITVE O KOLIČINSKEM RAZREZU LESA ....................................... 28

2.3 OPIS SUŠILNIC ...................................................................................................... 31

2.4 PRIPRAVA TSE-ZLOŽAJEV ................................................................................... 33

2.5 TRANSPORTNO-SKLADIŠČNA SREDSTVA .............................................................. 35

2.6 INFORMACIJSKA PODPORA ................................................................................... 35

2.7 OPIS MATERIALNEGA TOKA ŽAGANEGA LESA ...................................................... 37

2.8 PROCESNA KARTA ................................................................................................ 44

3 KRITIČNA ANALIZA TRENUTNEGA STANJA ........................................... 48

4 PREDSTAVITEV PREDLOGOV IZBOLJŠAV OBSTOJEČEGA STANJA 54

4.1 VARIANTA I: PREDLOG POSTAVITVE SUŠILNIC V OTIŠKEM VRHU......................... 54

4.1.1 Opis prenovljenega stanja .......................................................................... 54

4.2 VARIANTA II: PREDLOG PRENOVE SKLADIŠČNEGA PROSTORA ............................. 55

4.3 VARIANTA III: PREDLOG POSTAVITVE ZLAGALNO-SORTIRNE LINIJE .................... 56

5 ANALIZA UČINKOVITOSTI PREDLAGANIH REŠITEV .......................... 57

5.1 PRIMERJAVA MED SUŠENJEM NA PROSTEM IN TEHNIČNEM SUŠENJEM .................. 57

5.1.1 Sušenje na prostem ..................................................................................... 57

5.1.2 Tehnično sušenje ......................................................................................... 58

5.1.3 Primerjava .................................................................................................. 59


Urška Gros: Raziskava možnih izboljšav skladiščnega poslovanja žaganega lesa v izbranem podjetju vii

5.2 PRIMERJAVA UVEDBE VARIANTE I GLEDE NA OBSTOJEČE STANJE ........................ 61

5.2.1 Pridobitve ob uvedbi variante I .................................................................. 63

5.2.2 Stroškovna analiza ...................................................................................... 65

5.3 PRIMERJAVA UVEDBE VARIANTE II GLEDE NA OBSTOJEČE STANJE ....................... 67

5.3.1 Pridobitve ob uvedbi variante II ................................................................. 67


5.4 VPLIV POSTAVITVE ZLAGALNO-SORTIRNE LINIJE NA SKLADIŠČNO POSLOVANJE .. 68

5.5 IZBIRA NAJBOLJŠE REŠITVE .................................................................................. 69

5.5.1 Opis prenovljenega stanja .......................................................................... 78


ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 85

OCENA UČINKOV.......................................................................................................... 86

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ........................................................................................ 88

MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................................................. 88

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 90


Urška Gros: Raziskava možnih izboljšav skladiščnega poslovanja žaganega lesa v izbranem podjetju viii

KAZALO SLIK

Slika 1: Nepravilno letvičen zložaj ................................................................................. 14

Slika 2: Sestava skladovnice ........................................................................................... 15

Slika 3: Ureditev skladišča žaganega lesa z ustreznimi prehodi .................................... 16

Slika 4: Ureditev skladišča pri uporabi čelnega (zgoraj) in bočnega viličarja (spodaj) . 18

Slika 5: Naprave za polnjenje in praznjenje sušilnih komor .......................................... 19

Slika 6: Tloris območja podjetja Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d. ............... 21

Slika 7: Tloris skladiščnih površin žaganega lesa .......................................................... 23

Slika 8: Skladiščni prostor 1 ........................................................................................... 24

Slika 9: Skladiščni prostor 2 ........................................................................................... 24

Slika 10: Skladiščni prostor 3 ......................................................................................... 25

Slika 11: Diagram razmerja med dobrimi zložaji in zložaji z napako ter med daljšimi in

krajšimi zložaji ................................................................................................................ 27

Slika 12: Obarvan les ...................................................................................................... 27

Slika 13: Graf pretočne zmogljivosti skladišča za leto 2011 .......................................... 29

Slika 14: Sušilna komora v Radljah ................................................................................ 32

Slika 15: Skladišče toplotno obdelanega lesa ................................................................. 32

Slika 16: Primer označitve lesa ....................................................................................... 34

Slika 17: Oznaka CE na lesu ........................................................................................... 34

Slika 18: Označevanje .................................................................................................... 34

Slika 19: Primer delovnega naloga ................................................................................. 36

Slika 20: Diagram poteka procesa od formiranega zložaja do prevzema na zalogo ...... 37

Slika 21: Diagram poteka procesa tehničnega sušenja žaganega lesa ............................ 40

Slika 22: Diagram poteka procesa odpreme žaganega lesa ............................................ 43

Slika 23: Vzročno-posledični diagram ........................................................................... 49

Slika 24: Prenovljen tloris območja žage z označbami .................................................. 77

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razlike pri skladiščenju glede na uporabo bočnega ali čelnega viličarja ....... 17

Tabela 2: Prednosti in slabosti naprav za polnjenje in praznjenje sušilne komore ......... 18

Tabela 3: Površine skladišč ............................................................................................. 25

Tabela 4: Št. zložajev v posameznem skladiščnem prostoru na dan obiska ................... 26


Urška Gros: Raziskava možnih izboljšav skladiščnega poslovanja žaganega lesa v izbranem podjetju ix

Tabela 5: Količina razreza in prodaje lesa za leto 2011 ................................................. 28

Tabela 6: Količina žaganega lesa glede na dolžino lesa za mesec avgust 2012 ............. 30

Tabela 7: Karakteristike komor ...................................................................................... 31

Tabela 8: Karakteristika čelnega viličarja Hyundai 70DS-7E ........................................ 35

Tabela 9: Procesna karta prevzema žaganega lesa na zalogo (en zložaj) ....................... 44

Tabela 10: Procesna karta tehničnega sušenja žaganega lesa (ena vožnja/12 zložajev). 45

Tabela 11: Procesna karta odpreme lesa (ena odprema) ................................................. 47

Tabela 12: Dejavniki, ki z interdisciplinarnostjo omogočajo zniževanje stroškov

sušenja, skrajšanje trajanja in zagotavljanje kakovosti osušenega lesa .......................... 57

Tabela 13: Prednosti in slabosti sušenja na prostem in normalnotemperaturnega

komorskega sušenja ........................................................................................................ 60

Tabela 14: Stroški pri obeh načinih sušenja ................................................................... 61

Tabela 15: Procesna karta za prenovljen proces tehničnega sušenja (12 zložajev) ........ 62

Tabela 16: Pridobitve ob uvedbi variante I ..................................................................... 63

Tabela 17: Pridobitve ob uvedbi zlagalne linije v Radljah ob Dravi .............................. 64

Tabela 18: Stroški ročne manipulacije ............................................................................ 65

Tabela 19: Stroški ob uvedbi zlagalne linije ................................................................... 66

Tabela 20: Pridobitve ob uvedbi variante II ................................................................... 67

Tabela 21: Pridobitve ob postavitvi zlagalno-sortirne linije ........................................... 68

Tabela 22: Karakteristika čelnega viličarja Linde H50D – serije 394 ............................ 70

Tabela 23: Investicija v sprinkler sistem ........................................................................ 72

Tabela 24: Procesna karta za penovljen prevzem žaganega lesa na zalogo (en zložaj) . 79

Tabela 25: Primerjava obstoječega in predlaganega stanja v procesu prevzema žaganega

lesa na zalogo .................................................................................................................. 80

Tabela 26: Procesna karta za prenovljen proces tehničnega sušenja (12 zložajev) ........ 81

Tabela 27: Primerjava obstoječega in predlaganega stanja procesa tehničnega sušenja 82

Tabela 28: Primerjava obstoječega in predlaganega stanja skladiščnega prostora ......... 83


Urška Gros: Raziskava možnih izboljšav skladiščnega poslovanja žaganega lesa v izbranem podjetju x

KRATICE

CE: Certifikat kontrole proizvodnje

FIFO: Prvo uskladiščeno blago – se prvo uporabi (ang. First in – First

out)

GG SG: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec

GNB: Group of Notified Bodies

NAV: Navision

OV: Otiški Vrh

PE: Poslovna enota

TSE: Transportno-skladiščna enota

TSS: Transportno-skladiščno sredstvo

: % Stopnja amortizacije

€ Letna amortizacija zlagalne linije

€ Letna amortizacija viličarja

€ Letna amortizacija zlagalno-sortirne linije

€ Letna amortizacija požarne varnosti


Urška Gros: Raziskava možnih izboljšav skladiščnega poslovanja žaganega lesa v izbranem podjetju 1

UVOD

Skladiščno poslovanje je pomemben proces, za katerega moramo poskrbeti, da bo

ustrezalo potrebam vsakega podjetja posebej. Kljub temu mora skladiščno poslovanje še

vedno opravljati osnovni namen in vse prvotne funkcije. Jasno je, da imajo različne

funkcije različno težo v podjetju pri organiziranju skladiščnega poslovanja. Upoštevanje

določene funkcije je odvisno predvsem od lastnosti skladiščenega blaga, od dejavnosti,

ki jo podjetje opravlja, in od različnih interesov ter ciljev podjetja. Torej lahko rečemo,

da na skladiščenje vplivajo različni dejavniki, ki morajo biti upoštevani in med seboj

povezani, da je proces skladiščenja učinkovit.

V magistrskem delu smo obravnavali skladiščno poslovanje žaganega lesa. Poleg teorije

s področja skladiščnega poslovanja smo natančno raziskali tudi področje žaganega lesa,

predvsem njegove lastnosti. Poudarili smo številne možne vrste napak na žaganem lesu

zaradi nepravilnega skladiščenja, neustreznih manipulacij in neustrezne obdelave, katere

mu znižujejo vrednost ali celo ogrožajo ostali zdrav les. Na žagani les imajo velik vpliv

tudi vremenske razmere, zato moramo organizirati skladiščno poslovanje tako, da

vreme na žagani les čim manj negativno vpliva.

Žagani les in njegove lastnosti so pomemben dejavnik, kako bo celotno skladiščno

poslovanje organizirano. Predvsem je najpomembneje zagotavljati in ohranjati kakovost

žaganega lesa. Kot prvo je potrebna ustrezna ureditev skladišča žaganega lesa.

Pomembno je, da je skladišče suho oz. drenažirano, čisto in brez plevela ter da

zagotavlja stalno gibanje zraka. Pri ureditvi skladišča moramo upoštevati tudi ustrezne

transportne poti, ki jih oblikujemo glede na to, katero transportno sredstvo se uporablja.

Najpogostejša sta čelni in bočni viličar. Razlike so vidne pri ureditvi transportnih poti,

dosegljivosti zložajev, transportu zložajev in pri izkoristku skladiščnega prostora. Prav

tako je pomembna priprava žaganega lesa za uskladiščenje. Ustrezno letvičeni, očiščeni

in sortirani zložaji omogočajo boljšo manipulacijo, uskladiščenje v skladovnice ter

sušenje. Pozornost je potrebno nameniti tudi požarni varnosti glede na stopnjo požarne

nevarnosti. Zaradi možnosti izgube kakovosti in tržne vrednosti je pomembna tudi

podpora informacijske tehnologije in s tem spremljanje zalog (čas skladiščenja, mesto

skladiščenja, sledljivost žaganega lesa pri različni obdelavi).



Opredelitev področja in opis problema

Magistrsko delo temelji na konkretnem praktičnem primeru podjetja Gozdno

gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d., kjer smo obravnavali skladiščenje žaganega lesa, kar

pomeni, skladiščenje končnih izdelkov oz. tudi polizdelkov. Cilj podjetja, pri predelavi

lesa, je optimalno izkoristiti lesno surovino. Družba se ne usmerja v masovno

proizvodnjo, temveč v kvalitetno predelavo lesa specialnih dimenzij v manjših serijah.

Zato smo mnenja, da k zagotavljanju ustrezne kvalitete veliko pripomore tudi ustrezno

skladiščenje, saj je ohranjanje kvalitete ena izmed funkcij skladiščenja. Poleg

ohranjanja kvalitete je pomembno, da je skladiščno poslovanje urejeno tako, da je

zagotovljena sledljivost žaganega lesa, da so stroški čim manjši in da je proces tekoč.

Problem smo videli v neučinkovitem skladiščnem poslovanju žaganega lesa. Menimo,

da je skladiščni prostor neustrezno urejen, poleg tega pa podjetje skladišči prevelike

zaloge lesa, ki niso namensko rezane in s časoma izgubljajo na kvaliteti. Procesa

uskladiščenja in odpreme ne zagotavljata zadostne sledljivosti žaganega lesa, kar

podaljšuje celoten proces. Prav tako vidimo težavo v slabi organiziranosti tehničnega

sušenja žaganega lesa. Nepopolna izkoriščenost sušilnic pomeni izpad morebitnega

prihodka s prodajo tehnično posušenega lesa, nasprotno pa povečanje stroškov cestnega

transporta. Za izboljšanje skladiščnega poslovanja žaganega lesa smo predlagali

ustrezno preureditev skladiščnih prostorov, tako da bi umestili zlagalno-sortirne linije v

proces ter premestili sušilnice v Otiški Vrh. Pri takšni povečani centralizirani dejavnosti

smo predlagali nakup dodatnega čelnega viličarja.

Magistrsko delo zavzema teoretični del s področja osnov skladiščenja in skladiščenja

žaganega lesa, saj gre za specifično blago, ki zahteva posebno ravnanje in skladiščenje.

V praktičnem delu je najprej izdelana analiza obstoječega stanja. K temu sledi kritična

analiza obstoječega stanja, na podlagi katere smo predlagali tri variante za izboljšanje

obstoječega stanja. Za vse tri variante smo naredili primerjavo z obstoječim stanjem in

stroškovno analizo. Na podlagi primerjav smo zapisali, kakšne bi bile pridobitve za

posamezno rešitev. Na koncu smo izbrali najboljšo rešitev oz. skupek izboljšav.



Namen in cilji

Glavni namen magistrskega dela je raziskati obstoječe stanje skladiščenja žaganega lesa

ter na podlagi kritične analize raziskati in podati možne izboljšave ter možne

kombinacije za izboljšanje trenutnega stanja, na koncu pa primerjati možne rešitve med

seboj, oceniti njihove učinke ter izbrati najboljšo rešitev.

Cilji magistrskega dela so:

teoretična predstavitev skladiščnega poslovanja na splošno ter v povezavi z

gozdnim lesnim sortimentom;

predstavitev pomembnih informacij glede gozdnih lesnih sortimentov za ustrezno

izvajanje analize;

raziskava obstoječega stanja skladiščnega poslovanja žaganega lesa izbranega

podjetja;

izdelava kritične analize obstoječega stanja ter na podlagi te predstaviti predloge za

izboljšavo;

izdelati primerjavo obstoječega stanja s predlaganimi izboljšavami ter ugotoviti

učinkovitost predlaganih rešitev s pomočjo primerjav z obstoječim stanjem;

izbrati najboljšo varianto;

podati predloge za nadaljnji razvoj.

Teze magistrskega dela so:

obstoječ način skladiščnega poslovanja žaganega lesa je neracionalen, tako časovno

kot prostorsko;

skladiščni prostor je prezaseden in ne zagotavlja sledljivosti lesa;

zaradi dislociranosti sušilnice prihaja do izgube časa ter nastanka nepotrebnih

stroškov cestnega transporta;

zaradi dislociranih sušilnic se posuši manj žaganega lesa, kot bi se ga lahko, zato

takšen žagani les predstavlja nepotrebne zaloge v skladišču;

vse predlagane rešitve bi omogočile izboljšanje skladiščnega poslovanja žaganega

lesa;

uporaba najboljše rešitve bi podjetju omogočila racionalizacijo skladiščnega

poslovanja žaganega lesa.



Predpostavke in omejitve

V magistrskem delu smo izhajali iz naslednjih predpostavk:

obstoječi način skladiščnega poslovanja je časovno in prostorsko neracionalen oz.

neučinkovit;

zaradi obstoječega skladiščnega poslovanja žaganega lesa ima podjetje previsoke

transportne stroške in stroške vezane v zalogah;

možnosti poškodb blaga oz. izgube kakovosti blaga zaradi neustreznega

skladiščenja so višje;

s prenovo skladiščnih prostorov žaganega lesa bi pridobili na preglednosti,

učinkovitejšemu sušenju, kar bi pripomoglo k izboljšanju kakovosti žaganega lesa

ter hitrejšo odprodajo;

da so vse informacije točne in se ne bodo spreminjale.

Omejitve pri izdelavi magistrskega dela so:

v magistrskem delu smo se omejili na konkreten primer skladiščenja žaganega lesa,

od razreza lesa do odpreme žaganega lesa kupcu, v podjetju Gozdno gospodarstvo

Slovenj Gradec, d.d.;

omejen dostop do določenih podatkov in informacij;

glede na to, da gre za svojevrstno »blago« smo morali upoštevali tudi teorijo glede

pravilnega ravnanja in skladiščenja žaganega lesa;

finančne omejitve.

Metode dela

Vsebina magistrskega dela zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je

uporabljena metoda kompilacije, s katero povzamemo stališča, zaključke in spoznanja

drugih avtorjev. Praktični del zajema analitičen pristop, kjer sta pomembni metodi

analize in sinteze. V okviru metode analize analiziramo obstoječe stanje, prav tako tu

uporabimo metodo deskripcije, s katero opisujemo posamezne pojme. V praktičnem

delu je uporabljena metoda opazovanja, s katero opazujemo celoten obravnavan proces

ter komparativna metoda, saj primerjamo različne kombinacije rešitev za izboljšanje

procesa skladiščenja.



Zbiranje strokovne literature za teoretični del je potekalo s pomočjo knjižničnega

gradiva, spleta ter znanstvenih člankov. Za praktični del smo uporabili interno

pridobljene podatke, zbrane s pomočjo večkratnih obiskov v podjetjih. Te podatke smo

pridobili na podlagi intervjujev z zaposlenimi, internega gradiva ter z opazovanjem

obravnavanega procesa v okviru vodenega ogleda skladišča.

Predstavitev podjetja Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d.

Leta 1947 je bilo ustanovljeno podjetje Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec (GG SG),

katero je bilo večkrat preoblikovano v različne organizacijske oblike, sedaj pa je

organizirano kot delniška družba ("Zgodovina podjetja" GG SG, d.d., b.d.). Osnovna

dejavnost družbe je pridobivanje in trženje lesa iz državnih in privatnih gozdov. Družba

ima sklenjeno dolgoročno koncesijsko pogodbo s SKZG (Skladom kmetijskih zemljišč

in gozdov) Republike Slovenije, da lahko na področju državnih gozdov na Koroškem

izvaja dela; sečnjo, spravilo lesa, vsa gozdnogojitvena in negovalna dela, načrtovanje

gozdnih cest, gradnjo vlak in rekonstrukcijo starih vlak. Glavni cilj družbi predstavlja,

da čim več lesa predela doma in s tem ustvari pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj lesne

industrije. Prav tako družba strmi h kvalitetni predelavi lesa specialnih dimenzij v

manjših serijah, kar pomeni, da ni usmerjena v masovno proizvodnjo. Njihova

najmočnejša dohodkovna dejavnost je žagarska primarna predelava lesa, ki je locirana v

Otiškem Vrhu (OV) in konkurenčno oskrbuje trg s konstrukcijskim in žaganim lesom za

gradbene namene ("Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec" GG SG, d.d., b.d.). Družba

ima štiri poslovne enote: PE Gozdarstvo, PE Žaga, Trgovina LES in Lesni center

Štajerles (Pogorevc & Zorman, 2012, str. 4). Skupino GG SG pa poleg matične družbe

sestavljajo še naslednja povezana podjetja: GG INPO, d.o.o., Energetika Biomasa,

d.o.o., GLI Gozdno lesni inženiring, d.o.o., Lesoteka hiše, d.o.o. Slogan skupine "Od

gozda do hiše" potrjuje, kaj vse skupina dosega ter še želi izboljšati s svojim načinom

dela. Skupaj s povezanimi družbami in poslovnimi enotami izvaja pridobivanje obsega

lesa, razrez iglavcev in listavcev, izdelava masivnih lesenih hiš, pridobivanje energije iz

lesne biomase, izdelava pohištvenih elementov in lesene embalaže, projektiranje in

inženiring, trgovska dejavnost ("Skupina GG-SG" GG SG, d.d., b.d.).



1 ORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA

ŽAGANEGA LESA

»Smoter uskladiščevanja je v premagovanju časovnih razlik med fazami proizvodnega

procesa in končno med proizvodnjo ter porabo. Uskladiščenje pomeni v bistvu časovno

izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Pri premagovanju

časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde«

(Logožar, 2004, str. 79, 80).

Križman (2007, str. 51) navaja, da v oskrbi prihaja do različnih sprememb. Te so lahko

načrtovane (sistematične), ki jih vnaprej predvidimo ter naključne oz. nepredvidljive.

Načrtovanim spremembam se lahko sproti prilagajamo, medtem ko nepredvidljive

spremembe predstavljajo nujnost vzdrževanja zalog. Zato tukaj nastopi potreba po

skladiščenju, saj zagotavlja boljše izvrševanje poslovnih funkcij, ki bi sicer bile zaradi

motenj materialnega toka ogrožene.

Rečemo lahko tudi, da so vzroki za nastanek zalog predvsem odvisni od porabe

materiala, kjer poznamo različne vrste porab. Enako lahko rečemo za povpraševanje po

gotovih proizvodih, kjer ima skladiščenje proizvodov enake zakonitosti. Torej poznamo

enakomerno porabo, ki je neodvisna od časa, porabo s trendom, ki enakomerno narašča

ali pada, sezonsko porabo, porabo v zvezi z življenjem proizvoda, ki najprej

enakomerno narašča, postane za krajše ali daljše obdobje enakomerna in na koncu pade

ter neenakomerno porabo, ki ne kaže nobenih zakonitosti (Kaltnekar, 1993, str. 251,

252, 253).

Potrč in Lerher (2010) navajata: »Osnovne naloge in namen skladiščne dejavnosti so:

prevzem in izdaja materiala;

uskladiščenje-shramba materiala ter zaščita predmeta skladiščenja pred poškodbami,

izgubami, požarom, itn.;

pravočasno zagotavljanje količine materiala za nemoteno proizvodnjo;

vodenje evidence o količini uskladiščenega materiala in gotovih proizvodov.«

Kot navaja Kaltnekar (1993, str. 257) so naloge skladiščenja in njihova intenzivnost

različne v vsakem podjetju zaradi različnih razmer v podjetju in različnih dejavnikov.



Potrč in Lerher (2010) navajata: »Organizacija skladiščnega poslovanja je tesno

povezana s skladiščnimi viri in s temeljnimi skladiščnimi procesi. V skladišču

sodelujejo naslednji skladiščni viri:

transportno-skladiščna enota (TSE) predstavlja paleto (običajno evro paleto), ki je

naložena s proizvodi, ustrezno označena (uporaba črtne kode) ter pripravljena za

izvedbo skladiščne operacije. V primeru dimenzijsko manjšega tovora lahko osnovo

za transportno-skladiščno enoto predstavlja tudi zaboj;

skladiščni sistem zajema skladiščni prostor, skladiščno opremo in transportna

sredstva, ki omogočajo izvajanje skladiščnih operacij. Skladiščni sistemi se lahko

med sabo močno razlikujejo in sicer od najenostavnejših odlagalnih polic do visoko

zmogljivih avtomatiziranih regalnih skladiščnih sistemov;

oprema za potrebe komisioniranja – priprava za skeniranje črtne kode;

računalniški sistem predstavlja računalniško opremo za krmiljenje in neposredni

nadzor skladiščne opreme in transportno-skladiščnih sredstev;

transportno-skladiščna oprema zagotavlja učinkovito izvajanje vseh skladiščnih

operacij v skladiščnem sistemu;

skladiščni delavci predstavljajo pomemben člen v skladiščni organizaciji, saj je

učinkovitost skladišča v veliki meri odvisna od njihove prisotnosti v skladišču.«

Potrč in Lerher (2010) navajata: »Organizacija skladiščnega poslovanja je povezana s

temeljnimi procesi, ki se izvajajo v skladišču. Blago, ki prihaja v skladišče z zunanjim

ali notranjim transportom, prehaja skozi različne faze, ki jih imenujemo skladiščni

procesi. Tok blaga skozi skladišče je ponazorjen z naslednjimi procesi:

prevzem blaga;

uskladiščenje blaga;

komisioniranje blaga;

odprema blaga.«

Oblak (1997, str. 188) trdi, da je teža posameznih subfunkcij skladiščenja odvisna tudi

od vrste skladišča.

Pri samem toku blaga moramo zagotoviti tudi ustrezen tok informacij. Kar pomeni

upravljanje podatkov o stanju zalog, lokaciji blaga, prepustnosti, izkoriščenosti



skladiščnega prostora in druge informacije, potrebne za uspešno delovanje skladišča. Ti

podatki se lahko uporabijo tudi za ocenjevanje, kako učinkovito je skladiščenje, kakšna

je stopnja izkoriščenosti opreme, izkoristek prostora in kakšna je produktivnost dela

(Bloomberg, LeMay & Hanna, 2002, str. 175).

Pri skladiščnem poslovanju moramo težiti k povečanju ekonomičnosti, kar pomeni, da

moramo poskrbeti za racionalno izrabo skladiščnega prostora, pospešeno obračanje

materiala, vzdrževanje primernih zalog posameznih vrst materialov in za iskanje

optimalnih notranjih poti pri pretoku in manipulacijah z materialom (Križman, 2007,

str. 53).

1.1 Žagani les

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je površina gozdov v

zadnjih desetih letih povečevala skoraj za 3 %, kar pomeni, da se povečuje tudi lesna

zaloga. Prav tako se je povečal posek lesa, saj je ta leta 2009 obsegal več kot 3 milijone

m3 lesa ali za okoli 29 % več kot leta 2000 (Statistični urad Republike Slovenije, 2011,

str. 10, 14, 20).

»Po številu v Sloveniji prevladujejo žagarski obrati z do petimi zaposlenimi. Količinsko

največ razžagajo večji žagarski obrati (nad 20 zaposlenih). V strukturi razreza

prevladujejo hlodi iglavcev z več kot 75-odstotnim deležem« (Medved et al., 2011, str.

267, 269).

Eckhard, Ehrmann, Hammerl, Nestle, Nutsch, Schulz in Willgerodt (2008, str. 35)

pravijo takole: »Žagan les je po DIN 68252 lesni proizvod, ki ga proizvedemo z

žaganjem okroglega lesa paralelno na os debla. Ima ostre ali naravne, tope robove in ga

delimo na: gredi, tramovi, plohi, deske, letve.«

Ostanki pri žaganem lesu pa so krajniki, žamanje, očelki, sekanci in žagovina (Merzelj

v Jelenc, 2007, str. 7).

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1626442838827062&PF=AU&term=%22Eckhard,%20Martin%22


http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1626442838827062&PF=AU&term=%22Hammerl,%20Dietmar%22


http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1626442838827062&PF=AU&term=%22Nutsch,%20Torsten%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1626442838827062&PF=AU&term=%22Nutsch,%20Torsten%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1626442838827062&PF=AU&term=%22Willgerodt,%20Frank%22



Standardi

»S 1. januarjem 1996 je prenehal veljati JUS – jugoslovanski standard, ki je bil v veljavi

tudi v Sloveniji« (Sedej & Velušček, 2000, str. 107). Standardi so bili včasih obvezni,

tako je država z njimi predpisovala vrsto proizvodov in celo ceno za proizvode, vendar

se teh standardov ni nihče držal. Dandanes se spreminja mišljenje, da so standardi

potrebni v razmerah svobodnega trgovanja, kar pa ne pomeni, da so obvezni (Merzelj,

1995, str. 1). Trenutni standardi s področja okroglega lesa in žaganega lesa so SIST EN

844-1 pa do 844-12: skupni splošni izrazi za okrogli in žagani les, splošni izrazi za

okrogli les, izrazi za strukturo lesa, izrazi, povezani z merami okroglega lesa, izrazi za

izmero žaganega lesa, izrazi za biološko zgradbo lesa, izrazi, povezani z značilnostmi

okroglega lesa, izrazi za značilnosti žaganega lesa, izrazi za razbarvanost in napad gliv,

izrazi za razgradnjo lesa zaradi insektov, dodatni izrazi in splošno kazalo. Gorišek,

Pervan in Straže (2008, str. 7) navajajo standarde s področja vlažnosti lesa: SIST EN

13183-1 2002, SIST EN 3183-2 2003, SIST EN 13183-3 2003. S področja kakovosti

lesa pa SIST EN 14298-1 2005, SIST EN 14464 2003.

Kakovostni razredi in kakovostne značilnosti žaganega lesa

»Pri žaganju hlodovine dobimo žagan les, ki ga razvrstimo na vrsto žaganega lesa

(sotiment) in izmere (dimenzije), ali po kakovosti. Posamezne kakovostne razrede

označimo s številkami I, II, III, IV, pri čemer pomeni nižja številka boljšo kakovost«

(Eckhard et al., 2008, str. 38).

Eckhard in ostali avtorji (2008, str. 39, 40, 41, 42, 43, 44) pravijo, da so pri določanju

kakovosti žaganega lesa odločujoče predvsem napake lesa. Tako takšen lesa razvrstimo

glede na vrsto napake, število in mero dopustnih napak. Ločimo naslednje napake: grče,

razpoke, strukturo lesa, razgradnjo zaradi napada gliv in insektov, veženje, lisičavost in

gladkost površin. Gorišek, Geršak, Čop, Velušček in Mrak (1994, str. 89) pa dodajajo,

da se ni mogoče izogniti vsem napakam, vendar se jim lahko izognemo, če izberemo

pravilen način sušenja žaganega lesa. Med sušenjem prihaja do naslednjih napak

(Gorišek et al., 1994, str. 12):

»neenakomerna porazdelitev vlažnosti po preseku ali med posameznimi deskami

v zložaju;





razpoke (pokline, reže, napoke, satavost);

veženja, kot so koritavost, lok in sabljavost;

notranje napetosti (zaskorjenje), ki se lahko kot napaka izkažejo šele pri nadaljnji

obdelavi;

kolaps;

različna obarvanja.«

Različna obarvanja žaganemu lesu, ki ni dovolj suh, dajejo nezdrav in grd videz. Čeprav

se ne spremeni trdnost lesa in njegova tehnična vrednost, se pa spremeni predvsem tržna

vrednost lesa (Maček, 2008, str. 405). »Pri preprečevanju obarvanja je treba poskrbeti

za ustrezno zaščito v vseh fazah obdelave in predelave, predvsem ko je les svež in

vsebuje veliko vode ter pomeni ugodne razmere za nastanek biotskih obarvanj. Les

zaščitimo pred obarvanji s hitrim sušenjem in zmanjševanjem lesne vlažnosti, s

potapljanjem ali škropljenjem, s čimer preprečimo zadosten dostop kisika ali pa s

kemičnimi sredstvi, s katerimi preprečimo biološko infekcijo« (Gorišek, b.l. a).

Merjenje žaganega lesa

»Merjenje in izračun količine prostorninskega lesa (volumna zložajev) zahtevata jasno

opredeljene metode meritve in način izračuna. Količina prostorninskega lesa se izraža v

prostorninskih m3« (Medved et al., 2011, str. 262). Goršin (2010, str. 247) pravi o

merjenju žaganega lesa, da je potrebna uporaba enakih merskih enot za pravilen izračun.

V zložaju volumen izmerimo tako, da seštejemo število vrst v njem, kar pomnožimo z

debelino desk (višina zložaja), s srednjo širino zložaja in dolžino desk oz. zložaja.

Sušenje žaganega lesa

»Naloga sušenja je osušiti les do vlažnosti, ki je primerna za nadaljnjo predelavo ali

uporabo oz. do vlažnosti, ki ustreza ravnovesni vlažnosti mesta vgraditve. Kvaliteta lesa

mora med sušenjem ostati enaka ali se celo izboljšati, sam postopek pa mora biti

izveden s čim manjšimi stroški« (Gorišek et al, 1994, str. 11). Vse več žaganega lesa se

tehnično posuši, vendar se priporoča, da se med dvema šaržama izkoristijo naravne

razmere, saj je naravno sušenje svežega lesa najučinkovitejše (Gorišek, b.l. b).



Vsebnost vode ali vlažnost lesa

»Vodo v lesu opredeljujemo z vlažnostjo, ki je izražena kot delež mase vode glede na

maso lesa v absolutno suhem stanju (μ) oziroma z vsebnostjo vode v lesu, ki je izražena

kot delež mase vode glede na maso vlažnega lesa (w). Delež je praviloma izražen v

odstotkih« (Medved et al., 2011, str. 274).

Glede na vsebnost vode v lesu ločimo (Kopše & Krajnc, 2005, str. 7):

»svež les – les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %;

gozdno suh les – les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oziroma

približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40

%;

zračno suh les – les, ki se je sušil vsaj 6 mesecev na zračnem in pokritem mestu in

ima vlažnost do 20 %;

tehnično suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost od 6 do 15 %.«

Lesno vlažnost moramo določiti pred začetkom sušenja, za izbor optimalnega sušilnega

programa, med sušenjem, da reguliramo režim sušenja in po sušenju, da ugotovimo

končno vlažnost. Določimo jo na vzorcih, ki veljajo potem za celotno šaržo. Izbrati

moramo vzorec iz sredine zložaja in v zadostni oddaljenosti od čela deske (Gorišek et

al., 1994, str. 60). Poznamo več različnih metod določanja vlažnosti v lesu. Novak

(2008, str. 53) navaja gravimetrično metodo ali s tehtanjem ter z električnim merjenjem,

ki temeljijo na različnih principih.

1.2 Urejenost skladišča

»Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim

manj premeščanj in drugih manipulacij v skladišču in preprečujejo zastoje. Skladiščenje

naj bo pregledno in zahtevani material hitro dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni

tudi vsi varnostni ukrepi, da ne pride v skladiščih do kraj in poškodb« (Logožar, 2009).

Križman (2007, str. 53) pravi takole: »Skladišče bo smotrno urejeno takrat, ko bodo

upoštevane sledeč predpostavke:

blago skladiščimo pregledno in dosegljivo;



tok materiala od prevzema do izdaje mora biti enosmeren, na kar mislimo že pri

planiranju materialnih tokov v skladišču;

skladiščni sistem mora biti urejen tako, da bo zagotavljal čim manj manipulacij z

blagom, čim krajše prevozne poti, veliko usklajenost tokov (brez ozkih grl);

skladiščni sistem mora omogočiti primeren nadzor;

skladišča naj omogočajo uskladiščevanje sodobnih tovornih enot (palet,

kontejnerjev);

izbira lokacije skladišč mora biti tehtna in omogočati priključitev na javne

prometnice;

skladišče mora zagotavljati ohranjanje kakovosti uskladiščenega blaga (tako z

organizacijskimi kot tudi tehničnimi rešitvami);

izgrajeno naj bo tako, da se lahko hitro prilagaja spremembam, predvsem pri

prevzemu in izdaji blaga.«

Potrč in Lerher (2010, str. 13, 14) navajata: »Uskladiščenje blaga predstavlja

pomemben proces v skladiščnem poslovanju. Izbira skladiščnega sistema temelji

izključno v odvisnosti od lastnosti blaga. Od pravilne izbire skladiščnega sistema je

odvisna racionalna izraba skladiščnega prostora in obseg stroškov manipulacije z

blagom. Način uskladiščenja blaga je odvisen od naslednjih dejavnikov:

vrste blaga (kosovni material na skladiščni osnovi, razsuti material, material v

tekočem ali plinastem stanju, eksplozivni material itn.), ki pa ne vpliva samo na

namestitev (izbiro skladiščnega sistema), ampak tudi na lokacijo in gradnjo

skladišča ter njegovo organiziranost;

tehnološke karakteristike blaga. Hitro pokvarljivo blago je potrebno pazljivo

uskladiščiti in čuvati. Določene vrste blaga so občutljive na vlago, toploto, nekatere

je potrebno zamrzniti pri nizkih temperaturah itn. Vnetljiv in eksplozivni material je

potrebno pazljivo uskladiščiti in upoštevati varnostne predpise;

prostorska kapaciteta skladišča določa, skupaj s tehničnimi značilnostmi blaga,

tehnične rešitve skladiščenja.«

Po skladišču lahko različno razvrščamo blago. Tako ločimo skladiščenje blaga po točno

določenem mestu ter skladiščenje blaga po prostih mestih (kaotično skladiščenje). Pri

skladiščenju na točno določeno mesto se lahko opremo na dolžino transportnih poti,



pogostost pretvornih manipulacij, valenco, težo, pogostost poseganja, volumen in

izmero skladiščnega blaga, tudi volumen prodajne enote blaga, ki bo prodano

komitentu, medtem ko je pri kaotičnem skladiščenju cilj čim boljša izraba skladiščnega

prostora. Takšen način je najprimernejši pri različnem nihanju povpraševanja. Pri tem

načinu si pomagamo z elektronskim krmiljenjem in kontrolo podatkov o uskladiščenju

in izskladiščenju blaga (Oblak, 2007, str. 63).

1.2.1 Zahteve za ureditev skladišča žaganega lesa za sušenje na prostem

Na skladišču žaganega lesa skladiščimo žagarske sortimente, lahko ločeno po drevesnih

vrstah, dimenzijah in kvaliteti (Sedej & Velušček, 2000, str. 105). Ker govorimo o

skladiščenju blaga, na katerega imajo vpliv različni dejavniki, je potrebno te dejavnike

pri ureditvi skladišča tudi upoštevati.

»Skladišče za sušenje na prostem mora ustrezati zahtevam sušenja. Urejeno mora biti

tako, da omogoča nemoteno in ekonomično manipulacijo. Skladišče mora biti dovolj

veliko in suho. Če ni dovolj suho, mora biti drenažirano. Zemljišče naj bo čimbolj

ravno, nagnjeno le toliko, da je možen odtok vode. Mora biti urejeno in čisto, brez

plevela in ostankov lubja, kar je običajno leglo insektov ali gliv. Navadno je posuto z

ugaski ali gramozom, še bolje je, če je asfaltirano ali pa betonirano. Skladišče mora biti

na odprtem prostoru, tako da je možno stalno gibanje zraka. Zato imajo prednost ozka

in dolga skladišča, ker je gibanje zraka boljše. Os skladišča naj leži v smeri stalnega

vetra« (Gorišek et al., 1994, str. 109). »Odpadke lesa predvsem pa kose lesa, ki so jih

napadle glive, moramo s prostora za sušenje odstraniti« (Eckhard et al., 2008, str. 69).

Letvičenje in zložaj

»Les takoj po razžagovanju hlodovine zlagamo v zložaje, primerne za transport in hkrati

za učinkovito sušenje. Les zato sortiramo po enakih sušilnih značilnostih. Med njimi so

najpomembnejše: lesna vrsta, debelina, začetna vlažnost, kakovost, širina in dolžina

žaganega lesa. Žaganice pred zlaganjem očistimo, kajti žaganje pomeni infekcijske

mostove za biološke okužbe (barvne pege) in zadržuje vlago, prah in blato pa

upočasnita sušenje ter povzročata težave pri nadaljnji predelavi« (Gorišek, b.l. b).




Letvičenje pomeni vstavljanje letev med posamezne deske, kar omogoča prezračevanje

lesa za sušenje. Letve naj bodo enakomerne in takšne dolžine, da na njih leži skladiščen

les v vsej svoji širini, saj lahko tako preprečimo veženje žaganega lesa in morebitno

prevrnitev skladovnice lesa (Eckhard et al., 2008, str. 70). Slika 1 prikazuje nepravilno

letvičen zložaj.

Slika 1: Nepravilno letvičen zložaj

Vir: Gorišek et al., 1994, str. 115.

Skladovnica

»Skladovnica je navadno sestavljena iz dveh ali treh zložajev, ki ležijo drug nad drugim.

Zložaji so med seboj ločeni z gredicami (morali) tako, da lahko viličar vstavi vilice pod

zložaj. Spodnji zložaj leži na lesenih ali železnih legah, ki so lahko zasidrane v betonske

podstavke. Podstavki so visoki 40 do 50 cm. Tako omogočimo pristop svežega in

izmenjavo vlažnega zraka pod skladovnico. Podstavki so različne oblike, običajno

imajo obliko prisekane piramide. Spodnji rob ima širino okoli 40 cm, zgornji pa med 20

in 30 cm. Običajno ima luknjo, da jih lažje prenašamo, da so lažji, tudi poraba betona je

seveda manjša« (Gorišek et al., 1994, str. 113).

Skladovnice so visoke okrog 4 m, saj so zložaji normalno visoki do 1,25 m. Da

zaščitimo skladovnico pred dežjem in soncem, jo pokrijemo s streho, ki je lahko iz

slabših desk ali pa je pločevinasta. Streha mora biti ustrezno fiksirana in imeti zadosten

naklon (Sedej & Velušček, 2000, str. 106). Les enkrat letno preložimo tako, da letve

niso na enakem mestu (Eckhard et al., 2008, str. 70). Sestavo skladovnice prikazuje

Slika 2.





Slika 2: Sestava skladovnice

Vir: Sedej & Velušček, 2000, str. 106.

Skladovnice ne smejo biti preblizu skupaj, saj mora biti gibanje zraka nemoteno oz. ne

sme biti prepočasno, kar bi se odražalo tudi v daljšem času sušenja (Gorišek et al., 1994,

str. 108). Skladovnice lahko razporedimo tudi glede na prevladujočo smer vetra;

pravokotno na smer vetra (pri pestrejšem izboru lesnih vrst; na rob skladišča postavimo,

kjer vstopa veter, zložaje hitro sušečih lesnih vrst, zatem pa vse počasnejše oziroma

težavnejše vrste in sortimente.), vzporedno na smer vetra in z rahlim zamikom (če

sušimo predvsem iglavce). Znano pa je, da imajo ozka in dolga skladišča v prevladujoči

smeri vetra, ki omogočajo boljše gibanje zraka, prednost pred kvadratastimi (Gorišek,

b.l. b).

Urejenost skladiščnega prostora

»Celoten skladiščni prostor je razdeljen na polja, kamor se zlagajo zložaji in

skladovnice žaganega lesa po merilih (po lesnih vrstah, kakovosti, debelini in

vlažnosti), ki zagotavljajo kar najboljšo organiziranost in dostopnost. Med polji moramo

zagotoviti ustrezen prostor oziroma prehode od večjih glavnih, prek srednje velikih

prečnih in pomožnih, do manjših stranskih« (Gorišek, b.l. b). Prehodi služijo za različne

namene, od prehoda za pripravo zložajev in skladovnic, prehod za transport, prehodi

namenjeni ustreznemu kroženju zraka, za dostop za redno pregledovanje in kontrolo ter

za protipožarno zaščito (Gorišek, b.l. b). Slika 3 prikazuje ureditev skladišča žaganega

lesa z ustreznimi prehodi: 1 – glavni (širina: 5 do 7 m), 2 – prečni (širina: 3 do 4 m), 3 –

pomožni (širina: 1,5 m), 4 – stranski (širina: 0,6 do 0,8 m).

gredica

streha

gredica

zložaj

podstavek

zložaj

zložaj

gredica

gredica



Slika 3: Ureditev skladišča žaganega lesa z ustreznimi prehodi

Vir: Prirejeno po Gorišek, b.l. b.

1.2.2 Zahteve za ureditev skladišča posušenega žaganega lesa

Po navadi je tako, da je prostor namenjen sušenju lesa na prostem tudi največkrat hkrati

skladišče žaganega lesa. Zatorej moramo upoštevati nekaj skupnih zahtev, da je

skladišče dovolj veliko, da omogoča uspešen sušilni postopek, prav tako mora

omogočiti nemoten transport po skladišču in med proizvodnimi procesi (žaga –

skladišče – razrez – nadaljnja predelava), mora zagotavljati zadostno prepihovanje ter

mora biti urejeno, čisto, drenažirano in suho (Gorišek, b.l. b).

Pri že posušenem lesu, pa moramo poleg zgoraj opisanih zahtev zagotoviti še naslednje.

»Ko les doseže ravnovesno vlažnost, ki ustreza klimi okolice, ga moramo zaščititi pred

ponovnim ovlaževanjem. Uskladiščimo ga v pokrite prostore. Žaganice zložimo drugo

na drugo brez letvic. Prostor moramo zračiti. Če ravno posušeni les ostane na skladišču

pod vplivom sonca in padavin, se lesu spremeni barva, nastanejo razpoke itd.« (Gorišek

et al., 1994, str. 121).

1.3 Transportno-skladiščna sredstva v žagarski industriji

Godnič (2006, str. 130) navaja, da se pri odločitvi izbora sredstev manipulacije

odločimo glede na to, za kakšno vrsto in količino blaga oz. tovora bi se manipulacijsko

sredstvo uporabljalo, glede na vrsto in način pakiranja blaga oz. tovora, vrsto in število

pretovornih mest, transportne razdalje manipulacij, natovorne opreme v proizvodnji in

1 1 1

3

2 2

3 3

3



pri drugih izvajalcih pretovornih manipulacij, vrsto in načina transporta blaga in glede

na razpoložljivost sredstev za nakup. Gornik B. in Merzelj (1998, str. 120) pa navajata

glede viličarjev, da so karakteristike tiste, ki jih moramo upoštevati pri ureditvi

skladiščnega prostora, in sicer širino poti, višino zlaganja in način razporejanja

skladovnic. Tabela 1 prikazuje razlike pri skladiščenju glede na vrsto viličarja.

Tabela 1: Razlike pri skladiščenju glede na uporabo bočnega ali čelnega viličarja

Bočni viličar Čelni viličar

Dosegljivost skladovnice Takoj dosegljiva Potrebno prelaganje

Transport zložaja Omogoča stabilnost Možnost padanja letvic na

čelih iz zložaja

Transportne poti So lahko ožje. Širše

Izkoristek prostora Slabši Dober, uskladiščimo lahko

več skladovnic po globini.

Vir: Gorišek et al., 1994, str. 111; Sedej & Velušček, 2000, str. 105.

Pri čelnem viličarju imamo eno ali več posluževalnih poti, ki morajo biti tako široke, da

po njih lahko peljemo najdaljši tovor. Iz te transportne poti skladiščimo zložaje oz. jih

odvzemamo. Pri uporabi bočnega viličarja so transportne poti urejene tako, da imamo

eno glavno pot ter stranske poti med dvema vrstama skladovnic. Glavna pot mora biti

širine, da lahko na njej obračamo viličar (približno 6,5 m, saj je radij obračanja viličarja

običajno 6 m, dolžina standardnega lesa pa 6 m, k temu pa dodamo še varnostno

razdaljo). V primeru daljšega lesa pa mora biti pot širša (dolžina lesa plus varnostna

razdalja). Stranske poti so široke približno 2,5 m (širina viličarja z varnostno razdaljo, ta

je nekoliko večja, v primeru prevoza tovora, ki presega širino platoja viličarja) (Gornik

B. & Merzelj, 1998, str. 120, 121). Slika 4 prikazuje ureditev skladišča pri uporabi

čelnega in bočnega viličarja.



Slika 4: Ureditev skladišča pri uporabi čelnega (zgoraj) in bočnega viličarja (spodaj)

Vir: Prirejeno po Gornik Bučar & Merzelj, 1998, str. 122, 123.

V uporabi je tudi prekladalni most, na skladiščih žaganega lesa kot tudi na skladiščih

hlodovine. Transport v skladišču pa lahko poteka tudi z vozički na tirnicah, kjer so poti

ožje, skladovnice pa ležijo običajno prečno na glavno pot. Drugod so v uporabi še

portalni viličarji in univerzani viličarji, ki pa pri nas niso v uporabi, ali zaradi

predimenzioniranosti ali zaradi prevelikega vzdrževanja (Gorišek et al., 1994, str. 111).

Naprave za polnjenje in praznjenje sušilne komore

Poleg manipulacij žaganega lesa na skladišču moramo zagotoviti naprave za polnjenje

in praznjenje sušilne komore. Te naprave morajo omogočiti hitro in varno menjavo lesa

v sušilnici in morajo biti izbrane glede na celotno transportno situacijo, pogostost

polnjenja in praznjenja, vrste in število komor ipd (Gorišek et al., 1994, str. 141).

Prednosti in slabosti naprav za polnjenje in praznjenje sušilnih komor so podane v

Tabeli 2.

Tabela 2: Prednosti in slabosti naprav za polnjenje in praznjenje sušilne komore

Naprava Prednosti Slabosti

Tirnični voziček Hitro in enostavno polnjenje

in praznjenje

Zahteva veliko prostora pred

sušilnico in za njo.

2,5 m

2,5 m

2,5 m 6,5 m 6,5 m

2,5 m

2,5 m

6,5 m



Premikalnica s tirničnim

vozičkom

Sodobnejše

Ne ostane v sušilnici.

Ne zahteva veliko prostora.

Počasna menjava lesa

Tirnični voziček z dvigalno

napravo

Tračnice niso vkopane.

Prečna in vzdolžna vožnja

Počasna menjava lesa

Paletni voziček En voziček za več komor Polnjenje in praznjenje

manjših komor

Čelni ali bočni viličar Ne zahteva dodatnih

transportnih naprav (tračnic

ipd.) ter prostora za pripravo

lesa.

Komora mora imeti večja

vrata.

Ima možnost poškodovanja

vrat.

Menjava lesa traja dlje časa.

Z bočnim viličarjem težje

izpolnimo prostor.

Gnani ali negnani valjčni

transporterji

Zelo hitra menjava zložajev Zahtevana velika investicija

Zahtevno vzdrževanje valjev

v komori

Vir: Gorišek et al., 1994, str. 142, 143.

Slika 5 prikazuje naprave za polnjenje in praznjenje sušilnih komor, od leve proti desni

si sledijo: premikalnica s tirničnim vozičkom, tirnični voziček z dvigalno napravo za

prečno in vzdolžno vožnjo, paletni voziček in valjčni transporter.

Slika 5: Naprave za polnjenje in praznjenje sušilnih komor

Vir: Gorišek et al., 1994, str. 142, 143.



2 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA

V nadaljevanju bomo podrobno predstavili obstoječe stanje skladiščnega poslovanja

žaganega lesa v izbranem podjetju. Najprej bomo predstavili območje obravnavanega

podjetja ter nadaljevali z opisom skladiščnih prostorov žaganega lesa ter prostorom, kjer

so locirane sušilnice. Posnetek obstoječega stanja bo zajemal še opis priprave TSE

(transportno-skladiščnih enot), kar v našem primeru pomeni pripravo zložajev. Sledila

bo še predstavitev TSS (transportno-skladiščnih sredstev), informacijske podpore,

predstavitev procesa in odločitve o količinskem razrezu lesa, opis materialnega toka

žaganega lesa in na koncu še procesna karta. Posnetek obstoječega stanja temelji na

večkratnih obiskih obravnavanega podjetja, kjer so bili izvedeni intervjuji z zaposlenimi

ter tako pridobljeni interni podatki in dokumenti, prav tako so bili izvedeni posnetki

procesa dela za opis materialnega toka žaganega lesa in izdelavo procesne karte.

2.1 Opis ter zalogovna zmogljivost skladiščnih prostorov

Slika 6 prikazuje celoten tloris podjetja Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d..

Tako si lahko predstavljamo, kako poteka celoten proces dela, čeprav se bomo

osredotočili samo na del, kjer je nameščena žaga. Območje lahko razdelimo na servis,

upravno zgradbo, parkirišče za tovorna vozila, debelo linijo in sortiranje obeljene

hlodovine, skladišče neobeljene hlodovine, skladišče obeljene hlodovine, žagalno linijo,

profilno linijo, skladišče žaganega lesa, nakladalni prostor in transportne poti.

Podjetje je iz južne in zahodne strani omejeno z lokalno cesto, na severni strani meji z

drugo žago (Lesna-Žaga Otiški Vrh), na vzhodu pa jo omejuje podjetje Lesna TIP

Otiški Vrh. Ob cesti podjetje varuje lesena ograja, medtem ko s preostalima podjetjema

ni ločena z ograjo. Na tlorisu smo s črkami označili zgradbe, s številkami pa vsa

skladišča lesa. Črtkano smo označili prostor, ki je pokrit, s pikami pa prostor, ki je

namenjen določenemu sortimentu in ni kako posebej označen, ograjen ali pokrit. Na

sliki so označene tudi strani neba. Barvno smo poudarili tudi transportne poti, oba

vhoda v podjetje ter nakladalni prostor za žagani les.



Slika 6: Tloris območja podjetja Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d.

Legenda:

A – Servis

B – Upravna zgradba

C – Debela linija

D – Sortiranje obeljene hlodovine

E – Profilna linija

F – Vhod surovine

– Skladišče hlodovine G – Žagalna linija

– Rampa; vhod v območje podjetja H – Ročno zlaganje desk

– Transportna pot I – Prostor za zlaganje, sortiranje, rezanje žaganega lesa

– Nakladalni prostor 1 – Skladišče žaganega lesa; centralni les, naročen, znani kupec

– Parkirišče za tovorna vozila 2 – Skladišče žaganega lesa; stranski les, nenaročen, neznani kupec

– Skladišče žaganega lesa 3 – Skladišče za sušilnico in stranski les

– Odprt prostor, talno skladiščenje 4 in 5 – Skladišče obeljene hlodovine

– Pokrit prostor 6 – Skladišče neobeljene hlodovine

4

4

6

6

5

5 lokalna

cestalokalna

cesta

2

2

E

E G

G

B

B

C

C

D

D

F

F

H

H

I

I

A

A

P

P

1

1

3

3

VZHOD

ZAHOD

SE

VE

R

JUG



Natančneje se bomo v nadaljevanju osredotočili na območje žage. Prvi del v celotnem

procesu na tem območju pomeni vhod surovine v žago. Sledi žaganje lesa, katerega

natančneje ne bomo opisovali. Žaga je na celotnem tlorisu na Sliki 6 označena s črko G.

S črko I je označen pokrit prostor, kjer se tramovi in deske zlagajo, režejo, sortirajo in

po potrebi označujejo. Prostor je razdeljen tako, da je spodnja polovica namenjena

centralnemu lesu, kar pomeni, da iz žage sem prihaja les, ki je razrezan po naročilu za

znanega kupca. Zgornja polovica pa je stranski les. Tu se nadalje ročno zlaga žagani les

pod nadstrešnico in malo izven, glede na dolžino v zložaje. Nakladalni prostor je pod

spodnjo polovico pokritega prostora in ni posebej označen, le paziti je potrebno, da je

dovolj manipulacijskega prostora, v primeru prevelike zapolnjenosti skladišča.

Ves skladiščni prostor žaganega lesa je na odprtem. Podjetje nima točne skladiščne

sheme, po kateri bi skladiščili žagani les, saj se količine žaganega lesa spreminjajo.

Ključ pri skladiščenju je po navadi dolžina zložaja ali pa kupec. Tako se skladišči, če je

prostor enake dolžine skupaj ali pa les za enega kupca skupaj. V grobem je prostor

razdeljen na prostor za skladiščenje stranskega lesa (za neznanega kupca, nenaročeno),

skladiščenje centralnega lesa (namensko žagani les za znanega kupca) in skladiščenje

žaganega lesa za sušilnico.

Rdeča puščica kaže smer do debele linije ter skladišča okroglega lesa v lubju in že

olupljenega. Zelena puščica kaže smer transportne poti, ki poteka okoli žage. Za žago

(na vzhodni strani) je nadstrešnica, kjer je 10 mest za ročno zlaganje desk v zložaje. Na

tloris smo umestili tudi pisarno skladiščnika. Glavna transportna pot poteka okoli žage,

druge transportne poti so namenjene za uskladiščenje zložajev. Trenutno ureditev

skladiščnih površin na dan obiska prikazuje Slika 7. Tako lahko vidimo, kakšne so

transportne poti, ki potekajo med zložaji. Za lažjo predstavo smo uporabili simbol za

krajše zložaje ter simbol za daljše zložaje, saj ni bilo mogoče razbrati na vseh zložajih

točne dolžine.

Za nadaljnje analize in raziskave smo označili posamezne dele ter zapisali dolžine,

katere bomo v nadaljevanju potrebovali za izračun celotne površine, skladiščne

površine, transportnih površin in zalogovne zmogljivosti.



Slika 7: Tloris skladiščnih površin žaganega lesa

Legenda:

– Daljši zložaj

– Krajši zložaj

– Smer; debela linija

– Smer; ročno zlaganje desk

– Vhod v žago

– Pisarna skladiščnika

– Transportna pot

1 – Skladišče žaganega lesa (centralno

blago)

2 – Skladišče žaganega lesa (stranski les)

3 – Skladišče žaganega lesa za sušilnico

in stranski les

Nakladalno

mesto

Zlaganje,

sortiranje,

rezanje

lesa

Žaga

3

2

1 8 m 4 m 6 m 4 m 7 m 7 m 6 m 7 m 6 m

4 m 6 m 45 m

55 m

80 m

15 m 10 m

3 m

6 m

3

7 m

43

m

30

m

15

m

20

m

65

m

VZHOD

ZAHOD

SE

VE

R

JUG



Skladiščni prostor 1

Na tem prostoru se skladišči les, ki je namensko rezan in je za znanega kupca, kar

pomeni, da se tukaj les povprečno skladišči en dan, najdlje pa pet dni. Zložaji se zlagajo

vodoravno ob levi strani. Na začetku se zlagajo po trije v globino, nadalje samo po

eden. V višino se zlagajo maksimalno trije. Pod nakladalnim prostorom je bil skladiščen

krajši žagani les. Prostor na dan obiska ni bil v celoti izkoriščen. Slika 8 prikazuje

skladiščni prostor 1.

Slika 8: Skladiščni prostor 1


Na tem prostoru se skladišči žagani les, ki ostane pri žaganju lesa za znanega kupca ter

tudi naročen les. Prostor je bil poln, kar se kaže v tem, da so na dan obiska zložaje

nalagali že izven prostora in tako je bila transportna pot ponekod že minimalna. Opaziti

je bilo kar nekaj zložajev, ki so bili obarvani ali pa so bile spodnje deske zlomljene.

Zložaji so bili skladiščeni tesno skupaj in tako, da les ni bil takoj dosegljiv. Slika 9

prikazuje del skladiščnega prostora 2.





Tukaj se prav tako po večini skladišči stranski les, ob vhodu v žago pa se skladišči les,

ki je namenjen za v sušilnice. Tudi tukaj so zložaji skladiščeni tesno skupaj in tako

dosegljivi le s prelaganjem. Slika 10 prikazuje del skladiščnega prostora 3.


Glede na pridobljene podatke ima podjetje skupno na voljo približno 3160 m2

skladiščnih površin, pri čemer so upoštevane tudi vse transportne poti, kot tudi

nakladalni prostor. Glede na trenutno urejenost skladiščnih površin lahko približno

izračunamo, koliko je izkoriščenega prostora oz. koliko prostora je resnično

namenjenega le za skladiščenje žaganega lesa. Upoštevati moramo, da se urejenost

skladiščnega prostora spreminja, zatorej je kdaj namenjenih več površin za skladiščenje

oz. so širše transportne poti. Kot že omenjeno smo skladiščni prostor razdelili v

določena območja ter jih označili z zaporednimi številkami. Širina glavne transportne

poti je od 7 do 8 m, preostale pa od 5 do 7 m. V Tabeli 3 bomo zapisali mere ter

površino skladiščnih prostorov.

Tabela 3: Površine skladišč

Št. skladiščnega prostora Dolžina (m) Širina (m) Površina (m2)

1 3 65 195

22 20 440



2 55 15 825

55 15 825/2 =412

3 45 6 270

SKUPAJ / / 2.142

Za skladiščni prostor 1 smo najprej zapisali površino prostora, ki je ob levi strani. Drugi

del tega prostora je pod nakladalnim prostorom. Prostor na dan obiska ni bil popolnoma

izkoriščen. Pri računanju skladiščne površine skladiščnega prostora 2 smo si zaradi

oblike prostor razdelili na dva dela, in sicer na prvi pravokotni del ter drugi spodnji del,

ki je v obliki pravokotnega trikotnika. Skladiščni prostor 3 je tik ob žagi in je

pravokotne oblike ob glavni transportni poti.

Od skupno na voljo 3.160 m2 površin, ima podjetje trenutno urejenih 2.142 m

2 za

skladiščenje žaganega lesa. Podjetje skladišči maksimalno po tri zložaje v višino. Po

besedah skladiščnika naj bi skladišče maksimalno sprejelo 2.200 m3

lesa. Na dan obiska

smo si zapisali, kolikšna je bila zapolnjenost celotnega skladišča, koliko je bilo daljših

oz. krajših zložajev ter koliko je bilo zložajev z napako (obarvani, zviti, poškodovani);

glej Tabelo 4.

Tabela 4: Št. zložajev v posameznem skladiščnem prostoru na dan obiska

Skladiščni

prostor 1

Skladiščni

prostor 2

Skladiščni

prostor 3

SKUPAJ

Krajši les (št. zložajev) 76 155 33 264

Daljši les (št. zložajev) 22 80 14 116

Od tega napake (št. zložajev) 2 83 3 88

Slika 11 prikazuje diagram razmerja med vsemi daljšimi in krajšimi zložaji ter med

dobrimi zložaji in zložaji z napako.



Slika 11: Diagram razmerja med dobrimi zložaji in zložaji z napako ter med daljšimi in

krajšimi zložaji

Iz diagrama je razvidno, da je precej več krajšega lesa kot daljšega. Takšno strukturo

smo dobili zato, saj gre po večini več krajšega lesa v zaloge, predvsem 4-metrskega in

5-metrskega lesa. Povprečen čas skladiščenja stranskega lesa znaša okoli tri mesece, se

pa lahko zgodi, da se skladišči določen les tudi do enega leta.

Skupno se je na dan skladiščilo 380 zložajev v vseh skladiščnih prostorih, od tega 88

zložajev z napako oz. 23 %. Iz diagrama je prav tako razvidno, da je bilo največ

zložajev z napako na skladiščnem prostoru 2, saj se tam skladišči stranski les, ki ni

namensko rezan in je dlje časa v zalogah. Slika 12 prikazuje razliko med normalnim in

obarvanim lesom.

Slika 12: Obarvan les

Povprečno število uskladiščenih zložajev v eni izmeni (8 h) je 25, povprečno število

odpremljenih zložajev v eni izmeni (8 h) pa znaša 24. V eni izmeni povprečno

odpremijo dva tovornjaka lesa.

292; 76,84 %

88; 23,16 %

Razmerje med dobrimi zložaji in zložaji z napako

Dobri zložaji

Zložaji z napako

264; 69,47 %

116; 30,53 %

Razmerje med daljšimi in krajšimi

zložaji

Krajši les

Daljši les



2.2 Proces in odločitve o količinskem razrezu lesa

Vodja PE Žaga na rednih mesečnih sestankih z vodjo PE Gozd in vodjo komerciale

poda potrebe po določenih dimenzijah hlodovine za določeno obdobje glede na tekoča

naročila in zaloge. Tako se sestavi mesečni količinski plan razreza okroglega lesa

(Uršej, 2011, str. 30). Tabela 5 prikazuje količino razreza in prodaje lesa za leto 2011.

Tabela 5: Količina razreza in prodaje lesa za leto 2011

Mesec Plan razreza

okroglega lesa

(m3)

Dejanski razrez

okroglega lesa

(m3)

56 % izkoristek

(m3)

Prodaja (m3)

Januar 1.800 1.634 915 1.655

Februar 3.630 2.613 1.463 1.211

Marec 5.060 4.376 2.451 2.197

April 3.740 3.487 1.953 2.008

Maj 4.620 4.453 2.494 2.347

Junij 4.620 4.339 2.430 2.466

Julij 4.740 4.087 2.289 2.641

Avgust 2.640 2.244 1.257 1.121

September 4.840 4.488 2.513 2.409

Oktober 4.620 3.895 2.181 2.397

November 4.620 4.017 2.250 2.277

December 3.410 2.899 1.618 1.514

SKUPAJ 48.340 42.532 23.814 24.243

Vir. "Podatki o razrezu in prodaji" GG SG, b.d.



Glede na zgornjo tabelo lahko izračunamo povprečno mesečno količino žaganega lesa,

ki bi znašala 1.985 m3 ter povprečno mesečno prodajo, ki bi znašala 2.020 m

3. Na

splošno pa količina žaganega lesa variira od najmanj 915 m3

do maksimalne količine

2.513 m3. V letu 2011 je bilo sedem mesecev takšnih, kjer je količina žaganega lesa

presegla 2.000 m3. Meseca aprila je bila količina žaganega lesa skoraj 2.000 m

3, v

mesecu februarju in decembru okrog 1.500 m3, meseca avgusta nekaj več kot 1.200 m

3

ter meseca januraja skoraj 1.000 m3. Slika 13 prikazuje gibanje količine žaganega lesa v

letu 2011 glede na zgornjo Tabelo 5.

Slika 13: Graf pretočne zmogljivosti skladišča za leto 2011

Najvišja prodaja je bila v mesecu juliju, najnižja prodaja pa v mesecu avgustu. V šestih

mesecih je bila prodana količina višja od količine razreza. Skupno vidimo, da je bila v

letu 2011 višja količina prodanega žaganega lesa od količine razreza. Pri tem

upoštevamo, da je podjetje imelo zaloge žaganega lesa še iz preteklega leta.

Naročila potekajo tako, da kupci kontaktirajo komercialo oz. vodjo žage. Pogodbeni

kupci, ki imajo sklenjeno pogodbo in večkrat letno kupijo žagane proizvode, v večini

(95 %) pošljejo pisno naročilnico, le 5 % jih naroči preko telefona. Asistent prodaje

najprej preveri zalogo oz. kdaj je časovno možno izvesti naročilo. Na podlagi teh

informacij, ki jih pridobi pri referentu za žagani les oz. pri vodji PE Žaga, lahko določi

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

m3

Leto 2011

Pretočna zmogljivost skladišča

Uskladiščeno

Prodaja



rok dobave (Uršej, 2011, str. 30). Surovina za izdelek mora biti v skladu s standardom

SIST EN 14081-1. Naročeni žagani les se po razžaganju v večini odpremi v roku enega

dne, najkasneje pa v roku petih dni.

Dokument v proizvodnem procesu razreza lesa je delovni nalog, ki je vnaprej

pripravljen formular in se po zaključku del uporabi za prevzem izdelka na zalogo in za

izdajanje faktur. Ti delovni nalogi so vsi arhivirani v skladu z navodili o arhiviranju

GG-SG. Osnova za izstavitev delovnega naloga je prodajni nalog, kjer mora biti

zapisano, da se mora žagani les razvrstiti v sortirne razrede po SIST DIN 4074-1.

Glede na vrsto lesa se največ razžaga smreke (okrog 90 %), sledi macesen (7 %),

lubadarke (2 %) in jelka (2 %). Količino žaganega lesa glede na dolžino prikazuje

Tabela 6.

Tabela 6: Količina žaganega lesa glede na dolžino lesa za mesec avgust 2012

Dolžina lesa (m) m3

%

4 1294 90,74

5 32 2,24

6 25 1,75

7 38 2,66

8 37 2,59

SKUPAJ 1426 100

Iz Tabele 6 je razvidno, da se je v mesecu avgustu razžagalo največ lesa na 4 m (91 %).

Podjetje loči žagani les tudi glede na to ali je les za znanega kupca ali neznanega kupca

oz. ali je les naročen ali pa gre za stranski les. Razmerje med lesom za znanega kupca in

neznanega kupca je 90:10. 90 % lesa znaša za znanega kupca in 10 % lesa za neznanega

kupca. Razmerje med izkoristkom lesa (56 %) znaša 50 % za znanega kupca in 6 % za



neznanega kupca. Za znanega kupca se točno vnaprej lahko predvidita količina in

dolžina lesa ter približen čas skladiščenja. Poleg tega pa ima podjetje zagotovljeno

prodajo. Težavo predstavlja stranski les, za katerega podjetje ne ve, kdaj ga bo prodalo.

Edini pomemben podatek je ta, da se največ stranskega lesa proda v dolžini štirih

metrov (krajši les).

2.3 Opis sušilnic

Podjetje opravlja tudi tehnično sušenje lesa v komorah. To storitev izvaja v Radljah ob

Dravi, ki so oddaljene 24 km vstran od žage, kjer se razžaga les. Približno 10 %

žaganega lesa gre v sušilnico, kjer podjetje opravlja sušenje lesa za trenutno tri stalne

kupce ter ostale kupce po naročilu. V letu 2011 je znašala količina razžaganega lesa

23.814 m3, kar pomeni, da je bilo posušenega lesa približno 2.384 m

3. To povprečno

znaša na mesec okrog 200 m3 lesa, kar predstavlja približno šest voženj mesečno.

Podjetje za potrebe transporta lesa do sušilnic najame prevoznika, za kar plača 80

€/prevoz. Sušilnice so v povprečju izkoriščene od 75 do 80 %. Podjetje suši toliko lesa,

kolikor ga je naročenega. V primeru odpovedi naročila se ta les skladišči in se proda

drugemu kupcu.

Podjetje ima za delo v sušilnici zaposlene štiri osebe, za potrebe manipulacij lesa pa ima

na voljo dva viličarja znamke Linde 45 in Toyoto 25. Povprečen čas sušenja lesa je od 3

do 8 dni, končna vlažnost pa je odvisna od naročila. Za potrebe sušenja ima podjetje dve

sušilni komori podjetja Katres. Najpomembnejše karakteristike so opisane v Tabeli 7.

Tabela 7: Karakteristike komor

KAD 1x9 S KAD 1x4 S

Zunanje dimenzije komore

(mm)

Širina 10.520 5.520

Globina 7.640 7.640

Višina 5.500 5.500

Notranje dimenzije komore Širina 9.900 4.900

Znamka komore Karakteristike



(mm) Globina 7.400 7.400

Višina 4.100 4.100

Kapaciteta komore (m3)/št. zložajev 80/24 42/12

Vir: "Karakteristike komor" GG SG, b.d.

Slika 14: Sušilna komora v Radljah

Vir: "References" Katres, b.d.

Les, ki čaka za sušenje se skladišči pred komoro oz. nekaj metrov vstran, medtem ko se

toplotno obdelan les skladišči v pokritem prostoru (glej Sliko 15).

Slika 15: Skladišče toplotno obdelanega lesa



2.4 Priprava TSE-zložajev

Na žagi opravljajo razrez lesa v naslednje sortimente: letve, deske, plohe, tramove, les

za embalažo, mizarski les in les za konstrukcije. Dolžine so različne od 3 do 8 m,

občasno do 12 m. Delavci nato ročno zlagajo deske iste dolžine v zložaje. Mere zložaja

so odvisne od naročila. Povprečna širina in višina sta 1 m. Na skladišču v višino zložijo

maksimalno tri do štiri zložaje (odvisno od stabilnosti, lastnosti lesa itd.). Med zložaje v

skladovnici postavijo gredice, ki morajo biti takšne širine (večja širina od vilic

viličarja), da lahko viličarist ustrezno naloži oz. uskladišči zložaj.

Vhodni oz. interni podatki za povprečen zložaj namenjen v sušilnico pa znašajo:

št. desk v vrsti: 4;

št. vrst: 24;

skupno št. desk: 96;

ročno delo: 6 kos/min oz. povprečno 20 min/zložaj;

delo zlagalna linija: 6 vrst/min oz. 4 min/zložaj;

delo zlagalno-sortirna linija: 4 vrste/min oz. 6 min/zložaj;

ponovno formiran zložaj: 48 vrst oz. 196 desk.

Označevanje zložajev vršijo delavci, ki zlagajo, ali vodja izmene glede na operativna

navodila na koncu procesa. Označevanje lahko razdelimo na dvoje. Prvo označevanje

temelji na pridobitvi certifikata kontrole proizvodnje (CE), katerega ima GG SG, d.d.

prvi pridobljen in zaenkrat še edini v državi. Ta certifikat podjetju omogoči, da izda, na

podlagi standarda SIST EN 14081-1, CE izjavo o skladnosti za masiven les. Tako mora

biti vsak komad označen z CE oznako. Vendar se na zahtevo kupca ali iz estetskih

razlogov lahko označi samo zložaj. Tako je po navodilih GNB (Group of Notified

Bodies) možno označiti samo zložaj, ko se les proda znanemu kupcu in kadar ni

mogoče priti do zamenjave z nerazvrščenim lesom. Podjetje označuje za znanega kupca

in na zahtevo kupca samo na zložaju, za prodajo trgovskim podjetjem in na zahtevo

kupca pa na vsakem komadu lesa (Pogorevc & Zorman, 2012, str. 26).

Slika 16 prikazuje možne označitve lesa: levo so oznake za moker les, desno za suh les.

Zgornje so za označitev enega zložaja, spodnje pa za oznako posameznega kosa.



Slika 16: Primer označitve lesa

Vir: Pogorevc & Zorman, 2012, str. 81, 82.

Slika 17: Oznaka CE na lesu

Vir: "Fotogalerija" GG SG, d.d., b.d.

Drugo označevanje temelji na tem, da se na zložaju označi številka delovnega naloga,

ime naročnika, dolžina in dimenzija. Slika 18 prikazuje primere označevanja.

Slika 18: Označevanje



2.5 Transportno-skladiščna sredstva

Obravnavano podjetje ima za potrebe manipulacij žaganega lesa v lasti viličarja znamke

Hyundai 70DS-7E ter za pomoč pri natovarjanju viličarja Manitou Maniscopic, s

katerim podjetje po večini izvaja odpremo sekancev, lubja in žagovine. Na eno izmeno

je zaposlen en viličarist, ki opravlja več del. Na prostoru za zlaganje in sortiranje ročno

žaganega lesa daje deske, ki prihajajo iz žage na tla, da jih lahko delavci zložijo oz.

ročno žagajo na določene dolžine, predvsem letve. Te zložaje nato odpelje uskladiščit.

Prav tako se s tem viličarjem vrši transport zložajev iz prostora nadstrešnice ter

sprednjega prostora, kjer pomaga pri zlaganju težjih kosov lesa (tramov). Prav tako

viličarist natovarja tovornjake. Teža 4-metrskega zložaja znaša 2 do 3 t, na splošno pa je

odvisna tudi od vlažnosti lesa. Tako lahko viličar naenkrat pripelje maksimalno do dva

zložaja, vendar v praksi in kot videno po večini manipulirajo po en zložaj naenkrat.

Karakteristike viličarja so predstavljene v Tabeli 8.

Tabela 8: Karakteristika čelnega viličarja Hyundai 70DS-7E

Dvižna nosilnost (kg) 7.000 Širina viličarja (mm) 2.087

Dvižna višina (mm) 3.030 Dolžina viličarja (mm) 4.821

Radij obračanja (mm) 3.360 Hitrost vožnje neobremenjenega

viličarja(km/h)

35,2

Pogon Diesel

Vir: "Hyundai 70 DS 7 E - specifikacije in priročniki" Mascus Slovenija, b.d.

2.6 Informacijska podpora

Podjetje za celotno poslovanje uporablja program Navision (NAV), ki je integrirana

rešitev in vključuje (Oven, 2005, str. 26, 27):

»Finančno poslovanje: modul Finančno poslovanje sestavljajo aplikacijska

področja, kot so Glavna knjiga, Osnovna sredstva, Nabava in Obveznosti, Prodaja

in Terjatve ter Kadrovska evidenca;



Proizvodnjo in distribucijo (SCM): sestavljena je iz naslednjih aplikacijskih

področij: Projekti, Osnove proizvodnje, Načrtovanje materialnih potreb,

Načrtovanje kapacitet, Zamenjava artiklov, Navzkrižno sklicevanje, Neskladiščeni

artikli, Več lokacij, Skladiščno poslovanje, Materialno poslovanje in Skladiščni

sistemi;

Upravljanje odnosov (CRM): sestavljajo ga aplikacijska področja, kot so Stiki,

Kampanje, Zadolžitve, Dnevnik interakcij in dokumentov, Integracija z MS

Outlook, Servisni artikli, Razdelitev artiklov na komponente, Servisni nalogi,

Servisne pogodbe, Servisne cene, Serviserji in njihova znanja, Načrtovanje in

razporejanje opravil in resursov;

E-poslovanje (Commerce Getaway, Commerce Portal, User Portal);

Vertikalne rešitve (add on), namenjene poslovnim procesom, ki jih standardna

rešitev ne pokriva.«

Skladiščni prostori niso informatizirani, saj ni označb, kje se kaj skladišči. Pri procesu

količine razreza dobi skladiščnik delovni nalog, po katerem se ravna, pri odpremi pa v

programu Navision kreira dobavnico ter vse ostale specifikacije. Delovni nalog je

pomemben dokument, ki se uporabi za prevzem izdelka na zalogo in za izdajanje faktur.

Vsak izdelek ima svojo 9-mestno številko, katera je zapisana na delovnem nalogu.

Slika 19: Primer delovnega naloga

Vir: "Delovni nalog" GG SG, b.d.



2.7 Opis materialnega toka žaganega lesa

V nadaljevanju bomo predstavili materialni tok žaganega lesa. Slika 20 prikazuje

materialni tok žaganega lesa od formiranega zložaja do prevzema na zalogo.

Slika 20: Diagram poteka procesa od formiranega zložaja do prevzema na zalogo

Opomba: diagram se nadaljuje na naslednji strani.

NE

A

DA

5. Ponovno formiranje

zložaja

Začetek

1. Formiran zložaj

2. Prihod viličarja

3. Vizualni pregled

zložaja

DA

NE 4. Zavrnitev zložaja

6. Transport zložaja

Zložaj

OK?

A



1. Formiran zložaj

Zložaj je formiran takrat, kadar usposobljeni razvrščevalec vizualno razvrsti les za

neznanega kupca (letve in deske) glede na naslednja merila in navodila: dolžinska

merila, kljunasto merilo, vlagomer, kotomer, libela. Za znanega naročnika pa

usposobljeni razvrščevalec ali vodja izmene vizualno razvršča les (tramove) ter meri

vlago glede na naslednja merila in navodila: dolžinska merila, kljunasto merilo,

vlagomer, kotomer, libela, merilni listi. Hkrati se na obeh mestih (za naročen les in za

stranski les) opravlja tudi označevanje konstrukcijskega lesa, to opravi razvrščevalec ali

vodja izmene glede na operativna navodila.

NE

NE

A

DA

DA

10. Prevzem izdelka na

zalogo

Konec

NE

DA

Naročen les? 7. Uskladiščenje na

skladiščnem prostoru 2

NE

DA

Nadaljnja

obdelava?

8. Uskladiščenje na


9. Uskladiščenje na


A



2. Prihod viličarja

Končni produkt lahko prevzame viličarist na dveh mestih, in sicer na prostoru, kjer gre

za les znanega naročnika, ali na prostoru za stranski les.

3. Vizualni pregled zložaja

Viličarist oceni, ali je zložaj pravilno formiran (pravilno letvičen, sortiran, zložen), da

ne bi prihajalo do nepotrebnega poškodovanja lesa ali prevrnitve zložaja med

transportom in pri uskladiščenju. Prav tako mora biti zložaj ustreznih mer. V primeru,

da zložaj ni ustrezno formiran, mora usposobljeni razvrščevalec ponovno formirati

zložaj (4. Zavrnitev zložaja in 5. Ponovno formiranje zložaja).

6. Transport zložaja

Po vizualnem pregledu zložaja sledi transport zložaja. Podjetje ima v grobem razdeljeno

skladišče na tri območja. Glede na to, kje viličarist prevzame les, ve, kje se bo ta

skladiščil, oz. ga usmerja tudi referent za žagan les (odpremljevalec v OV). Les se

uskladišči glede na to: ali mora biti tehnično posušen (9. Uskladiščenje na skladiščnem

prostoru 3) ali je za znanega kupca (8. Uskladiščenje na skladiščnem prostoru 1) ali gre

za stranski les (7. Uskladiščenje na skladiščnem prostoru 2). Na teh območjih podjetje

nima posebne skladiščne sheme, predvsem skladišči les za istega kupca skupaj oz.

enake dolžine skupaj.

10. Prevzem izdelka na zalogo

Po uskladiščenju referent za žagani les (odpremljevalec v OV) na podlagi delovnega

naloga prevzame izdelek na zalogo. Naročilo oz. delovni nalog vsebuje podatke o

številki naročila, roku odpreme, nazivu naročnika, vrsti lesa oz. sortimenta, dimenziji,

številu kosov ter preostale podatke. Delovne naloge je potrebno arhivirati v skladu z

navodili o arhiviranju GG-SG (OP 007/002).

Slika 21 prikazuje diagram procesa materialnega toka žaganega lesa od skladišča v OV

do transporta v Radlje ob Dravi, sušenja in uskladiščenja.



DA

Slika 21: Diagram poteka procesa tehničnega sušenja žaganega lesa

Opomba: diagram se nadaljuje na naslednji strani.

NE

1. Prihod prevoznika

3. Transport lesa do

sušilnic v Radljah

2. Nakladanje zložajev

4. Razkladanje

zložajev

Začetek

7. Razletvičenje,

kakovosten pregled,

označevanje

NE

DA

5. Začasno

uskladiščenje

Prosta

komora?

6. Izvajanje sušenja

A



1. Prihod prevoznika

Referent za žagani les (odpremljevalec v OV) pokliče prevoznika za prevoz lesa iz

Otiškega Vrha v Radlje ter se dogovori za čas nakladanja. Po navadi se les, namenjen za

tehnično sušenje, odpremi iz OV v roku petih delovnih dni od podanega naročila. Med

podjetjem in prevoznikom je sklenjena prevozna pogodba o izvajanju storitev, kjer je

zapisana tudi dogovorjena cena prevoza.

2. Nakladanje zložajev

Viličarist po napotkih referenta za žagani les (odpremljevalca v OV) naklada zložaje na

tovornjak. Referent za žagani les (odpremljevalec v OV) preda dokument prevozniku, in

sicer specifikacijo materiala. Specifikacijo lesa, ki gre v sušilnico, referent za žagani les

(odpremljevalec v OV) zabeleži še v program Navision.

3. Transport lesa do sušilnic v Radljah ob Dravi

Po uspešnem nakladanju sledi transport lesa iz Otiškega Vrha do Radelj ob Dravi.

A

NE

DA

A

NE

DA

10. Reševanje

neskladnosti

Konec

9. Transport in

uskladiščenje

neustreznega lesa

Ustrezna

kakovost? 8. Obravnava

neskladnosti

11. Transport in

uskladiščenje



4. Razkladanje lesa

Ko prevoznik pripelje les v Radlje, sledi razkladanje lesa. V primeru, da sušilna komora

ni prosta oz. je tak dogovor med referentom za žagani les v OV in vodjo sušilnic, se les

začasno uskladišči v bližini komor (5. Začasno uskladiščenje) ter se posuši, ko so

komore proste. V večini primerov so ob prihodu prevoznika sušilne komore že prazne,

saj referent za žagani les iz OV in vodja sušilnic skušata uskladiti sušenje glede na

naročila in čas sušenja.

6. Izvajanje sušenja

Ko se komore sprostijo, lahko viličarist ponovno napolni komore. Vodja sušilnic vnese

podatke o lesu v računalnik (debelino, širino in zahtevano vlago), saj je proces sušenja

avtomatiziran. Prav tako spremlja diagram celotnega sušenja (vlago pred sušenjem in

zahtevano vlago).

7. Razletvičenje, kakovosten pregled in označevanje

Zaposleni razletvičijo zložaje, nato pa se opravi kakovosten pregled (glede na zahtevo

kupca), ki ga opravi vodja sušilnic z dogovorom referenta za žagani les iz OV. V

primeru, da je kakovost neustrezna, vodja sušilnic v Radljah obvesti referenta za žagani

les v OV ter mu sporoči, koliko lesa je neustreznega (8. Obravnava neskladnosti). Ta

les se posebej uskladišči (9. Transport in uskladiščenje neustreznega lesa) ter se poišče

rešitev, kaj storiti z njim (10. Reševanje neskladnosti). Po navadi se takšen les ponudi

manj zahtevnemu kupcu. Te interne reklamacije se rešujejo na ravni poslovne enote

Žaga, kjer se vodi zapisnik, za katerega poskrbi vodja procesa, spremlja pa se izvajanje

dogovorjenega. Ustrezen les se nato še pravilno označi.

11. Transport in uskladiščenje

Les, ki je ustrezne kakovosti in razletvičen, viličarist po napotkih vodje sušilnic pripelje

in uskladišči zložaje v označeno skladišče za toplotno obdelan les.



Slika 22 prikazuje proces materialnega toka žaganega lesa od skladiščenega žaganega

lesa do odpreme kupcu v OV in Radljah. Pomembne razlike bomo poudarili.

Slika 22: Diagram poteka procesa odpreme žaganega lesa

1. Prihod kupca

Vodja sušilnic v Radljah obvesti komercialo o predvidenem roku odpreme. Rok določi

na podlagi časa, ki se izpiše v sušilnici, kdaj bo sušenje končano. Povprečno se tehnično

posušen les skladišči en dan, najdlje do pet dni. V OV pa proizvodnja javi v komercialo,

katera kontaktira kupca, da lahko pride po les. Tudi tukaj se povprečno les za znanega

kupca skladišči en dan, najdlje do pet dni, preden pride kupec po naročen les.

Komerciala kupce kontaktira po telefonu, preko interneta ali z dopisom po pošti. Kupec

4. Odprema v

programu Navision

1. Prihod kupca

Začetek

Konec

NE

DA

Ustrezna

kakovost?

2. Zavrnitev blaga in

obravnava reklamacije

3. Nakladanje



preveri kakovost lesa. V primeru, da ta ne ustreza, lahko reklamira blago (2. Zavrnitev

blaga in obravnava reklamacije).

3. Nakladanje

Kadar je kupec zadovoljen z blagom, sledi natovarjanje tovornjaka. Za natovarjanje

skrbi vodja sušenja v Radljah oz. referent za žagani les (odpremljevalec v OV). Pri tem

vodja sušenja v Radljah oz. referent za žagani les (odpremljevalec v OV) kupcu preda

specifikacijo materiala in dobavnico, po pošti pa kupec prejme še fakturo. Potek

naročila kupcev za nenaročen les (stranski les) smo že predhodno opisali. Tukaj pa še

dodajamo, da je odprema tem kupcem, kar se tiče dokumentov in sodelujočih enaka, kot

odprema lesa za znanega kupca.

4. Odprema v programu Navision

Tako vodja sušenja v Radljah in referent za žagani les (odpremljevalec v OV) zabeležita

podatke o odpremi v programu Navision, da lahko komerciala izstavi fakturo kupcu.

2.8 Procesna karta

V nadaljevanju smo izdelali tri procesne karte, ki sovpadajo glede na zgoraj opisane

materialne toke. Povprečni časi opravil temeljijo na spremljanju procesov ter glede na

razgovor z referentom za žagani les v OV.

Tabela 9: Procesna karta prevzema žaganega lesa na zalogo (en zložaj)

Opravilo D KČ PČ NČ S

1. Zložaj čaka na

viličarista D 5 min

2. Vizualen pregled

zložaja 2,5 min

3. Transport zložaja 3 min 50 m



4. Iskanje praznega

mesta D 1 min

5. Uskladiščenje 1 min


zalogo 2,5 min

SKUPAJ 1 1 1 1 2 2,5 min 6,5 min 6 min 50 m

Legenda za vse tri procesne karte:

– tehnološka operacija – kontrolna operacija KČ – koristen čas

– transportna operacija – skladiščna operacija NČ – nekoristen čas

D – čakanje PČ – potreben čas S – opravljena pot

Proces prevzema žaganega lesa na zalogo za en zložaj je sestavljen iz šestih opravil:

skupno trajanje znaša 15 min;

koristnega časa je 2 min in 30 s, kar predstavlja 16,67 % skupnega časa;

potrebnega, a nekoristnega časa je 6 min in 30 s, kar predstavlja 43,33 % skupnega

časa;

nekoristnega časa je 6 min, kar znaša 40 % skupnega časa;

opravljena pot znaša 50 m;

v procesu so potrebni naslednji zaposleni: viličarist in referent za žagani les

(odpremljevalec v OV).

Tabela 10: Procesna karta tehničnega sušenja žaganega lesa (ena vožnja/12 zložajev)


1. Zložaji čakajo

na prevoznika

D 3 dni

2. Nakladanje 45 min

3. Priprava in

izročitev

5 min



dokumentov

4. Transport do

Radelj

30 min 24 km

5. Razkladanje 15 min

6. Transport do

sušilnic

15 min 240 m

7. Sušenje lesa 5 dni

8. Kakovosten

pregled

1 h

9. Razletvičenje

(20 min/zložaj)

4 h

10. Označevanje 10 min

11.

Transport do

skladišča (6

zložajev)

35 min 600 m


SKUPAJ 6 3 1 1 1

7510

min

155

min

4320

min

24 km

840 m

Proces tehničnega sušenja žaganega lesa (ena vožnja/35 m3/12 zložajev) sestavlja 12

opravil:

skupno trajanje znaša 8 dni, 7 h in 45 min;

koristnega časa je 5 dni, 5 h in 10 min, kar predstavlja 62,66 % skupnega časa;

potrebnega, a nekoristnega časa je 2 h in 35 min, kar predstavlja 1,29 % skupnega

časa;

nekoristnega časa je 3 dni, kar znaša 36,05 % skupnega časa;

opravljena pot znaša 24 km in 840 m;



v procesu so potrebni naslednji zaposleni: viličarist v OV in v Radljah ob Dravi,

referent za žagani les (odpremljevalec v OV), zunanji prevoznik, vodja sušenja,

zaposleni za razletvičenje.

Tabela 11: Procesna karta odpreme lesa (ena odprema)


1. Zložaji čakajo na

kupca

D 3 dni

2. Kakovosten pregled

lesa s strani kupca

10

min

3. Priprava, tiskanje in

izročitev dobavnega

naloga

5 min

4. Nakladanje 45 min

5. Odprema lesa v

programu Navision

10 min

SKUPAJ 3 0 1 0 1 55 min

15

min

4320

min /

Proces odpreme lesa sestavlja pet opravil:

skupno trajanje znaša 3 dni, 1h in 10 min;

koristnega časa je 55 min, kar predstavlja 1,25 % skupnega časa;

potrebnega, a nekoristnega časa je 15 min, kar predstavlja 0,34 % skupnega časa;

nekoristnega časa je 4320 min, kar znaša 98,41 % skupnega časa;

v procesu odpreme v OV so potrebni naslednji zaposleni: viličarist, komercialist,

referent za žagani les (odpremljevalec);

v procesu odpreme v Radljah ob Dravi so potrebni naslednji zaposleni: viličarist,

komercialist, vodja sušenja.



3 KRITIČNA ANALIZA TRENUTNEGA STANJA

Kot glavni problem navajamo neučinkovito skladiščno poslovanje žaganega lesa, saj

smo pri celotnem skladiščnem poslovanju žaganega lesa opazili različne vzroke, za

katere menimo, da predstavljajo šibke točke pri izvajanju in za katere je mogoče najti

rešitve, ki bi pripomogle k učinkovitejšemu skladiščnemu poslovanju žaganega lesa.

Slika 23 prikazuje vzročno-posledični diagram ter kritične točke, ki vplivajo na

skladiščno poslovanje žaganega lesa. Vzroke, ki vplivajo na glavni problem, vidimo

predvsem v samem skladiščnem prostoru, zalogah, neuporabi informacijske tehnologije

ter pri obstoječi organiziranosti tehničnega sušenja lesa.

V nadaljevanju bomo podrobneje opisali vzroke ter njihove posledice. Prav tako bomo

predlagali možne rešitve, za katere menimo, da bi pripomogle k odpravi vzrokov in k

izboljšanju skladiščnega poslovanja žaganega lesa. Na koncu bomo izmed predlaganih

rešitev izbrali najboljšo oz. skupek nekaterih, za katere menimo, da bi največ prispevale

k podjetju.



Slika 23: Vzročno-posledični diagram

Ni označb

Neuporaba informacijske

tehnologije

Odprema glede na

št. del. naloga

Dislociranost

Ne zagotavlja

ohranjanje ustrezne

kvalitete

Prezasedenost

Zapolnjenost skladiščnega

prostora z lesom zmanjšane

kvalitete

Nepopolna

izkoriščenost

Prepočasno obračanje

zalog

NEUČINKOVITO

SKLADIŠČNO

POSLOVANJE

ŽAGANEGA LESA

SKLADIŠČNI

PROSTOR

INFORMACIJSKA

TEHNOLOGIJA

ZALOGE

SUŠILNICE

Nepregledno skladiščenje

Razletvičenje na

prostem

Slaba sledljivost zložajev



SKUPINA A: ZALOGE

Pri spoznavanju podjetja smo takoj opazili, da ima podjetje problem predvsem z lesom,

ki ni namensko rezan, saj ta les ostaja v skladišču. Zatorej smo v skupino A uvrstili

probleme z zalogami.

Problem:

prepočasno obračanje zalog;

zapolnjenost skladiščnega prostora z lesom zmanjšane kvalitete.

Posledica:

Podjetju v skladišču ostaja stranski les, ki je nenaročen. Po večini gre za les dolžine 4

m. Tak les ostaja povprečno v skladišču tri mesece, vendar se nekateri les skladišči tudi

do enega leta. Takšen les podjetju nepotrebno zapolnjuje skladiščni prostor, kar pomeni,

da ima podjetje sredstva predolgo vezana v zalogah lesa. Prav tako je takšen les

izpostavljen vremenskim razmeram in mu grozi zmanjšanje kakovosti in s tem tudi

vrednosti. Kot drugi problem so zaloge lesa, kateremu se je že zmanjšala vrednost

zaradi neustreznega in predolgega skladiščenja, nepravilnega formiranja zložaja in

izpostavljenosti vremenskim razmeram. Takšen les prav tako nepotrebno zapolnjuje

skladiščni prostor in predstavlja denarno izgubo.

Rešitev:

pospeševanje prodaje;

dodatno tehnično sušenje lesa in s tem izboljšanje kvalitete (dodatna vrednost);

zagotoviti ustrezno skladiščenje;

skrbno in sprotno preverjanje zalog (informacijska podpora);

poskrbeti za odstranitev zložajev z napako;

formiranje novih zložajev z lesom, ki je še primerno za prodajo.



SKUPINA B: INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

Pri obisku podjetja smo posebno pozornost namenili tudi informacijski tehnologiji, saj

menimo, da lahko z informacijsko tehnologijo in podporo izboljšamo skladiščne

procese. V skupino B uvrščamo informacijsko tehnologijo.

Problem:

neuporaba informacijske tehnologije;

slaba sledljivost zložajev;

odprema glede na št. delovnega naloga.

Posledica:

Podjetje uporablja samo program Navision, ki pa ne zagotavlja dovolj dobrega vodenja

zalog oz. sledljivosti lesa v danem trenutku. V primeru naročila lesa, vodja skladišča v

skladišču preveri, kakšen les ima, kar pomeni slabo odzivnost na povpraševanje. Prav

tako se nikjer ne beleži »starost« lesa, da bi se lahko prej prodal starejši les. Pri

uskladiščenju se nikjer ne zabeleži pozicija uskladiščenega žaganega lesa, zato je

sledljivost težja. Predvsem nastane težava pri odpremi lesa. Prihaja do nepotrebne

izgube časa iskanja žaganega lesa ter prelaganja. Odprema se izvaja na podlagi številke

dobavnega naloga, ki je zapisana tudi na zložaju. Tako viličarist išče to številko kjerkoli

po skladišču, saj točno ne ve mesta uskladiščenja.

Rešitev:

nadgradnja ali nabava programskega sistema za vodenje zalog;

uvedba ustrezne skladiščne sheme in ravnanje po FIFO metodi;

zagotovitev ustrezne sledljivosti zložajev s pomočjo informacijske podpore.



SKUPINA C: SKLADIŠČNI PROSTOR

Za zagotovitev najvišje kakovosti lesa in s tem zadovoljitev najvišjih standardov in

zahtev kupcev, mora podjetje poskrbeti, da ima dovolj velik in urejen skladiščni prostor.

Problem:

ne zagotavlja ohranjanje ustrezne kvalitete;

prezasedenost;

nepregledno skladiščenje;

ni označb.

Posledica:

Glede na to, da podjetju ostaja les, ki ni namensko rezan, samo skladišče ni urejeno

tako, da bi zagotavljalo ohranitev kvalitete lesa. Les tako ni zavarovan pred

vremenskimi vplivi in ima velike možnosti za zmanjšanje tržne vrednosti. Količina

žaganega lesa se povečuje, tako zmanjkuje skladiščnega prostora, kar že ob obstoječem

načinu skladiščenja (brez skladiščne sheme) privede do še bolj kaotičnega skladiščenja

in seveda do povečane verjetnosti poškodovanja zložajev in preveč nepotrebnega

prekladanja. Pri procesu uskladiščenja viličarist ne uporablja posebne skladiščne sheme,

ampak v grobem loči les (naročeni, nenaročeni, sušilnice). Nadalje pa uskladišči glede

na prazno mesto oz. les za istega kupca skupaj. Posledično takšen način privede do

podaljšanja procesa, saj viličarist išče prosto mesto. Skladišče je nepregledno, saj se

zložaji skladiščijo pretesno skupaj, tako se ne zagotavlja ustrezna sledljivost zložaja.

Zložaji so po večini označeni na sprednji strani (daljša stran). Ker se zložaje skladišči

skupaj, njihova označba ni več vidna, kar privede do iskanja zložajev in nepotrebnega

prelaganja. Tako se zgublja čas za nepotrebno delo. Čeprav v podjetju zagotavljajo, da

se pri odpremi ne dogaja pogosto, da zložaji niso takoj dosegljivi, se čas odpreme

vendarle podaljša za 20 min, če se le to zgodi. Kot zadnjo predstavlja problem tudi

neoznačenost skladišča. Transportne poti niso označene. Prav tako niso označeni

posamezni deli skladišča.



Rešitev:

reorganizacija skladišča glede na planirano količino razreza za ustrezno zagotovitev

in ohranitev kvalitete lesa;

uvedba oznak skladišča in skladiščne sheme.

SKUPINA D: SUŠILNICE

Podjetje opravlja tudi tehnično sušenje lesa na drugi lokaciji. Tukaj vidimo kar nekaj

priložnosti za izboljšanje, zato smo v skupino D uvrstili probleme glede sušilnic.

Problem:

dislociranost;

nepopolna izkoriščenost;

razletvičenje na prostem.

Posledica:

Dislociranost sušilnic predstavlja podjetju dodaten transportni strošek, kot tudi stroški

plač zaposlenih na drugi lokaciji. Predvsem se zaradi dislociranosti sušilnic podaljša čas

procesa, kar pomeni, da ima podjetje dlje časa les na zalogi in s tem nepotrebno

zavzema prostor v skladišču. Prav tako je potrebno več manipulacij. Dobro priložnost

za izboljšanje vidimo v višji izkoriščenosti sušilnic in s tem tudi povečanje prodaje lesa

višje kakovosti. Opazili smo, da prostor, kjer poteka razletvičenje tehnično posušenega

lesa, ni pokrit. To lahko ogrozi kvaliteto lesa ali pa upočasni proces dela.

Rešitev:

pretehtati možnosti postavitve sušilnic v OV;

povečati količino sušenega lesa in s tem popolno izkoristiti kapaciteto sušilnic;

zagotoviti ustrezen prostor za razletvičenje posušenega lesa;

postavitev zlagalnice in zlagalno-sortirne linije.



4 PREDSTAVITEV PREDLOGOV IZBOLJŠAV

OBSTOJEČEGA STANJA

V nadaljevanju bomo predstavili tri glavne predloge izboljšav obstoječega stanja.

Predlogi temeljijo glede na opisano obstoječe stanje in izdelano kritično analizo, kjer

smo podrobneje raziskali vzroke za neučinkovito skladiščno poslovanje. Pri glavnih

predlogih bomo predstavili tudi druge izboljšave, ki bi pripomogle k celostnemu

izboljšanju skladiščnega poslovanja.

4.1 Varianta I: Predlog postavitve sušilnic v Otiškem vrhu

Za izboljšanje poteka skladiščnega procesa predlagamo, kot prvo varianto, postavitev

sušilnic v OV. Tako bi lahko rešili problem dislociranosti sušilnic. Ker ima podjetje

dovolj prostora v OV, bi lahko najelo prostor zraven oz. ga dokupilo. Menimo, da bi ta

sprememba podjetju prinesla veliko pozitivnega. Za postavitev sušilnic v OV bi

potrebovali v širino 10,52 m in 5,52 m ter med njima 1 m. Skupno torej 17,04 m. Za

globino bi potrebovali 7,640 m, ki znaša skupno 130 m2. Prav tako mora biti spredaj

nekaj dodatnega prostora za manipulacijo. Hkrati bi morali s postavitvijo sušilnic v OV

preoblikovali tudi skladiščni prostor. Za izboljšanje skladiščnega procesa predlagamo

tudi postavitev zlagalno-sortirne linije, kar je podrobneje opisano pri varianti III. V

primeru, da sušilnice ostanejo v Radljah ob Dravi, predlagamo postavitev osnovne

zlagalnice za hitrejši postopek razletvičenja ter še zaradi ostalih pozitivnih učinkov. V

primeru nezmožnosti naložbe v zlagalno linijo, predlagamo samo pokritje prostora, kjer

se opravlja razletvičenje zaradi ohranjanja ustrezne suhosti lesa. Tukaj naj še omenimo

ustrezno organizacijo, da bi bile sušilnice čim bolje izkoriščene.

4.1.1 Opis prenovljenega stanja

Postavitev sušilnic v OV bi preoblikovala obstoječi proces tako, da bi se žagani les

namenjen v sušilnice skladiščil na določenem mestu (po skladiščni shemi) in bil takoj

na voljo, ko bi bile sušilne komore prazne. Referent za žagani les bi spremljal proces

sušenja ter takoj ob končanem sušenju napolnil komoro z naslednjimi zložaji.

Informacijska podpora glede zalog in mest določenih zložajev bi mu omogočila



optimizirati sam postopek. Po končanem tehničnem sušenju, bi viličarist odpeljal

zložaje do zlagalno-sortirne linije (v primeru naložbe) ali do mesta, kjer bi zaposleni

opravljali ročno razletvičenje in ponovno formiranje zložaja. Zaradi natančnega

časovnega planiranja brez dodatnih transportnih poti bi omogočili, da bi lahko kupci

prihajali po les takoj po sušenju, s tem pa bi prihranili dodatne manipulacije ter

skladiščni prostor.

4.2 Varianta II: Predlog prenove skladiščnega prostora

Kot drugo predlagamo reorganizacijo skladiščnega prostora. Trenutno podjetje dokaj

shaja s skladiščnim prostorom, vendar jim ob povečani količini razreza lesa in pri težavi

ostajanja lesa zmanjkuje ustreznega prostora. Nesmiselno je, da bi preuredili samo

skladiščni prostor. Glede na te težave, podjetje meni, da bi bila investicija v zlagalno-

sortirno linijo nuja, zato bi morali pri preoblikovanju skladiščnega prostora upoštevati

umestitev le-te v prostor in proces. Prav tako vpliva na reorganizacijo skladiščnega

prostora postavitev sušilnic, zato bomo preureditev skladiščnega prostora glede na

druge rešitve prikazali v nadaljevanju magistrskega dela (pri izboru najboljše rešitve).

Pri prenovi skladiščnega prostora bomo upoštevali:

premislek glede števila transportno-skladiščnih sredstev;

informatizacijo skladiščnega prostora in s tem ustreznimi označbami;

da bo zagotavljalo ohranjanje kvalitete lesa in bo pregledno;

da bo les, ki se hitreje obrača, takoj dosegljiv.

Možnih kriterijev skladiščenja lesa je več (Pekolj, osebna komunikacija, 8. februar

2013):

po dimenzijah (najbolj primeren, saj je dober izkoristek prostora);

po strankah (paketi se označijo z različnimi barvami za različne stranke, ni najbolj

optimalno, saj so paketi različni, premajhni, naročila neenakomerna, prostor tako ni

optimalno izkoriščen);

po kvaliteti (se kombinira z razvrščanjem po dimenzijah);

po artiklih (plohi, tramovi, deske, itd).



4.3 Varianta III: Predlog postavitve zlagalno-sortirne linije

Kot zadnjo varianto predlagamo postavitev zlagalno-sortirne linije v OV, kar ne spada

direktno v sam proces skladiščnega poslovanja, vendar lahko bistveno vpliva na

nadaljnji skladiščni proces. Pri formiranju zložajev je namreč zelo pomembno, da so ti

pravilno formirani. To pomeni ustrezno letvičeni, da ne prihaja do poškodb in da

omogočajo enakomeren pretok zraka. Kot navaja Gorišek (b.l. d) na sušenje lesa in

njegovo kakovost vpliva tudi kot subjektivni dejavnik način in priprava lesa za sušenje

in samo formiranje zložaja. To omogoči, da se les osuši na želeno končno vlažnost v

najkrajšem možnem času, z najnižjimi stroški in seveda ob zagotovljeni kakovosti.

Zlagalno-sortirna linija deluje tako, da viličarist pripelje deske enakih dolžin v razsutem

stanju od obstoječe sortirnice na prečni transporter. Deske je potrebno osami, nato sledi

razrez na končno dimenzijo, nadalje pa se v sortirni napravi sortirajo deske glede na

kvaliteto (B,C,D). Deske kvalitete A se takoj dozirajo na napravo za zlaganje. Zlagalna

naprava meri širino desk ter omogoča polaganje letvic. Pri suhem lesu viličarist pripelje

zložaj na prečni verižni transporter, kjer se v nadaljevanju odstrani letvice in formira

nov zložaj. Dolžina linije bi znašala 20 m, širina pa bi bila 6 m, skupna potrebna

površina bi bila tako 120 m2. Podatke glede zlagalno-sortirne linije je podalo podjetje

Most d.o.o. iz Cerknice.



5 ANALIZA UČINKOVITOSTI PREDLAGANIH

REŠITEV

5.1 Primerjava med sušenjem na prostem in tehničnem sušenjem

Ker predlagamo postavitev sušilnic v OV za čim boljši izkoristek kapacitet sušilnih

komor, v nadaljevanju primerjamo sušenje na prostem in sušenje v komorah.

»Cilj sušenja lesa je doseči najnižje stroške, to pa pomeni, da moramo les osušiti v čim

krajšem času, s čim manjšo porabo energije in ob zagotovljeni kakovosti« (Gorišek, b.l.

e). Dejavnike, ki z interdisciplinarnostjo omogočajo zniževanje stroškov sušenja,

skrajšanje trajanja in zagotavljanje kakovosti osušenega lesa, prikazuje Tabela 12.

Tabela 12: Dejavniki, ki z interdisciplinarnostjo omogočajo zniževanje stroškov

sušenja, skrajšanje trajanja in zagotavljanje kakovosti osušenega lesa

Stroški sušenja Čas sušenja Kakovost osušenega lesa

Tehnologija dela (letvičenje,

polnjenje komor, nadzor …)

Vezana sredstva Pravilna končna vlažnost

Oprema – vrsta tehnologije,

stanje in vzdrževanje

Zadovoljitev potreb

naročnikov

Variabilnost vlažnosti med

elementi in vlažnostni

gradient

Zmanjšanje kakovosti

zaradi distorzij in degradacij

Zmogljivost skladišča Razpoke, veženja, kolaps,

zaskorjenje, obarvanje

Zanimanje za les in vlaganja

Vir: Gorišek, b.l. e.

5.1.1 Sušenje na prostem

Gorišek in ostali avtorji (1994, str. 103) pravijo o sušenju na prostem tole: »Sušenje na

prostem je sušenje lesa na prostem ali v pokritem prostoru, kjer je les izpostavljen

atmosferskemu zraku. To sušenje poteka pri relativno nizki temperaturi in zato traja.



Sušenje na prostem se v bistvu začne takoj, ko drevo posekamo in se konča, ko les

doseže higroskopno ravnovesje z vlago v zraku. Zato se les lahko posuši do 15 %

vlažnosti in tudi manj, kar je seveda odvisno od klime določenega kraja.«

»Čas sušenja je odvisen od letnega časa, v katerem se les suši, od klime zraka, lokacije,

vrste lesa, debeline lesa, razmerja beljave in črnjave, načina žaganja, načina zlaganja

itd., tako da so skoraj vse matematične formule neuporabne, oziroma nezanesljive. …

Dokaj zanesljivi pa je razmerje časa sušenja lesa. Npr. žaganica, debeline 50 mm, se

suši 2-krat več časa kot žaganica, debeline 25 mm« (Gorišek et al., 1994, str. 119, 120).

Smreka se suši od 90 do 200 dni, nekatere vrste se sušijo tudi do 7 mesecev, najkrajši

čas sušenja pa je 2 meseca (Eckhard et al., 2008, str. 69). Gorišek (b.l. b) pravi: »Hitrost

sušenja na prostem je odvisna od sušilnih značilnosti lesa, priprave zložajev, urejenosti

skladišča in klimatskih razmer«.

»Po učinkovitosti naravnega sušenja lahko Slovenijo ločim na dve pokrajinski enoti: na

širši primorski del in preostali, večinoma celinski del. Na obeh območjih je hitrost

sušenja na prostem zadovoljiva v pomladnih in poletnih mesecih (od marca do

septembra), ko les lahko povsod osušimo do 15 odstotkov vlažnosti, v ugodnih

razmerah v Primorju celo do 12 odstotkov. Jesenski in zimski meseci so manj ugodni za

naravno sušenje, saj nizke temperature in visoke relativne zračne vlažnosti dovoljujejo,

da se les v Primorju osuši do 13 odstotkov, v preostalem delu Slovenije pa le do 20

odstotkov vlažnosti. Razlike v aktivnosti sušenja med pokrajinama so tako posebno

očitne v manj ugodnih mesecih« (Gorišek, b.l. f).

5.1.2 Tehnično sušenje

»Tehnično sušenje lesa je sušenje s tehničnimi sredstvi. Pri tem sušenju pretvarjamo

vlago v lesu v vodno paro s pomočjo toplote. Voda v lesu izpareva in izhlapeva z vseh

površin lesa. Od tu pa jo odvajamo s pomočjo različnih postopkov. Glede na način

dovajanja toplote oz. tehnične opreme sušilne naprave v glavnem razlikujemo sušenje v

komorah, kondenzacijsko sušenje, visoko frekvenčno sušenje in vakuumsko sušenje«

(Eckhard et al., 2008, str. 70).





»Podobno kot v Evropi, je tudi v Sloveniji najbolj razširjeno normalnotemperaturno

komorsko sušenje, na katerega odpade 79,6 % vseh sušilnih kapacitet. Znaten delež

imajo še nizkotemperaturne komore (10,8 %) predvsem zaradi velikih prostornin teh

naprav, drugi postopki so udeleženi le kot dopolnilni, nikakor pa ne alternativa

normalnotemperaturnemu komorskemu sušenju« (Gorišek et al., 1994, str. 16).

S tehničnim sušenjem lesa les posušimo predvsem gospodarno in kontrolirano. Čas

sušenja se skrajša na nekaj dni ali ur, vlažnost lesa pa lahko natančno določimo. Ob

pravilnem sušenju se kakovost lesa poveča in izgub ni (Eckhard et al., 2008, str. 70).

Možne optimizacije pri sušenju v komorah so pri izbiri pravilne tehnologije sušenja,

skrajšanje časa sušenja, zmanjšanje toplotne, električne energije, zagotavljanju

enakomernosti sušenja in zmanjšanju tveganja (Gorišek, Pervan & Straže, 2008, str. 6).

Za kvalitetno sušenje je pomembno že pravilno formiranje zložajev ter nadaljnje

zlaganje teh v komoro tako, da pustimo dovolj prostora za pravilno kroženje zraka

(Novak, 2008, str. 85). V nadaljevanju pa je pomembno, da se držimo sušilnega načrta

(Eckhard et al., 2008, str. 72). Hkrati pa moramo vseskozi spremljati celoten sušilni

proces, kar pomeni, da je potrebno narediti kontrolo stanja materiala pred sušilnim

procesom, kontrolirati med sušenjem in oceniti kvaliteto sušenja (Gorišek et al., 1994,

str. 164, 165).

Pri tehničnem sušenju lesa moramo upoštevati čas polnjenja sušilne komore, segrevanje

in pregrevanje lesa in sušilne komore z vsemi napravami, čas sušenja, čas

kondicioniranja in izenačevanja, čas hlajenja in čas praznjenja in razlaganja komore

(Gorišek et al., 1994, str. 166). Pomemben dejavnik pri tehničnem sušenju je poraba

energije, ki naj bi bila po podatkih iz literature v procesu sušenja 2 do 3-krat večja kot

teoretična. Pri normalnotemperaturnem komorskem sušenju naj bi bila specifična

poraba energije za iglavce 3.240–7.200 kJ/kg, za listavce pa 3.600–10.000 kJ/kg.

(Gorišek et al., 1994, str. 17, 18).

5.1.3 Primerjava

Naslednja Tabela 13 prikazuje prednosti in slabosti sušenja na prostem in

normalnotemperaturnega komorskega sušenja.





Tabela 13: Prednosti in slabosti sušenja na prostem in normalnotemperaturnega

komorskega sušenja

Sušenje na prostem Normalnotemperaturno komorsko

sušenje

PREDNOSTI Ni potrebna električna energija.

Ne potrebujemo naprav ter

instrumentov, ki so nujni v sušilnici,

niti ne potrebujemo sušilničarjev.

Manjša vlaganja v opremo.

Sušenje vseh vrst lesa, v vsaki

debelini, pri poljubni začetni in

končni vlagi, pri kratkih in srednjih

sušilnih časih.

Poljubna in v vsakem trenutku

možna optimalna nastavitev pogojev

sušenja.

SLABOSTI Dolgotrajno sušenje, počasnejše je

prilagajanje zahtevam trga.

Denarna sredstva so dalj časa vezana

v zalogah lesa.

Potrebna je velika površina skladišča

in ustrezna urejenost.

Pri enoletnem sušenju les izgubi

vrednost, ki je po podatkih iz prakse

najmanj 5 %.

Nastajajo lahko napake zaradi

delovanja lesa, gliv in insektov.

Delni vpliv na dejavnike, ki vplivajo

na sušenje na prostem.

Ne moremo dosegati nizkih končnih

vlažnosti.

Odvisnost od vremenskih razmer.

Velika je poraba energije.

Pri enoletnem sušenju les izgubi

vrednost, ki je po podatkih iz prakse

najmanj le 3 %.

Nevarnost napačnega sušenja.

Ogrožanje okolja zaradi odpadne

vode, odhodnega zraka in hrupa.

Tveganje nastanka večjega števila

napak je zlasti pri povišanih

temperaturah veliko.

Potrebno je sprotno vzdrževanje

sušilne opreme.

Vir: Gorišek et al., 1994, str. 15, 106, 112; Gorišek, maj 2004, str. 16; Eckhard et al., 2008, str. 72;

Gorišek, Pervan, Straže, 2008, str. 14.




Razlike so opazne tudi v samih stroških, ki nastajajo pri obeh načinih sušenja; glej

Tabelo 14.

Tabela 14: Stroški pri obeh načinih sušenja

Sušenje na prostem Sušenje v komori

Amortizacija za skladišče Amortizacija (gradbena dela, oprema)

Amortizacija za pomožne naprave Stroški vzdrževanja (gradbena dela,

oprema)

Stroški vzdrževanja skladiščnih površin Stroški zavarovanja sušilnice

Stroški zavarovanja vrednosti žaganega

lesa

Stroški upravljanja in kontrole

Bruto plače Bruto plače

Režijski stroški Režijski stroški

Transportni stroški Transportni stroški

Obresti na zaloge za obratna sredstva Toplotna energija

Električna energija

Obrestovanje zalog

Vir: Mrak, 2007.

5.2 Primerjava uvedbe variante I glede na obstoječe stanje

Kot prvo smo predlagali postavitev sušilnic v OV. Tabela 15 prikazuje prenovljen

proces ob uvedbi variante I za enako količino žaganega lesa.



Tabela 15: Procesna karta za prenovljen proces tehničnega sušenja (12 zložajev)


1. Transport do

sušilnic

35 min 600 m


3. Kakovosten

pregled

1 h

4. Razletvičenje

(20 min/zložaj)

4 h


6.

Transport do

skladišča (6

zložajev)

20 min 360 m


SKUPAJ 3 2 1 1 0 7450

min

125

min / 960 m

Legenda:




Prenovljeni proces pri uvedbi variante I bi imel sedem opravil:

skupno trajanje bi znašalo 5 dni, 6 h in 15 min;

koristnega časa bi bilo 5 dni, 4 h in 10 min, kar predstavlja 98,35 % skupnega časa;

potrebnega, a nekoristnega časa bi bilo 2 h in 5 min, kar predstavlja 1,65 %

skupnega časa;



nekoristnega časa ne bi bilo, vendar še vseeno pričakujemo, da se bo nekaj zložajev

skladiščilo preden bodo na vrsti za sušenje;

opravljena pot bi znašala 960 m;

v procesu bi bili potrebni naslednji zaposleni: viličarist, referent za žagani les

(odpremljevalec v OV oz. vodja sušenja), zaposleni za razletvičevanje.

5.2.1 Pridobitve ob uvedbi variante I

Tabela 16 prikazuje pridobitve v primeru prestavitve sušilnic v OV.

Tabela 16: Pridobitve ob uvedbi variante I

Obstoječe stanje Predlagano stanje Prihranek

Št. opravil 12 7 5

Skupen čas 8 dni 7 h 45 min 5 dni 6 h 15 min 3 dni 1 h 30 min

Koristen čas 5 dni 5 h 10 min 5 dni 4 h 10 min 1 h

Potreben čas 2 h 35 min 2 h 5 min 30 min

Nekoristen čas 3 dni / 3 dni

Pot 24 km 840 m 960 m 23 km 880 m

Sodelujoči 8 6–7 1–2

Transport 80 € Ni potreben 80 €

Izkoriščenost 75–80 % Okrog 100 % 20–25 % več

Količina 200 m3 mesečno 270 m

3 mesečno 70 m

3 več

Poleg zgoraj omenjenega pričakujemo še lažjo popolno izkoriščenost sušilnic, saj ne bi

bili potrebni vnaprejšnji dogovori glede prevoza in same organizacije sušenja. Tako bi

bil proces pred sušenjem hitrejši, ne bi bilo potrebne komunikacije med OV in Radljami

ob Dravi in morebitnih napak. Sušenje bi bilo fleksibilnejše z manj manipulacijami.



Podjetje bi lahko posušilo več lesa z dodano vrednostjo ter se s tem približalo kupcem.

Tako bi se hitreje obračale tudi zaloge, s tem pa bi se zmanjšal čas skladiščenja.

Podjetje mora upoštevati tudi morebiten izvržek (škart) pri sušenju in tako posušiti več

lesa. Na voljo bi imelo tudi zlagalno-sortirno linijo za hitrejše razletvičenje. Prav tako bi

bilo manj papirne dokumentacije, saj v tem primeru ne bi imeli vmes še prevoznika.

Poleg vsega ne smemo pozabiti na vse pozitivne lastnosti tehničnega sušenja pred

sušenjem na prostem, ki smo jih omenjali v poglavju Primerjava med sušenjem na

prostem in tehničnim sušenjem str. 57–61.

Zlagalna linija v Radljah ob Dravi

V primeru, da ostanejo sušilnice v Radljah ob Dravi, smo tam predlagali postavitev

zlagalne linije. Podatke smo pridobili interno od obravnavanega podjetja. Tabela 17

prikazuje nekaj najpomembnejših možnih pridobitev.

Tabela 17: Pridobitve ob uvedbi zlagalne linije v Radljah ob Dravi

Obstoječe stanje Predlagano stanje Pridobitve

Ure dela viličarja za 50

m3

4 ure 1,5 ure 2,5 ure

Letni strošek 2011 17.160,00 € 2.445.00 € 14.715,00 €

Letni strošek ob višji

izkorišenosti 22.308,00 € 3.178,5 € 19.129,5 €

Prostor za razletvičenje Na odprtem Pokrito

Ohranjanje suhosti

lesa

Čas razletvičenja 20 min/zložaj 4 min/zložaj 16 min/zložaj

Poleg tega bi zlagalna linija razbremenila zaposlene, povečala bi se učinkovitost (zložaji

bi bili kakovostneje formirani) in prinesla bi možnost razširitve zmogljivosti. Kot

negativne vplive postavitve zlagalne linije vidimo predvsem v porabi energije, možnosti



okvar zlagalne linije in s tem možnost zastoja dela. Prav tako potrebujemo za zlagalno

linijo fiksen prostor.

5.2.2 Stroškovna analiza

Kot je že omenjeno, podjetje že ima sušilnice v Radljah ob Dravi, potrebna bi bila samo

investicija v prestavitev sušilnic v OV. Prav tako lahko podjetje zagotovi dodaten

prostor v OV, saj lahko najame oz. dokupi prostor levo ali na strani, kjer se sedaj izvaja

ročna manipulacija lesa. Torej tukaj upoštevamo strošek najema oz. nakupa prostora.

Podjetje mesečno naroči povprečno šest voženj, kar znese letno 72 voženj, stroškovno

to znese: . Ker sušilnice niso popolno izkoriščene in bi lahko

posušili še 20 do 25 % več lesa, bi v tem primeru podjetje mesečno dodatno naročilo še

dve vožnji, skupni bi to pomenilo 96 voženj: .

Stroškovna analiza investicije v zlagalno linijo v Radljah ob Dravi

V nadaljevanju bomo primerjali stroške ročne manipulacije suhih desk in stroške ob

uvedbi zlagalne linije v Radljah ob Dravi. Podatki v tabeli temeljijo na internih

informacijah. Najprej so podatki razčlenjeni za 50 m3 lesa, nadalje so zapisani stroški za

približno količino posušenega lesa v letu 2011. Zadnji stolpec prikazuje stroške v

primeru 100 % izkoriščenosti sušilnic, kjer ocenjujemo, da bi letna količina sušenega

lesa znašala 3.240 m3. Stroške ročne manipulacije prikazuje Tabela 18, stroške ob

uvedbi zlagalne linije pa Tabela 19.

Tabela 18: Stroški ročne manipulacije

50 m3

suhih desk debelin 24 mm 2.500 m3 3.250 m

3

Ure Št.

delavcev/

viličar

Skupaj

ure

Strošek

/h (eur)

Skupaj

strošek

(eur)

Letni

strošek

(eur)

Letni

strošek

(eur)

Delavci 8 4 32 7,6 243,2 12.160,00 15.808,00



Viličar 4 1 4 25 100 5.000,00 6.500,00

SKUPAJ / / / / 343,2 17.160,00 22.308,00

Vir: "Stroški ročne manipulacije" GG SG, b.d.

Tabela 19: Stroški ob uvedbi zlagalne linije

50 m3

suhih desk debelin 24 mm 2.500 m3 3.250 m

3

Ure Strošek/h

(eur)

Skupaj

strošek (eur)

Letni strošek

(eur)

Letni strošek

(eur)

Delo 1,5 7,6 11,4 570,00 741,00

Viličar 1,5 25 37,5 1.875,00 2.437,50

SKUPAJ / / 48,9 2.445,00 3.178,5

Vir: "Stroški zlagalne linije" GG SG, b.d.

Nabavna vrednost zlagalne linije Unipack bi znašala okoli 75.000,00 €, gradbena dela bi

znašala približno 20.000,00 €, medtem ko bi letno vzdrževanje znašalo 5.000,00 €.

Skupna investicija bi tako znašala 100.000,00 €. V nadaljevanju izračunamo še letno

amortizacijo pri 12 % stopnji amortizacije (interni podatki).

€ letna amortizacija zlagalne linije

Letna amortizacija zlagalne linije pri amortizacijski stopnji 12 % bi znašala



5.3 Primerjava uvedbe variante II glede na obstoječe stanje

Predlagali smo preureditev skladiščnega prostora glede na preostale možne rešitve.

Točne pridobitve in stroškovno analizo bomo opredelili pri izboru najboljše celotne

rešitve. Če pa primerjamo obstoječe stanje in možnost preureditve skladiščnega

prostora, bi bile razlike vidne pri času uskladiščenja in odpreme, saj ne bi bilo več

nepotrebnega prelaganja. Sledljivost zložajev bi se izboljšala, saj bi bilo skladišče bolj

urejeno in ustrezno označeno, poleg tega bi bila v pomoč ustrezna informacijska

podpora.

5.3.1 Pridobitve ob uvedbi variante II

Tabela 20 prikazuje naša predvidevanja, kakšne bi bile pridobitve ob možnih

izboljšavah glede skladiščnega prostora.

Tabela 20: Pridobitve ob uvedbi variante II

Obstoječe stanje Prenovljeno stanje Pridobitve

TSS Čelni viličar Nakup dodatnega

(zaradi povečanega

št. manipulacij)

Hitrejši proces dela,

brez zastojev

Označbe

skladiščnega

prostora

Brez označb Označba določenega

dela

Kljub kaotičnemu

skladiščenju, dobra

sledljivost lesa,

preglednost

Pokritje Na odprtem Vsaj del skladišča

pokrit

Za zagotavljanje

kvalitete, vsaj že

posušenega lesa




Pri preureditvi skladiščnega prostora moramo kot prvo upoštevati investicijo v prostor

(najem ali nakup), nadalje potrebno ureditev (asfaltiranje in pokritje). Sem bi prišteli še

potrebno označitev skladiščnega prostora in uporabo skladiščne tehnologije. Prav tako

moramo upoštevati stroške vzdrževanja skladiščnega prostora.

5.4 Vpliv postavitve zlagalno-sortirne linije na skladiščno poslovanje

Menimo, da bi postavitev zlagalno-sortirne linije vplivala na sam skladiščni proces v

smislu povečanja učinkovitosti. Zložaji bi bili bolje formirani, kar bi pomenilo manj

poškodovanj in hitrejše sušenje. Zagotovljena bi bila boljša kakovost izdelka in s tem

večje zadovoljstvo kupca, posledično bi se zmanjšalo št. reklamacij, zaloge pa bi se

hitreje obračale. Podjetje nima podatka, kolikokrat prihaja do težav zaradi slabo

formiranih zložajev, navaja pa podatek, da je bilo v letu 2009 podanih za 52.000,00 €

reklamacij s strani kupcev zaradi neustrezne kvalitete lesa. Ocenjujejo, da bi bilo 70 %

teh reklamacij rešljivih z drugačnim sortiranjem, kar pomeni prihranek 35.000,00 € na

leto. Tabela 21 prikazuje pridobitve ob uvedbi zlagalno-sortirne linije na letni ravni.

Tabela 21: Pridobitve ob postavitvi zlagalno-sortirne linije

Obstoječe stanje Zlagalno-sortirna

linija

Razlika

Št. delavcev 10,5 1 4 (2 na izmeno) 6,5 delavcev manj

Strošek dela

2

€

110.500,00 € manj

stroškov dela

Strošek

reklamacij 52.000,00 € 17.000,00 €

35.000,00 € manj

reklamacij (70 %)

SKUPAJ 230.500,00 € 85.000,00 € 145.500,00 €

Vir: "Stroški zlagalno-sortirne linije" GG SG, b.d.

1 10 zaposlenih za polni delovni čas, 1 zaposleni za polovični delovni čas

2 17.000,00 je letni strošek za enega zaposlenega



Sam cilj postavitve zlagalno-sortirne linije je predvsem skrajšanje časa dela, povečanje

produktivnosti, bolj humani pogoji dela, zmanjšanje števila delavcev ter s tem

razbremenitev zaposlenih, možnost razširitve zmogljivosti proizvodnje. Hkrati bi

potrebovali bolj izobražene zaposlene za delo s strojno opremo. Vse to pa ima velik

vpliv na stroške. Naj še poudarimo, da bi brez zlagalno-sortirne linije v primeru

povečanja obsega dela, podjetje moralo dodatno zaposliti ljudi za ustrezno manipulacijo

lesa.

5.5 Izbira najboljše rešitve

Na problem neučinkovitega skladiščnega poslovanja smo pogledali dokaj na široko. Pri

odločitvi, katera rešitev je najbolj ustrezna, smo se osredotočili na dejstvo, da ja eden

izmed glavnih ciljev podjetja, zagotavljati ustrezno kvaliteto lesa in s takšnimi izdelki

dobro zadovoljevati kupčeve želje, kar pomeni, da je potrebno optimirati proces,

zagotoviti ustrezno skladiščenje žaganega lesa ter znižati stroške, kjer bi se to dalo. Prav

tako smo pri izboru rešitve gledali v prihodnost, saj si podjetje želi povečati proizvodne

kapacitete.

Zaradi možnosti, ki jih ima podjetje, da najame oz. kupi prostor zraven obstoječega, bi

predlagali, da podjetje prestavi sušilnice v OV ter tukaj investira tudi v zlagalno-sortirno

linijo. Zlagalno-sortirna linija je potrebna tudi v primeru, če se sušilnice ne bi prestavile,

kar pa najverjetneje ne bi bilo smotrno, saj bi potem podjetje prav tako potrebovalo

zlagalno linijo v Radljah ob Dravi. Tako prestavitev sušilnic, kot tudi postavitev

zlagalno-sortirne linije bi podjetju prinesle pozitivne učinke, predvsem bi bilo delo

koncentrirano v OV.

Transportno-skladiščna sredstva

Pri prenovi skladiščnega poslovanja in skladiščnega prostora moramo premisliti tudi o

transportno-skladiščnih sredstvih. S tem mislimo nakup viličarja. Glede na to, da se bi

koncentrirala dejavnost v OV, bi najverjetneje podjetje potrebovalo še en dodaten

viličar, saj bi bil trenutni preobremenjen. Poleg obstoječega dela, bi se dodatno

opravljala odprema suhega lesa in celotna manipulacija lesa namenjena za tehnično



sušenje (uskladiščenje, polnjenje, praznjenje sušilnic, transport do zlagalno-sortirne

linije ter ponovno uskladiščenje).

Pri nakupu se je potrebno odločiti za bočni ali čelni viličar ter temu prilagoditi tudi

prostor. Podjetje je že izvajalo manipulacije z bočnim viličarjem, vendar jim delo z njim

ni ustrezalo, zato predlagamo nakup čelnega viličarja Linde H50D – serije 394, dizel s

partikel filtrom za vožnje v tudi zaprtih prostorih ter z opremo KAUP, pozicionerjem

vilic za razširitev vilic na poljubno širino. Tako bi bil viličar uporaben tudi v zaprtih

prostorih, omogočal bi transport daljšega žaganega lesa, hkrati pa bi imel dovolj veliko

dvižno nosilnost. Podatke za izbrani viličar ter nabavno vrednost za stroškovno analizo

smo pridobili od podjetja LINDE VILIČAR d.o.o. Pomembnejše karakteristike so

zapisane v spodnji Tabeli 22.

Tabela 22: Karakteristika čelnega viličarja Linde H50D – serije 394

Dvižna nosilnost (kg) 5.000 Širina viličarja (mm) 1.448

Dvižna višina (mm) 5.365 Dolžina viličarja (mm) 4.116

Dolžina vilic (mm) 1.200 do

2.400

Hitrost vožnje neobremenjenega

viličarja(km/h)

24

Radij obračanja (mm) 2.745 Pogon Diesel

Vir: Vrečko, osebna komunikacija, 22. februar 2013.

Informacijska tehnologija

Za pomoč pri odločitvi o informacijski tehnologiji smo kontaktirali skoraj 30 žagarskih

podjetij, vendar prejeli le en odgovor. Prav tako smo dobili praktične informacije iz

Luke Koper od gospoda Roberta Jermana, terminala za žagani les. Od omenjenih smo

izvedeli, da v praksi skladiščenja žaganega lesa ni v uporabi veliko informacijske

tehnologije. Ideja je ta, da bi lahko bil določen skladiščni prostor pri raznovrstnih

izdelkih označen s črtno kodo, katero bi odpremljevalec oz. komisionar odčital z ročnim

čitalnikom ter tako videl, kateri izdelki so skladiščeni na tem mestu. V našem primeru

ne bi bil uporaben niti kakršen koli informacijski program za skladiščno poslovanje, kot



je npr. Mobos, saj je brez črtne kode neuporaben. Tako je podjetju trenutni program

Navision dovolj. Zato smo pri prenovi skladiščnega prostora upoštevali in strmeli k

temu, da razporedimo in označimo prostor tako, da bo čim bolje zagotavljal tudi

sledljivost žaganega lesa.

Od podjetja Leoss, d.o.o. smo dobili odgovor, da še niso zasledili konkretnega primera s

področja skladiščenja žaganega lesa, ki bi temeljila na uporabi črtne kode. Gospod

Matjaž Martini, zavod GS1 Slovenija, pa predvideva, da bi se lahko na zložaju lesa

uporabila logistična nalepka GS1 za sledenje, vendar še prav tako ni bil seznanjen s

takšnim primerom.

Požarna varnost

Pri skladiščenju žaganega lesa je zelo pomembna tudi požarna varnost. Trenutno sta na

območju žage dva zunanja podtalna hidranta ter nekaj gasilnih aparatov. Za opremo se

izvajajo pregledi in preizkusi. Za začetno gašenje in evakuacijo so določene odgovorne

osebe, katere so opravile tudi usposabljanje. Takšno izvajanje požarne varnosti bi ostalo

tudi po prenovi. Pri prenovi skladiščnega poslovanja bi bilo potrebno ažurirati požarni

red.

V pokritih prostorih bi predlagali namestitev sprinkler sistema. Pri podjetju Sprinkler

sistemi Cuder, d.o.o. so nam glede na vhodne podatke o prostorih posredovali

informacije glede sprinkler sistema. Prostori, kjer bi bilo potrebno namestiti sprinkler

sistem so: zlagalno-sortirna linija, sušilnici ter pokriti del skladišča za toplotno obdelan

les. Priporočajo uporabo deluge-sprinkler sistema, ki ob aktiviranju deluje po celotni

površini določenega sektorja oz. prostora. Najcenejše in še vedno učinkovito bi bilo

ročno aktiviranje, potrebna pa bi bila vgradnja zvočnih alarmov s pomočjo javljalnik

dima. Tabela 23 prikazuje potrebno število in vrednost investicije posameznih

elementov sprinkler sistema v vseh štirih prostorih.



Tabela 23: Investicija v sprinkler sistem

Št. deluge postaj Št. šob s cevovodi Št. javljalnikov

dima z ožičenjem

in sirenami

Zlagalno-sortirna linija 1 10 3

Pokrit del skladišča 1 15 6

Sušilnica 1 1 6 2

Sušilnica 2 1 4 1

Skupaj 4 35 12

Cena/kos 2.500,00 € 125,00 € 170,00 €

Vrednost investicije 10.000,00 € 4.375,00 € 2.040,00 €

Vir: Povzeto po Cuder, osebna komunikacija, 4. april 2013.

Zagotavljanje obratovalne funkcije sprinkler sistema mora biti urejeno tako, da

upravljalec določi odgovorno osebo in njenega namestnika, ki morata glede na navodila

inštalaterja zagotavljati, da bo sistem vedno v stanju obratovalne pripravljenosti. Prav

tako mora biti sprinklerski sistem redno, vsaj enkrat letno, pregledan s strani izvedenca

pristojnega organa. Ta oseba mora potrditi izpolnjevanje zahtevanih smernic, da je

sistem pravilno izveden, vzdrževan in tehnično neoporečen. Poročilo pregleda mora

vsebovati tudi morebitne opažene napake in pomanjkljivosti, v tem primeru mora biti

določen rok za odpravo teh pomanjkljivosti s strani pristojnega organa (Uprava RS za

zaščito in reševanje, 2011, str. 47).

Kljub namestitvi sprinkler sistema pa bi bilo potrebno nabaviti in namestiti še gasilnike

na prah. Potrebno število gasilnikov temelji na požarni nevarnosti in površini, kar je

opredeljeno v Pravilniku o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov. Pravilnik o izbiri in

namestitvi gasilnih aparatov (Ur.l. RS, št. 67/2005) v 4. členu določa razvrstitev

prostorov glede na požarno nevarnost v majhno, srednjo in veliko. Glede na Prilogo 1,



Pravilnika o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov, skladišče z gorljivimi snovmi, v

našem primeru les, spada pod srednjo požarno nevarnost. Kot lahko vnetljivo snov pa

les spada pod veliko požarno nevarnost. V 11. členu omenjeni pravilnik določa

namestitev gasilnikov na vidnih in dostopnih mestih, v bližini delovnih mest, ki naj

bodo varni pred poškodbami in vremenskimi vplivi. Prav tako se upošteva namestitev v

bližini izhodnih vrat iz prostora, oddaljeni pa ne smejo biti več kot 20 m od najbolj

oddaljene točke prostora. Hkrati se morajo pri namestitvi upoštevati tudi navodila

proizvajalcev. Glava ročnega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje mora biti v višini

80 do 120 cm od tal. V skladu s standardom SIST 1013, morajo biti označena vsa

mesta, kjer so nameščeni gasilniki.

Elizabeta Korošec s.p., katera že sedaj skrbi za požarno varnost v podjetju ter varno in

zdravo delo, ocenjuje, da bi bilo potrebno namestiti pet novih gasilnih aparatov. Dva

gasilna aparata bi se namestila v zlagalno-sortirni liniji, saj se upošteva tudi stalna

prisotnost ljudi v prostoru. V vsako sušilnico bi se namestil en gasilni aparat, v pokriti

del skladišča pa dva gasilna aparata, saj se upošteva občasna prisotnost ljudi v tem

prostoru. Cena enega gasilnega aparata na prah znaša znaša 40 € (Korošec, osebna

komunikacija, 19. marec 2013).

Skladiščni prostor

Pri razporeditvi prostora upoštevamo naslednje pridobljene podatke:

transportno-skladiščno sredstvo je čelni viličar;

prostor za sušilnico 130 m2

ter prostor pred za manipulacijo lesa (dolžina 17 m,

širina 8 m);

prostor za zlagalno-sortirno linijo 120 m2 (dolžina 20 m, širina 6 m);

nadstrešnica za skladiščenje tehnično obdelanega lesa, kar znaša 10 do 15 % od

vsega rezanega lesa oz. 96 zložajev mesečno oz. za celotno skladiščenje lesa za

tehnično sušenje;

ločen prostor med že sušenim lesom in ostalim lesom;

razmerje med daljšim in krajšim lesom – po podatkih je bilo meseca avgusta 2011

91 % žaganega lesa dolžine 4-ih metrov, na dan obiska pa je bilo na skladišču lesa

v razmerju 70 % krajšega lesa in 30 % daljšega lesa;



ureditev skladiščnega prostora za čim krajše notranje poti, hitrejši proces, logično

zaporedje procesa in dobro izkoriščenost prostora.

V skladiščni prostor smo umestili obe sušilnici ter zlagalno-sortirno linijo. Pri obeh smo

upoštevali tudi nekaj dodatnega prostora za manipulacijo. Zaradi prestavitve sušilnic v

OV moramo zagotoviti tudi dodaten prostor za skladiščenje suhega lesa. Les bi se

skladiščil na vzhodni strani (nad žago) in bi bil tako stran od preostalega lesa. S tem bi

omogočili ohranjanje kakovosti.

Prav tako predvidevamo dva nakladalna prostora. Prvi ostaja za enako odpremo kot do

sedaj, drugi pa je ob skladiščnem prostoru tehnično posušenega lesa in bi bil namenjen

za odpremo tega lesa. S tem bi prihranili na predolgih manipulacijah, če bi morali sušen

les odpremljati na obstoječem nakladalnem mestu.

Razporeditev žaganega lesa na podlagi strategije uporabe skladiščnih con ABC

Pri razporeditvi žaganega lesa po skladišču smo se uprli na ABC analizo. Tako bi bila

naša skladiščna strategija ta, da je lahko zložaj uskladiščen v določeni skladiščni coni.

Znotraj te skladiščne cone pa je nadalje skladiščen na prazno mesto glede na dolžino in

kupca. Skladiščni prostor smo razdelili glede na čas odpreme, št. manipulacij, naročen

in stranski les ter glede na dolžino lesa (krajši/daljši):

Skladišče 6 – daljši, naročeni les, hitra odprema, bližje nakladalnemu mestu;

Skladišče 5 – krajši, naročeni les, hitra odprema, bližje nakladalnemu mestu;

Skladišče 4 – krajši, nenaročeni (stranski) les, kasnejša odprema, dlje od

nakladalnega mesta;

Skladišče 3 (bližje nakladalnemu mestu) – na začetku daljši, naročeni les in nato

morebiti nenaročeni daljši les, v celoti kasnejša odprema;

Skladišče 3 (dlje od nakladalnega mesta) – krajši, naročeni les, kasnejša odprema;

Skladišče 2 – tehnično posušeni les, bližje nakladalnemu mestu;

Skladišče 1 – krajši, naročeni les, za tehnično sušenje, bližje sušilnicam.

V cono A bi uvrstili skladišče 6 in 5. Bližje bi se skladiščil daljši les, nato pa krajši les.

Gre za naročeni les, ki se odpremi po navadi v enem dnevu. Ta cona je zato najbližje



nakladalnemu mestu in mestu konca proizvodnje. V cono B bi uvrstili skladišče 1 in 2.

Gre za manjše količine lesa, ki pa zahtevajo več manipulacij zaradi dodatne obdelave. V

cono C bi uvrstili skladišče 3 in 4, kjer bi se skladiščil stranski les, kasnejše odpreme,

počasnejše obračanje in manjše količine. Kljub temu bi razporedili daljši les bližje

nakladalnemu mestu kot preostali les v tej coni zaradi težje manipulacije. Hkrati ne bi

potrebovali tako širokih transportnih poti po celotnem skladišču.

V skladiščnem prostoru 1 in 2 bi se žagani les skladiščil v globino, tako bi zagotovili

dober izkoristek prostora. Les bi skladiščili skupaj po kupcih ter glede na odpremo.

Žagani les, ki bi se kasneje odpremil, bi skladiščili zadaj, spredaj pa žagani les, ki bi se

odpremil prej, tako ne bi bilo nepotrebnega prelaganja. Skupna dolžina skladiščnega

prostora 1 in 2 je 60 m, širina pa 4 m. Zložaji namenjeni v sušilnico so dolžine 4 m,

širina in višina pa je 1 m. Vidimo, da bi lahko v dolžino uskladiščili 14 zložajev, v

globino pa tri zložaje, saj bi v primeru štirih zložajev bilo skladišče prenapolnjeno in bi

les oviral transportno pot. Skupno bi tukaj lahko uskladiščili 126 zložajev

(naletvičenih). Volumen tehnično sušenega lesa je manjši, saj vmes nima več letvic,

tako bi bil prostor še bolje izkoriščen.

V globino bi se skladiščil tudi les v skladiščnem prostoru 3. Ta prostor ostaja enakih

mer kot pred prenovo, število uskladiščenih zložajev pa bi bila odvisna od

dolžine zložajev. Prav tako bi se v globino skladiščil les v skladiščnem prostoru 4.

Tukaj bi bil les dosegljiv z obeh strani. Prostor bi bil velik , kar pomeni, da

bi se v globino skladiščili po štirje zložaji, v dolžino pa odvisno od dolžine zložaja.

V skladiščnem prostoru 5 bi bil les dosegljiv iz obeh strani. Na voljo bi bilo

skladiščenje lesa v pet vrst z vmesnimi transportnimi poti, širine od . V

višino bi se skladiščili po trije zložaji. Prostor bi bil dolg in širok od

(se povečuje zaradi oblike prostora). Skladiščni prostor 6 bi bila enako

urejena kot cona 5, le da bi bile tukaj transportne poti širše (vsaj 8 m). Žagani les bi se

skladiščil v tri vrste po dva zložaja skupaj (vsak dosegljiv iz svoje strani) in trije v

višino. Dolžina prostora bi bila in širina od .

Pozitivni učinki takšnega skladiščenja bi bili:



skladiščenje glede na dolžino – kjer se skladišči krajši les, ne potrebujemo tako

širokih transportnih poti, kot bi jih morali imeti, če bi skladiščili različne dolžine

lesa skupaj;

skladiščenje glede na dolžino – daljši les bi skladiščili blizu končne obdelave oz.

proizvodnje ter hkrati bližje nakladalnemu mestu, saj je manipulacija daljšega lesa

težja;

skladiščenje glede na čas odpreme – krajše transportne poti, saj bi les, ki se prej

odpremi, skladiščili bližje nakladalnemu mestu;

skladiščenje glede na ABC analizo – zagotavlja sledljivost.

Sledljivost v skladiščnem prostoru

V praksi se sledljivost izdelkov vrši glede na delovni nalog in morebitne označbe na

zložajih ter razporeditev skladiščnega prostora glede na različne kriterije. V našem

primeru bi predlagali, kar do sedaj ni bilo v uporabi, da se na naročilnico oz. dobavni

nalog zapiše, kje se naročeni les skladišči, in sicer:

št. skladišča (1 – za sušilnico, 2 – tehnično posušeni les, 3 – naročeni daljši/krajši

les za kasnejšo odpremo, 4 – stranski les, 5 – naročeni krajši les, 6 – naročeni daljši

les);

št. vrste (odvisno za katero skladišče gre) in št. vrste v višino.

Ker je les izpostavljen vremenskim razmeram, bi za označitev lesa (kupec, dolžina itd.),

kar je sedaj označeno s kredo oz. flomastrom, predlagali uporabo »koli listkov«. Gre za

listke vložene v prozorne mape, vrečke, pritrjene na vsak zložaj, ki vsebujejo naslednje

podatke: št. naročilnice, kupca, artikel, datum naročila, datum odpreme itd. Po besedah

Pekolja iz podjetja BOP, d.o.o. naj bi tak način omogočil dobro sledljivost lesa, prav

tako tak način omogoča, da so podatki o zložaju zmeraj vidni. Seveda bi bile potrebne

označbe tudi po skladišču. Na začetku vsake vrste bi bila manjša tabla, kjer bi bila

zapisana številka vrste. Tako viličaristu ne bi bilo potrebno šteti pri kateri vrsti je.

Pri prenovi skladiščnega prostora smo upoštevali lastnosti žaganega lesa, predvsem

glede na dolžino in koeficient obračanja oz. naročila. Glede na podano bi predlagali

naslednjo raporeditev prostora; glej Sliko 24.



Slika 24: Prenovljen tloris območja žage z označbami

Legenda:

– Daljši zložaj

– Krajši zložaj

– Vhod v žago

– Pisarna skladiščnika

– Transportna pot

A, B – Sušilnici

C – Zlagalno-sortirna linija

1 – Skladišče žaganega lesa za sušilnico

2 – Skladišče suhega žaganega lesa

3 – Skladišče naročenega žaganega lesa

(kasnejša odprema)

4 – Skladišče stranskega žaganega lesa


(krajši les, hitrejša odprema)


(daljši les, hitrejša odprema)

VZHOD

ZAHOD

SE

VE

R

JUG

Nakladalno mesto

A

B

C

Nakladalno

mesto

Žaga

3

2

6

5 4

1

CONA A CONA C

CONA B



5.5.1 Opis prenovljenega stanja

Žagani les čaka na viličarista. Glede na artikel sledi določen proces. Nekateri les se

takoj uskladišči: tramovi, plohi. Ker gre za težje in daljše artikle, smo organizirali

skladiščni prostor tako, da se takšen les uskladišči čim bližje, kjer se njegova obdelava

konča ter čim bližje nakladalnemu mestu. S tem smo tudi zagotovili, da ne potrebujemo

po celotnem skladišču preširokih transportnih poti. Preostali les viličarist odpelje do

zlagalno-sortirne linije, kjer se formirajo zložaji. Nato viličarist uskladišči izdelke glede

na nadaljnjo obdelavo. Za vsako uskladiščenje poskrbi, da se na naročilnem nalogu

zabeleži lokacija uskladiščenja. Predlagamo, da bi se zložaji ustrezno označevali takoj

po formiranju v zlagalno-sortirni liniji. Tja bi lahko postavili računalnik in tiskalnik.

Tako bi lahko zaposleni, ki bi skrbel za zlagalno-sortirno linijo, poskrbel tudi za

označevanje. Referent za žagani les bi izvajal nadzor in dajal napotke.

Stranski les se skladišči čisto na koncu skladiščnega prostora, saj je dlje časa v zalogah

in ne potrebuje biti takoj na dosegu in blizu nakladalnemu mestu. Krajši naročeni les se

skladišči vmes med daljšim in stranskim lesom. Transportne poti so prilagojene tej

dolžini, prav tako je les takoj na voljo. Tako skladiščenje omogoča tudi dobro

sledljivost. V primeru, da gre za naročeni les, ki se ne bo odpremil še isti dan oz. se bo

odpremil šele čez nekaj dni, se skladišči na skladiščnem prostoru 3 bolj v globino. V

primeru, da se bo za les izvajalo sušenje v komorah, se takšen les uskladišči na

skladiščnem prostoru 1, ki je blizu sušilnicam. Tako viličarist točno ve, kam uskladiščiti

določen les, saj že sam lahko oceni približno dolžino, usmerja pa ga tudi referent za

žagani les.

Za les, namenjen toplotni obdelavi, sledi manipulacija do sušilnic. Ko so sušilnice

prazne, jih viličarist lahko prične polniti za naslednjo sušenje. S tem ne bi potrebovali

kontaktirati prevoznika za prevoz do sušilnic, saj bi bil les takoj na voljo. Po končanem

sušenju bi se les transportiral do zlagalno-sortirne linije, ki bi bila čisto blizu. Tako bi

omogočili strojno razletvičenje zložajev in ponovno formiranje, saj s tem zmanjšamo

volumen zložaja in omogočimo boljši izkoristek tako skladiščnega prostora kot prostora

na tovornjaku. Nadalje bi se ta les uskladiščil na pokritem skladiščnem prostoru 2 in bi

bil zavarovan pred negativnimi vplivi (vreme, glive) ter ohranjal kvaliteto. S tem bi bilo

tudi manj izvržkov in reklamacij. Sušeni les bi se odpremljal zraven, kjer se skladišči,



tako bi bilo delo nemoteno ne glede na odpreme preostalega lesa. Prav tako bi bile

manipulacijske poti krajše in lesa ne bi bilo potrebno voziti do že obstoječega

nakladalnega mesta. Za ta skladiščni prostor prav tako ne bi bilo potrebno dodatno

urejanje, saj je ta del že asfaltiran. Delo glede odprem bi ostalo enako, saj ne pride v

poštev kakšna posebna informacijska tehnologija.

Tabela 24 prikazuje prenovljen proces prevzema žaganega lesa na zalogo. Tukaj naj

omenimo, da bi se sedaj celoten proces pričel pri zlagalno-sortirni liniji oz. končnemu

formiranemu zložaju. Pri tem ne bomo upoštevali časa formiranja zložaja, saj ga tudi pri

opisu obstoječega stanja nismo.

Tabela 24: Procesna karta za penovljen prevzem žaganega lesa na zalogo (en zložaj)


1. Zložaj čaka v

zlagalno-sortirni

liniji.

D 5 min

2. Transport zložaja 3 min 50 m



zalogo 2,5 min

SKUPAJ 1 1 / 1 1 2,5 min 4 min 5 min 50 m

Legenda za obe procesni karti:




Prenovljen proces prevzema žaganega lesa na zalogo bi bil sestavljen iz štirih opravil:

skupno trajanje bi znašalo 11 min in 30 s;

koristnega časa bi bilo 2 min in 30 s, kar predstavlja 21,74 % skupnega časa;



potrebnega, a nekoristnega časa bi bilo 4 min, kar predstavlja 34,78 % skupnega

časa;

nekoristnega časa bi bilo 5 min, kar znaša 43,48 % skupnega časa;


v procesu bi bili potrebni: viličarist in referent za žagani les (odpremljevalec v OV).

Pri prevzemu žaganega lesa na zalogo predvidevamo, da bi zložaj še vseeno čakal na

viličarista, saj bi ta opravljal drugo delo. Vendar tukaj ne vidimo več potrebe po

vizualnem pregledu zložaja, saj bi zlagalno-sortirna linija omogočila dobro formiranje

zložajev, prav tako bi za pregled poskrbel zaposleni, ki bi označeval zložaje. Transport

zložaja bi ostal enak, menimo pa, da ne bi bilo več nepotrebnega iskanja praznega

mesta, saj bi se les skladiščil po skladiščni shemi, prav tako bi bilo dovolj skladiščnega

prostora. Končen prevzem izdelka v programu Navision ostaja enak.

Tabela 25: Primerjava obstoječega in predlaganega stanja v procesu prevzema

žaganega lesa na zalogo


Št. opravil 6 4 2

Skupen čas 15 min 11,5 min 3 min 30 s

Koristen čas 2,5 min 2,5 min /

Potreben čas 6,5 min 4 min 2 min 30 s

Nekoristen čas 6 min 5 min 1 min

Pot 50 m 50 m /

Razvidno je, da bi v procesu bilo manj opravil, prav tako bi se zmanjšal skupen čas za

23 %. Koristnega časa ostaja enako, zmanjšal bi se potreben čas ter nekaj nekoristnega

časa. Prav tako ostaja enaka pot in št. sodelujočih.



Del spremenjenega procesa sušenja žaganega lesa smo že zapisali. Sedaj pa bi pri delu

upoštevali še umestitev zlagalno-sortirne linije v proces; glej Tabelo 26.

Tabela 26: Procesna karta za prenovljen proces tehničnega sušenja (12 zložajev)


1. Transport do

sušilnic

35 min 600 m


3. Kakovosten

pregled

1 h

4. Transport do

zlagalno-

sortirne linije

15 min 240 m

5. Razletvičenje

(6 min/zložaj)

72 min


7.

Transport do

skladišča (6

zložajev)

25 min 420 m


SKUPAJ 3 3 1 1 0 7282

min

145

min /

1260

m

Prenovljeni proces pri uvedbi variante I z zlagalno-sortirno linijo bi imel osem opravil:

skupno trajanje bi znašalo 5 dni, 3 h in 47 min;

koristnega časa bi bilo 5 dni, 1 h in 22 min, kar predstavlja 98,05 % skupnega časa;



potrebnega, a nekoristnega časa bi bilo 2 h in 25 min, kar predstavlja 1,95 %

skupnega časa;

nekoristnega časa ne bi bilo, vendar še vseeno pričakujemo, da se bo nekaj zložajev

skladiščilo, preden bodo na vrsti za sušenje;


v procesu bi bili potrebni naslednji zaposleni: viličarist, referent za žagani les

(odpremljevalec v OV oz. vodja sušenja), 2 delavca na izmeno v zlagalno-sortirni

liniji.

Tabela 27: Primerjava obstoječega in predlaganega stanja procesa tehničnega sušenja


Št. opravil 12 8 4

Skupen čas 8 dni 7 h 48 min 5 dni 3 h 47 min 3 dni 4 h 1 min

Koristen čas 5 dni 5 h 10 min 5 dni 1 h 22 min 3 h 48 min

Potreben čas 2h 35 min 2 h 25 min 10 min

Nekoristen čas 3 dni / /

Pot 24 km 840 m 1260 m 23 km 580 m

Pri prenovi procesa tehničnega sušenja lesa vidimo, da bi imeli štiri opravila manj, prav

tako bi se zmanjšal skupen čas za 38 %, predvsem na račun nepotrebnega čakanja na

prevoz lesa in na sam prevoz (nekoristen čas). Predvidevamo, da bi se zmanjšalo št.

sodelujočih, saj ne bi potrebovali prevoznika ter zaposlene, ki so do sedaj opravljali

ročno razletvičenje zložajev. Upoštevamo pa, da bi morali zaposliti dodatne delavce za

delo v zlagalno-sortirni liniji. Ob morebitni preveliki preobremenjenosti referenta za

žagani les v OV bi potrebovali tudi dodatnega vodjo sušilnic. Tabela 28 prikazuje

pridobitve ob preureditvi skladiščnega prostora.



Tabela 28: Primerjava obstoječega in predlaganega stanja skladiščnega prostora

Obstoječe stanje Predlagano stanje

Skladiščenje Kaotično Boljša razporeditev in sledljivost

Sledljivost Slabša Omogočena (postavitev zložajev, zapis št. na

naročilnico, označba zložajev)

Odprema Razpršeno Brez nepotrebnega prelaganja, hitra sledljivost

Kvaliteta Pomešan les Zagotavlja, višja

Na dan obiska je bilo skladišče zapolnjeno s 380-imi zložaji. Glede na prenovljen

skladiščni prostor ocenjujemo, da bi podjetje lahko skladiščilo do 450 zložajev. Tako bi

lahko imelo tudi varnostne zaloge za obdobje pomanjkanja vhodne surovine.


V stroškovni analizi bomo upoštevali nakup viličarja, zlagalno-sortirne linije ter

požarno varnost. Za nakup viličarja Linde H50D bi cena znašala 58.300,00 €. Ceno so

nam posredovali iz podjetja LINDE VILIČAR, d.o.o. Investicija v zlagalno-sortirno

inijo podjetja MOST, d.o.o. bi znašala okrog 410.000,00 € (odvisno od karakteristik).

Podjetje SPRINKLER SISTEMI Cuder, d.o.o. ocenjuje, da bi stroški investicije v

sprinkler sistem znašali 16.415,00 €, medtem ko bi investicija v gasilnike na prah, po

besedah Elizabete Korošec, znašala 200,00 €. Skupna investicija prenove bi tako

znašala 484.915,00 €.

Ker delovna sredstva s časoma izgubljajo vrednost, jim moramo predpisati tudi

amortizacijo. Izberemo časovni enakomeren način obračuna amortizacije. Celotni

investiciji smo določili 10-letno dobo koristnosti. Stopnja amortizacije za delovno

sredstvo posebej znaša:

2)



Amortizacijska stopnja za 10-letno dobo koristnosti torej znaša 10 %. Na podlagi

amortizacijske stopnje pa bomo izračunali letno amortizacijo.

€ letna amortizacija viličarja

Letna amortizacija viličarja pri amortizacijski stopnji 10 % bi znašala

€ letna amortizacija zlagalno-sortirne linije

Letna amortizacija zlagalno-sortirne linije pri amortizacijski stopnji 10 % bi znašala

€ letna amortizacija požarne varnosti

Letna amortizacija požarne varnosti pri amortizacijski stopnji 10 % bi znašala

1.661,50



ZAKLJUČEK

V magistrskem delu smo raziskovali problem neučinkovitega skladiščnega poslovanja

žaganega lesa v podjetju Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d. Že na začetku smo

bili pozorni na dejstvo, da pravilno skladiščenje žaganega lesa veliko pripomore k višji

kvaliteti lesa ter ohranjanju kvalitete z vidika, zagotavljati nizko vlažnost lesa in

varovati les pred napakami. Pri pregledu teorije smo ugotovili, da je literatura starejša

in da se ponavlja. Malo je bilo najdenih konkretnih primerov. Prav tako ni veliko

napisanega na temo informacijske tehnologije in podpore skladiščenja žaganega lesa.

Kontaktirali smo različna žagarska podjetja, kjer je bilo zelo malo odziva, in Luko

Koper, kjer so nam posredovali informacije iz prakse.

Po kritični analizi smo podali tri predloge prenove, in sicer prestavitev sušilnic v OV,

samo prenovo skladiščnega prostora ter nakup zlagalno-sortirne linije. Ugotovili smo,

da bi že sama prestavitev sušilnic v OV imela prihranke na času in stroških, prav tako bi

bila dejavnost bolj centralizirana. Pri prenovi skladiščnega prostora smo najprej zapisali

naša predvidevanja, da bi preureditev prostora pripomogla k hitrejšemu uskladiščenju in

odpremi. S tem ne bi bilo več veliko prelaganja, sledljivost zložajev pa bi se izboljšala.

Tukaj smo upoštevali količino razreza lesa v letu 2011 ter št. uskladiščenih zložajev na

dan našega obiska. Pomagali smo si tudi s podatki, kakšne dolžine lesa podjetje največ

razžaga in proda. Tako smo skladiščni prostor razdelili v tri cone ABC, kar pomeni, da

bi se žagani les uskladiščil na prazno mesto v določeni coni. Upoštevali smo še čas

odpreme. Takšen način bi omogočal boljšo sledljivost, saj bi bila razporeditev bolj

jasna, manj bi bilo nepotrebnih manipulacij, s tem pa bi se izboljšala pretočnost in

predvsem preglednost. Kot zadnjo varianto smo predlagali investicijo v zlagalno-

sortirno linijo. Zanimalo nas je, kako bi vplivala na celotno skladiščno poslovanje.

Ugotovili smo, da bi se prihranilo na stroških dela, zložaji bi bili bolje formirani, prav

tako bi s to linijo lahko opravljali razletvičenje zložajev po tehničnem sušenju.

Ugotovili smo, da bi podjetje imelo korist, če bi v obstoječi skladiščni proces uvedlo

vse tri predloge, saj se med seboj prepletajo.



Ocena učinkov

Glede na uvodoma zapisane hipoteze ugotavljamo, da bi jih s podanimi rešitvami

potrdili, ocenjujemo pa, da bi bili njihovi učinki naslednji:

centralizirana dejavnost in dobra zaporednost toka dela;

možnost boljše izkoriščenosti sušilnic;

prihranek na transportnih stroških in času;

krajši proces tehničnega sušenja;

urejeno skladišče glede na lastnosti žaganega lesa;

manj prelaganj in preglednejše skladiščenje;

dobra sledljivost zložajev in s tem večja prožnost skladiščenja;

bolj izkoriščen prostor, možnost varnostnih zalog za določena obdobja

pomanjkanja vhodne surovine;

boljše ohranjanje kvalitete žaganega lesa in s tem višja konkurenčnost podjetja;

hitrejše formiranje in razletvičenje zložajev;

manj reklamacij;

možnost višje prodaje zaradi boljše kvalitete žaganega lesa;

hitrejša odprema in uskladiščenje;

večja avtomatizacija in s tem razširitev zmogljivosti;

lažje delo zaposlenih.

Poudarimo naj, da bi s prenovo pozitivno vplivali tudi na okolje, torej lahko govorimo

tudi o zeleni logistiki. Ker bi racionalizirali cestni transport, bi prispevali k zmanjšanju

onesnaževanja okolja. Prav tako za prenovo ne bi veliko posegali v prostor, dosedanji

prostor pa bi še bolje izkoristili.

Prihranki

Glede na kritično analizo, obstoječe stanje in predlagano stanje smo ugotovili, da bi

podjetje s prenovo izboljšalo stanje. Poudarili smo različne prihranke (št. zaposlenih,

transportni prihranki, možnost višje izkoriščenosti sušilnic itd.), nekatere smo lahko tudi

finančno ovrednotili. Pomemben prihranek, ki ga težko finančno ovrednotimo, se nam

zdi časovni prihranek. Pri predlaganem procesu enega prevzema lesa na zalogo bi bil



časovni prihranek 3 min in 30 s oz. bi porabili 23 % manj časa kot ga sedaj. Pri

prenovljenem procesu tehničnega sušenja lesa z zlagalno-sortirno linijo bi bil časovni

prihranek 3 dni, 4 h in 1 min oz. 38 %. Hkrati menimo, da bi podjetje lahko povišalo

prodajo zaradi ustrezne kakovosti lesa in zmanjšanja napak na lesu.

Finančno ovrednotenje prihrankov

Da bi lahko opravičili investicijo v prenovo, je pomembno, da predvidimo učinke

investicije, o čemer smo pisali na prejšnji strani, natančneje pa, da lahko finančno

ovrednotimo prihranke. Tukaj bi omenili tri finančno ovrednotene prihranke. Kot prvo

navajamo prihranke na podlagi zmanjšanja stroškov reklamacij. Na višino stroškov

reklamacij vpliva celoten proces. V našem primeru, kjer obravnavamo skladiščno

poslovanje, lahko podrobneje navedemo človeške napake (napačna odprema),

neustrezno skladiščenje (neustrezna kakovost) in neustrezno ravnanje z žaganim lesom

(nepravilno formiranje zložaja, možnosti napak na lesu). Finančno smo ovrednotili tudi

prihranke transporta. Te smo razdelili na dvoje. Prvo so obstoječi cestni transportni

prihranki, drugo pa so cestni transportni prihranki, ki bi se povečali, če bi želeli še višjo

izkoriščenost sušilnic. Kot tretje finančno ovrednotene prihranke navajamo prihranke

stroška dela, kjer smo upoštevali zmanjšanje št. zaposlenih zaradi postavitve zlagalno-

sortirne linije ter hkrati potrebno št. zaposlenih za delo v zlagalno-sortirni liniji in na

celotnem območju žage (centralizirana dejavnost).

Prihranek cestnega transporta na letni ravni:

mesečno št. voženj ob polni izkoriščenosti sušilnic: 8

število voženj na leto: 96

strošek ene vožnje: 80,00

Prihranek stroškov dela na letni ravni:

letni strošek dela za enega zaposlenega: 17.000,00 €

obstoječe št. zaposlenih: 10 zaposlenih (polni delovni čas), 1 zaposleni (polovičen

delovni čas)

št. zaposlenih po prenovi: 4



Prihranek reklamacij na letni ravni:

obstoječi letni strošek reklamacij: 52.000,00 €

predvideni strošek reklamacij po prenovi: 17.000,00 €

Skupni prihranki bi tako na letni ravni znašali 153.180,00 €, celotna investicija v

prenovo pa 484.915 €. Tako ocenjujemo, da bi se stroški predlagane investicije povrnili

v 3 letih in 2 mesecih.

Pogoji za uvedbo rešitve

Poleg investicije v prenovo moramo upoštevati tudi dodatna dela. Pri prestavitvi

sušilnic moramo zagotoviti prevoz sušilnic v OV ter njihovo ponovno vzpostavitvijo z

vsemi potrebnimi priključki (elektrika, voda itd.) in prostor (najem ali nakup). Pri

preoblikovanju skladiščnega prostora potrebujemo dodaten prostor, ki je prav tako na

voljo (najem ali nakup) ter pokritje skladišča za tehnično obdelani les. Pri zlagalno-

sortirni liniji so v ceno investicije všteta vsa dela, prevoz, vzdrževanja, itd. Podjetje pa

mora poskrbeti za pripravo prostora. Tukaj moramo upoštevati tudi izobraževanje

zaposlenih za delo na zlagalno-sortirni liniji. Prav tako moramo upoštevati obratovalne

stroške zlagalno-sortirne linije. Glede sledenja zložajev je potrebna samo dobra

motivacija in natančnost zaposlenih za sprotno beleženje, kje se zložaj skladišči.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Z zlagalno-sortirno linijo bi podjetje zagotovilo ustrezno formiranje zložajev tudi za

tiste zahtevnejše kupce (za Luko Koper), kar pomeni, da bi lahko z Luko Koper še več

poslovali. Kot dodatno možnost vidimo tudi možnost prevoza lesa po železnici, ki je

čisto blizu obravnavanega podjetja. Takšen način transporta hkrati spada pod zeleno

logistiko in je prav, da se ga poslužujemo.

Glede na to, da podjetje strmi h kvalitetnim produktom, vidimo smiselnost tudi v

impregnaciji lesa. Z impregniranjem se les zaščiti pred klimatskimi vplivi, škodljivci in

poveča se mu odpornost proti gnitju. Les lahko impregniramo na več različnih načinov,

kar pomeni, da si lahko podjetje izbere način, ki je za njegovo poslovanje

najprimernejši.



V prihodnosti vidimo nadaljnji razvoj predvsem v uporabi informacijske podpore, ki bi

zagotavljala boljše sledenje zložajem in s tem zmanjšala človeške napake ter čas, ki je

sedaj potreben za sledenje žaganemu lesu. Tukaj imamo v mislih uporabo črtne kode, ki

bi bila pritrjena na zložaj in pred vsako vrsto v skladišču. Tako bi lahko s skeniranjem

črtne kode vrste v skladišču pridobili podatke, kateri les se v tej vrsti skladišči. Hkrati bi

na daljši rok lahko na tak način pridobili natančnejše informacije o posamezni lokaciji

Informirani bi bili glede tega, kolikšna je izpostavljenost soncu, kakšno je prepihovanje,

kje se hitreje naravno posuši les itd. Vse to bi vplivalo na nadaljnjo organizacijo

uskladiščevanja. Prav tako bi se pri odpremi lažje ravnali po metodi FIFO, saj bi s

pomočjo informacijske podpore takoj videli, kateri les je že dlje časa v skladišču. Imeli

bi podatke o bivanju zalog na določeni lokaciji. Za takšno poslovanje bi potrebovali

programsko opremo, opremo za odčitavanje črtnih kod, tiskalnik črtnih kod in

informacijsko podporo skladišča. Prav tako bi se moralo podjetje Gozdno gospodarstvo

Slovenj Gradec, d.d. včlaniti v Zavod za identifikacijo in elektronsko izmenjavo

podatkov – GS1 Slovenija. Sistem GS1 združuje različne standarde za lažje

mednarodno poslovanje. Po poizvedovanju pri podjetju Leoss, d.o.o. in zavodu GS1

Slovenija niso imeli primera uporabe črtne kode za žagani les. V Luki Koper, d.d. in

podjetju BOP, d.o.o. pa žaganemu lesu sledijo »ročno«. Trenutna težava je torej tudi v

tem, da na trgu ni veliko ponudnikov informacijske tehnologije, ki so specializirani za

lesno industrijo.

Če se ne omejimo samo na sledenje žaganemu lesu, lahko z elektronskim poslovanjem

in črtno kodo poslujemo pri celotni proizvodnji lesa. Torej bi lahko povezali in razširili

uporabo črtne kode na celotno poslovanje. Predvsem bi na takšen način zagotavljali

sledljivost skozi celoten proces in omogočili vpogled v celoten proces tudi kupcem.

Prav tako bi takšen način na podlagi mednarodnih standardov GS1 omogočil izboljšano

poslovanje s kupci iz tujine.

Najverjetneje celosten način pri nas ni tako uveljavljen, saj ni zakonsko ali kakorkoli

predpisan. Kot je že rečeno, ni ponudnikov informacijske tehnologije, specializirane za

lesno industrijo. Prav tako bi bila potrebna investicija v implementacijo takega

poslovanja. Verjamemo, da se bo v prihodnosti uveljavil tudi tak način poslovanja in

sledenja v lesni industriji, saj lahko podjetje kupcem lažje poda podatke o izvoru lesa ter

hkrati dokaže, da je bil les legalno posekan.



LITERATURA IN VIRI

Bloomberg, D. J., LeMay, S. & Hanna, J. B. (2002). Logistics. Upper Saddle River

(NJ): Prentice Hall, cop.

Delovni nalog (interno gradivo). Slovenj Gradec: GG SG, d.d.

Eckhard, M., Ehrmann, W., Hammerl, D., Nestle, H., Nutsch, T., Schulz, P. &

Willgerodt, F. (2008). Lesarski priročnik. Ljubljana: DZS.

Fotogalerija GG SG, d.d.. (b.d.). Najdeno 9. decembra 2012 na spletnem naslovu

http://www.gg-sg.si/foto-in-video/fotogalerija/lgaid/6092.aspx

Godnič, C. (2006). Tehnologija prometa. Maribor: Prometna šola Maribor.

Gorišek, Ž. (2004, maj). Sušenje na prostem. Korak št. 5, str. 16 in 17. Najdeno 5. aprila

2012 na spletnem naslovu

http://www.korak.ws/file/open/16_85bb46f23057d.pdf

Gorišek, Ž. (b.l. a). Barva lesa. Informacijsko središče korak. Najdeno 5. aprila 2012 na

spletnem naslovu http://www.korak.ws/clanki/barva-lesa.html

Gorišek, Ž. (b.l. b). Sušenje na prostem. Informacijsko središče korak. Najdeno 5. aprila

2012 na spletnem naslovu http://www.korak.ws/clanki/suenje-na-prostem.html

Gorišek, Ž. (b.l. d). Ocenjevanje kakovosti sušenja lesa. Informacijsko središče korak.

Najdeno 2. oktobra 2012 na spletnem naslovu

http://www.korak.ws/clanki/ocenjevanje-kakovosti-suenja-lesa.html

Gorišek, Ž. (b.l. e). Sušenje lesa, 1. del. Informacijsko središče korak. Najdeno 2.

oktobra 2012 na spletnem naslovu http://www.korak.ws/clanki/suenje-lesa-1-

del.html

Gorišek, Ž. (b.l. f). Sušenje na prostem. Informacijsko središče korak. Najdeno 2.

oktobra 2012 na spletnem naslovu http://www.korak.ws/clanki/suenje-na-

prostem.html

Gorišek, Ž., Geršak, M., Čop, T., Velušček, V. & Mrak, C. (1994). Sušenje lesa.

Ljubljana: Zveza društev inženirjev in tehnikov lesarstva Slovenije: Lesarska

založba.

Gorišek, Ž., Pervan, S. & Straže, A. (2008). Kakovostno izvajanje sušenja lesa – prvi

korak za optimalno izkoriščanje lesne surovine. Najdeno 9. oktobra 2012 na

spletnem naslovu http://www.timberdry.net/downloads/EDG-Seminar-

Ljubljana/EDG-Seminar-Slovenia-Presentations-slo.pdf

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1445139837121593&PF=AU&term=%22Bloomberg,%20David%20J.%22

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1445139837121593&PF=AU&term=%22LeMay,%20Stephen%22

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1445139837121593&PF=AU&term=%22Hanna,%20Joe%20B.%22




http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1626442838827062&PF=AU&term=%22Nestle,%20Hans%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1626442838827062&PF=AU&term=%22Nestle,%20Hans%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1626442838827062&PF=AU&term=%22Schulz,%20Peter%22



http://www.korak.ws/clanki/barva-lesa.html



Gornik Bučar, D., & Merzelj, F. (1998). Žagarski praktikum. Ljubljana: Biotehniška

fakulteta, oddelek za lesarstvo.

Goršin, A. (2010). Osnove gozdarstva. Ljubljana: Grafenauer založba, d.o.o..

Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec GG SG, d.d.. (b.d.). Najdeno 3. decembra 2012

na spletnem naslovu http://www.gg-sg.si/podjetje/skupina-gg/gozdno-

gospodarstvo-sg.aspx

Hyundai 70 DS 7 E - specifikacije in priročniki Mascus Slovenija. (b.d.). Najdeno 9.

oktobra 2012 na spletnem naslovu

http://www.mascus.si/specs/diesel_971368/hyundai/70-ds-7-e_1048596

Jelenc, R. (2007). Analiza upravičenosti žagarskega obrata v šaleški dolini (diplomsko

delo). Najdeno 5. aprila 2012 na spletnem naslovu http://www.digitalna-

knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_jelenc_%20robert.pdf

Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

Karakteristike komor (interno gradivo). Slovenj Gradec: GG SG, d.d.

Kopše, I. & Krajnc, N. (2005). Ogrevanje z lesom. Najdeno 13. avgusta 2012 na

spletnem naslovu http://www.aure.gov.si/eknjiznica/ogrevanje-z-

lesom_BGEF.pdf

Križman, A. (2007). Organizacija in logistika poslovanja. Maribor: Višja strokovna

šola Academia.

Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje.

Logožar, K. (2009). Logistika in njeni podsistemi. E-gradivo. Celje: Fakulteta za

logistiko.

Maček, J. (2008). Gozdna fitopatologija. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije Zveza

gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba.

Medved, M. et al. (2011). Gospodarjenje z gozdom za lastnike gozdov. Ljubljana:

Kmečki glas.

Merzelj, F. (1995). Evropski standardi - žagan les: (delovno gradivo). Ljubljana: Zveza

društev inženirjev in tehnikov lesarstva Slovenije.

Mrak, C. (2007). Sušenje smreke. Najdeno 5. aprila 2012 na spletnem naslovu

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:BfV1eahUtLwJ:www.d

itles.si/Files/01%2520susenje%2520smreke,%25202007,%2520uredu.xls+skladi

%C5%A1%C4%8Denje+%C5%BEaganega+lesa&cd=34&hl=sl&ct=clnk&gl=s

i&client=firefox-a



Novak, M. (2008). Sušenje lesa (učbenik za višješolski strokovni program: Inženir

lesarstva). Najdeno 13. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Susenje_lesa-

Novak_NU.pdf

Oblak, H. (1997). Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

Oblak, H. (2007). Mednarodna poslovna logistika. Celje: Fakulteta za logistiko.

Oven, M. (2005). Analiza koristi uvedbe rešitve Navision. Diplomsko delo. Najdeno 9.

oktobra 2012 na spletnem naslovu http://www.cek.ef.uni-

lj.si/u_diplome/oven1972.pdf

Podatki o razrezu in prodaji (interno gradivo). Slovenj Gradec: GG SG, d.d.

Pogorevc, D. & Zorman, A. (2012). Priročnik notranje kontrole proizvodnje za

procesno enoto ŽAGA (interno gradivo). Slovenj Gradec: Gozdno gospodarstvo

Slovenj Gradec, d.d..

Potrč, I. & Lerher, T. (2010). Skladiščno poslovanje. E-gradivo. Najdeno 2. septembra

2012 na spletnem naslovu http://164.8.132.54/Skladiscno_poslovanje/prvo.html

Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov. Uradni list RS št. 67/2005.

References Katres. (b.d.). Najdeno 9. oktobra 2012 na spletnem naslovu

http://www.katres.cz/en/references/kad-1x9-s-kad-1x4-s/

Sedej, F. & Velušček, V. (2000). Tehnologija žagarstva. Ljubljana: Zveza lesarjev

Slovenije, Lesarska založba.

Skupina GG-SG GG SG, d.d.. (b.d.). Najdeno 3. decembra 2012 na spletnem naslovu

http://www.gg-sg.si/podjetje/skupina-gg.aspx

Statistični urad Republike Slovenije. (2011). Drevo, gozd, les. Ljubljana: Statistični

urad Republike Slovenije.

Stroški ročne manipulacije (interno gradivo). Slovenj Gradec: GG SG, d.d.

Stroški zlagalne linije (interno gradivo). Slovenj Gradec: GG SG, d.d.

Stroški zlagalno-sortirne linije (interno gradivo). Slovenj Gradec: GG SG, d.d.

Uprava RS za zaščito in reševanje (2011, 15. december). Načrtovanje, izvedba,

pregledovanje in preizkušanje sprinklerskih gasilnih sistemov. Najdeno 22.

Aprila 2013 na spletnem naslovu

http://www.sos112.si/slo/tdocs/1112_ambroz.pdf

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Susenje_lesa-Novak_NU.pdf

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Susenje_lesa-Novak_NU.pdf



Uršej, R. (2001). Predlog preoblikovanja procesa nabave hlodovine v Gozdnem

Gospodarstvu Slovenj Gradec d.d. (diplomsko delo). Celje: Fakulteta za

logistiko.

Zgodovina podjetja GG-SG, d.d.. (b.d.). Najdeno 3. decembra 2012 na spletnem

naslovu http://www.gg-sg.si/podjetje/zgodovina.aspx

raziskava moŽnih izboljŠav skladiŠČnega poslovanja

Documents