raziskava trga dela na podrocju it

Housing Co. d.o.o., Ljubljana www.housing.si

Raziskava IT trga dela Stran 1 / 16

Raziskava trga dela na podroju informacijskih tehnologij Prenizki prorauni za izobraevanje, vedno vija stopnja izobrazbe, ve ensk v

panogi, plaa oz. denarna nagrada ostaja glavni motivator, to so le nekatere ugotovitve

letonje raziskave, ki smo jo naredili v izobraevalnem podjetju Housing. Ljubljana, 13. november 2008 Namen raziskave je bil ugotoviti pogoje zaposlitve ter nekatere druge dejavnike, ki so povezani z zaposlitvijo na podroju informacijskih tehnologij (v nadaljevanju IT). Ker smo razpolagali tudi z raziskavo iz leta 2005, ki jo je opravil spletni portal mojedelo.com smo vpraanja formulirali tako, da lahko nekatere ugotovitve primerjamo in vidimo razlike od leta 2005 do 2008. Z raziskavo smo eleli ugotoviti kateri dejavniki v okviru celotnega paketa zaposlitve niso ustrezni oz. jih je mono izboljati, da bi dosegli vejo uinkovitost, lojalnost, dalji sta, napredovanje v kompetencah pri zaposlenih v IT. Ugotovitve raziskave objavljamo na spletni strani www.housing.si, poslane so vsem zaposlenim v IT, IT managerjem in IT podjetjem iz baze podjetja Housing, kar predstavlja skorja 10.000 e-mail naslovov. elimo si, da to ne bi bil le zanimiv dokument za listanje, temve pomembna pomo in orodje za nadaljne odloitve pri zaposlovanju ter doloanju pogojev dela informatikov. 1. Vzorec, nain izvedbe in obdelave K raziskavi je bilo v sredni oktobra 2008 povabljenih blizu 6.000 zaposlenih v oddelkih informatike. Zajem podatkov je potekal preko spletne ankete, ki je bila anonimna. Na skupaj 28 vpraanj je v celoti odgovorilo 300 anketirancev. Te odgovore smo obdelali s programsko opremo SPSS. 2. Profil anketiranca in zaposlitveni podatki Veina anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (49,7%), po ostalih regijah so razpreni.

V kateri regiji se nahaja vae delovno mesto?

2,0

14,0

2,0

7,0

0,7

2,0

49,7

9,3

1,3

7,3

4,7

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0

Pomurska regija

Podravska regija

Koroska regija

Savinjska regija

Zasavska regija

Jugovzhodna Slovenija

Osrednjeslovenska regija

Gorenjska regija

Notranjsko - kraska regija

Goriska regija

Obalno - kraska regija

v %



Delovne izkunje (redna zaposlitev)

2 5 let; 15,3

5 10 let; 24,3

10 15 let;

18,3

15 20 let;

12,7

20 25 let; 9

+ 25 let; 12,7 1 2 leti; 7,7

Stopnja izobrazbe kae na kakovostni premik navzgor, e jo primerjamo z anketo mojedelo.com iz leta 2005, saj ima v letonji raziskavi 75,7% anketirancev ve kot V. stopnjo oz. gimnazijo medtem, ko jih je bilo v letu 2005 60%. Kot kae se zaradi prihajanja mlajih generacij raven izobrazbe dviguje, kar je priakovano ter, da najverjetneje zaradi vedno veje zahtevnosti informatike nekateri obstojei kadri dopolnjujejo svojo izobrazbo. Rast je pozitivna, e posebno, e bi se trend ohranil. Pomembno je tudi, da je v l. 2005 bilo taknih z VIII. stopnjo ali ve 7% (magister, doktor znanosti) letos pa e 13%, kar predstavlja 85,7% poveanje.

Vaa izobrazba

1,3

23,0

15,0

47,7

13,0

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0

Nizje od V. stopnje.

V. stopnja.

VI. stopnja.

VII. stopnja.

VIII. stopnja ali vec.

v %

Najve anketirance je starih med 26 in 35 let (48,7%), sledijo jim tisti med 36 in 45 let (30%). Mlajih od 26 let je le 5%. V skupini 'zrelejih informatikov' med 46 in 55 let jih je 12%. Priakovano prevladujejo moki, ki jih je 84,3%. Odstotek ensk (15,7%) je obetaven in morda lahko slutimo potencial, da bodo enske prepoznale, da je pravzaprav informatika 'na koo pisan' poklic tudi za njih in se priele aktivneje zaposlovati v tem sektorju. Anketiranci so vsi izkueni kadri z veletnimi izkunjami v panogi, zato lahko sklepamo, da imajo vpogled v razmere na trgu IT dela in so odgovori v anketi relevantni. V rednem delovnem razmerju za nedoloen as jih je 88%, honorarno/pogodbeno le 2% in preko d.o.o. ali s.p. le 2,3%. To nakazuje, da je pomemben del zaposlitvenega paketa socialna varnost, ki jo taka oblika zaposlitve



Viina neto plae (brez dodatkov za prevoz in prehrano)

4,7%

61,3%

17,7%

9,4%7,0%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

700 EUR 700 - 1400 EUR 1400 - 1800

EUR

1800 - 2200

EUR

nad 2200 EUR

nudi, eprav na raun monega manjega zasluka in manje mobilnosti. Nizka stopnja mobilnosti v panogi, kjer strokovnjakov primanjkuje seveda ni pozitivna, saj niso izkorieni vsi potenciali pri prenosu znanja ter izkuenj med podjetji in med projekti. Zaposlitev je veina pridobila preko neformalnih poti tako, da so se s podjetjem e poznali (56,6%) kar je tudi odraz stanja na IT trgu dela, ko je zelo teko preko razpisa najti primeren kader. e posebno v razumnem asu. Preko razpisa je delo dobilo 38,7%. e gledamo generacijsko sta mlaji skupini uporabljali prijavo na razpis kot vstop v podjetje v 32,3% primerov, kar kae na trend upadanja pri novih generacijah, ki se zaposljujejo. Mladi se s podjetjem spoznajo e v asu tudija. Delovno mesto v IT je zagotovljeno oz. zanesljivo, saj 74,3% anketirancev e ni bilo nikoli brez zaposlitve, nadaljnih 12,3% pa manj kot 3 mesece. Skupno 13,3% je bilo brez zaposlitve dlje od treh mesecev pri emer je taknih brez dela nad letom dni bilo 3,7%. 3. Plaa, bonitete, nagrade Viina plae sodi med zanimiveje podatke v raziskavi. Razdelili smo jih v 9 skupin, da bi dobili im bolj natanno sliko. Pri analizi (prvi graf) smo skupine skrili na pet. Vidimo, da je veina zaposlenih v obmoju med 700 in 1400 EUR neto plae. V skupinah z vijimi plaami je priakovano spodoben odstotek zaposlenih, prav tako v najviji skupini saj je to neposredno povezano z izobrazbo (ne pozabimo, da ima 13% VIII. stopnjo) in zahtevnostjo delovnega mesta. Povprena neto slovenska plaa je v mesecu septembru 2008 znaala 909,12 EUR neto. Iz raziskave izhaja, da jih ima krepka veina plao nad povprejem. To pomeni, da je IT e vedno med atraktivnejimi poklici. To velja e posebej za bolje izobraene kadre s specialistinimi znanji, ki prag povpreja mono presegajo in se s plaami pribliujejo npr. poslancem, ministrom in managerjem. Podrobneji pogled razkriva, da ima plao nad 1.000 EUR neto 85,9% zaposlenih v IT, nad 1.400 EUR neto pa 34,1% kar je dobra tretjina zaposlenih. e zopet primerjamo z izobrazbo je to priakovano, sa jih ima 4 letno fakulteto ali ve 60,7% zaposlenih. Sklepamo lahko, da del teh posega v zgornji razred, del jih je v razredu med 1.200 in 1.400 EUR, e vedno pa jih nekaj pade tudi v razred, ki e ni ve ustrezen glede na izobrazbo do 1.000 EUR neto (cca. 11,3%). Neustreznost je najverjetneje zaasna za trenutno zaposlene, bo pa ostala kot odstotek tudi v prihodnje, saj je 7,7% kadrov z delovno dobo med 1 2 leti in so to torej zaetniki, ki v prvih letih zaposlitve prejemajo nekaj nijo plao od sicerjnje, glede na delovno mesto.



Rast pla med letoma 2005 in 2008

51,0%

36,0%

11,0%

4,7%

46,0%49,3%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

pod 670 (700)

EUR

670 - 1250 (700 -

1200) EUR

nad 1250 (nad

1200) EUR

2005

2008

Viina neto plae

4,7

27,7

18,3

15,3

11,0

6,7

4,7

4,7

7,0

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0

Pod 700 EUR neto.

700 - 1000 EUR neto.

1000 - 1200 EUR neto.

1200 - 1400 EUR neto.

1400 - 1600 EUR neto.

1600 - 1800 EUR neto.

1800 - 2000 EUR neto.

2000 - 2200 EUR neto.

Nad 2200 EUR neto.

v %

e primerjamo podatke z letom 2005 ugotovimo, da so plae znatno napredovale, bistveno ve kot je bila v tem obdobju inflacija. To je sicer primerljivo tudi z nekaterimi drugimi panogami, ki so v obdobju zadnjih let, ko je bila konjuktura, imele dvomestno odstotkovno letno rast. Vendarle pa gre v IT panogi za znaten kakovostni premik navzgor predvsem v najviji katergoriji nad 1.250 EUR neto. Ugotovimo lahko, da je IT panoga danes le e mnogo bolj atraktivna kot pred leti. Ob dejstvu, da strokovnjakov v IT kronino primanjkuje je nerazumljivo, da ne pride do veje 'selitve moganov' iz drugih sektorjev, ki so kompatibilni (elektroinenirji, fiziki, matematiki, ipd.). Prav tako ni razumljivo, da ne pride do e vejega premika ensk v ta poklic, ki so tradicionalno slabe plaane v tevilnih poklicih v primerjavi z mokimi. Te ugotovitve so lahko dober pokazatelj kam bi bilo vredno usmeriti kariero v prihodnje, e e niste zaposleni v IT panogi.



Anketirance smo povpraali e o ostalih bonitetah (graf na naslednji strani), ki jih prejemajo. V vpraanju smo navedli standardne monosti, ki jih podjetja najpogosteje nudijo (ve monosti izbire). Nepriakovano je majhen odstotek notebookov, ter visok odstotek prejemnikov 13. plae oz. boinice. V tevilkah to pomeni, da jih od skupno 300 anketirancev 163 prejme 13. plao oz. boinico, 58 jih ima dodatne dneve dopusta, 175 ima slubeni telefon tudi za privatno uporabo, le 17 jih ima slubeni avtomobil tudi za privatno uporabo in kot reeno le 177 jih ima notebook.

Ostale bonitete

80,7%

19,3%

54,3%

45,7%

41,7%

58,3%

94,3%

5,7%

41,0%

59,0%

81,3%

18,7%

85,3%

14,7%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

Ostalo

11 - Dodatni dnevi

dopusta.

11 - 13 placa &

bozicnica.

11 - Sluzbeni

telefon tudi za

privatno uporabo.

11 - Sluzbeni

avtomobil tudi za

privatno uporabo.

11 - Notebook. 11 - Ostala tehnicna

oprema.

Ostale bonitete: -

OTHER

v %

Poleg navedenih monosti so anketiranci odgovorili, da kot boniteto prejemajo e: Bonus. Udelebo na dobiku. Neomejen dostop do interneta od doma. Dodatno pokojninsko zavarovanje. tipendiranje pri formalnih izobraevanjih. Brezplana rekreacija. lanstvo v portnem drutvu. Popust pri korienju storitev podjetja kjer sem

zaposlen/a. Plaano nezgodno zavarovanje. Kot vidimo iz navedenega obstaja veliko monosti, ki jih lahko managerji izberejo poleg plae, ki je v nekaterih podjetjih podroje, ki ga je zaradi sistematizacije delovnih mest najtee spreminjati, da nagradijo in motivirajo zaposlene v IT. e pogledamo kaj kadre v IT motivira, je priakovano plaa na prvem mestu - 81,7% vpraanih. Pri tem vpraanju je bila monost izbire ve motivatorjev. Na drugem mestu je z 51,3% napredovanje kar je presenetljivo in nakazuje na ambicioznost mlajih generacij. Obenem se to sklada z mnenjem o vodenju ter problemih (predstavljeno v nadaljevanju), ki jih vidijo zaposleni v svojih oddelkih. Pri tem pa oitno anketiranci smatrajo, da bi sami lahko doloene naloge, e bi



napredovali, bolje opravili od tistih, ki so na teh pozicijah sedaj. Sledi na tretjem mestu plaano izobraevanje za katerega se je opredelilo 49% anketirancev. Primerjava z letom 2005 pokae, da je takrat 63% anketirancev povedalo, da jih najbolj motivira denar, 19% je bilo najbolj pomembno izobraevanje in 7% javna pohvala, pri emer je potrebo predvsem gledati vrstni red, saj v tej anketi ni bilo monosti izbire ve monosti hkrati.

Kakno obliko nagrade za dobro opravljeno delo najbolj cenite?

18,3%

81,7%

51,0%49,0%

77,0%

23,0%

80,7%

19,3%

48,7%51,3%

96,3%

3,7%

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

100,0%

120,0%

Ni izbrano da Ni izbrano da Ni izbrano da Ni izbrano da Ni izbrano da Ni izbrano Ostalo

12 - Denarna nagrada. 12 - Placano

izobrazevanje.

12 - Javna pohvala. 12 - Dodatni dopust. 12 - Moznost

napredovanja.

Kaksno obliko nagrade

za dobro opravljeno

delo najbolj cenite? -

OTHER

v %

Zanimivo bi bilo primerjati rast strokov dela z dobiki podjetij, vendar v tokratni raziskavi nismo li tako dale. Lahko predpostavljamo, da so tevilna podjetja imela v zadnjih letih tudi zaradi donosov na investicije izven dejavnosti znatne preseke in so lahko investirala v kadre na podrojih kjer jih je bilo teje zagotavljati. Obeme lahko rast pla v zadnjih letih pripisujemo tudi vedno veji kompleksnosti informacijskih sistemov, ki zahtevajo ve znanja in ekspertiz. Informatika e dolgo ni ve kabel, raunalni in tiskalnik, temve predvsem aplikacije, ki podpirajo poslovne procese in skrbijo za kakovosten pretok informacij znotraj in zunaj podjetja. CRM sistemi, nadgradnje ERP-jev, web aplikacije, itd. poveujejo vlaganja v informatiko in terjajo strokovneje in draje kadre. Te ugotovitve potrjuje tudi naslednje vpraanje o pomembnosti IT-ja v podjetjih anketirancev. Le 12,6% podjetij IT ne umea pravilno oz. zanje ni pomemben, v 22,3% je podporna funkcija pri emer predpostavljamo, da doloena npr. podjetja z enostavno dodelavno proizvodnjo, ne potrebujejo ve kot toliko informatike. Dobro je, da jih je 65,1% taknih, kjer je informatika pomembna.



Pomembnost IT v poslovnih procesih Vaega podjetja

18,0

22,3

24,7

22,3

5,3

7,3

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0

Vodstvo meni, da je v nasi organizaciji

IT ena izmed kljucnih strateskh

prednosti (danes ali v bodoe)

Informacija je jedro nasega posla.

IT sluzi napredku in vecji produktivnosti

ter nizjim stroskom

IT je podporna funkcija, ki ne prispeva

bistveno k celotnemu uspehu podjetja

IT je na ravni racunovodstva oz. se

nekaj nizje v oceh vodstva

IT se razume kot nujno zlo kjer se

poskusa cim bolj znizevat stroske

v %

eleli pa bi si, da bi se v prihodnjih letih zadnji dve postavki, kjer je informacija jedro posla in IT strateka prednost, znatno poveali. Sicer bodo govorice in elje politikov, akademikov ter gospodarstvenikov o tehnoloko razviti drubi in gospodarstvu z veliko dodano vrednostjo le elje na papirju. 4. Kadrovske razmere v IT oddelkih e naprej ostaja, po mnenju 74% anketirancev, pri kadrovskih razmerah kljuni problem poiskati ter zaposliti IT strokovnjake

Imate v vaem podjetju probleme pri pridobivanju ustreznih novih IT sodelavcev?

33,3

40,7

19,3

6,7

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0

Da, vedno.

Da, ponavadi.

Redko.

Nikoli.

v %



Kljuni kriterij pri izbiri je izobrazba in izkunje (47%), za 31% pa zadostuje le dobro tehnino znanje s podroja dela. Le 16% podjetij vztraja pri formalni izobrazbi. Prednost dajejo znanju ter izkunja, ki jih lovek prinaa ter njegovi ustreznosti za prosto delovno mesto.

Kako izbirate IT sodelavce v vaem podjetju?

6,0

16,0

47,0

31,0

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0

0

Ustrezna izobrazba je nujen pogoj

(zahtevamo doloceno izobra

Pozorni smo na izobrazbo in ustrezne

izkusnje.

Dovolj je dobro tehnicno znanje s

podrocja dela, na katerem

v %

Od trenutka, ko podjetje prine iskati novega sodelavca do njegove izbire potrebuje veina relativno veliko asa glede na druge panoge. V manj kot treh mesecih to uspe 48%, ostali potrebujejo tudi do pol leta. Skrbno nartovanje, pripravljanje potencialnih kadrov preko tipendij, honorarnega dela ipd. je zato kljuno za nemoten delovni proces v IT oddelkih, kar je tudi primarna skrb IT managerjev. e primerjamo relativno velik problem in dolg potrebni as za zaposlitev z viino pla v sektorju, pomenom informatike, ki se je poveal v zadnjih letih in to primerjamo e z kadrovskimi narti v prihodnje je skoraj logino, da se bo v ITju e naprej intenzivno zaposlovalo. Odgovori so tu na dveh polih dokaj primerljivo enaki, eni bodo zaposlovali in irili oddelke (39,7%), drugi bodo ostali pri tem kjer so (44,7%). Kljub temu, da so bili odgovori zajeti e v asu mone medijske pokritosti vpraanja gospodarske krize pa le 4,7% meni, da se bodo IT oddelki krili. V letu 2005 je 59% anketirancev povedalo, da se bodo oddelki irili, 41% da ne.

Potrebni as za iskanje novega sodelavca

9,0%

14,0%

25,0%27,7%

24,3%

manj kot 1 mesec

1 2 meseca

2 3 mesece

3 6 mesecev

Ve kot 6 mesecev



Kakne kadrovske narte ima va IT oddelek (naslednja 3 leta)?

39,7

11,0

44,7

4,7

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0

Povecanje IT oddelka, iskanje novih

sodelavcev.

Z zamenjavami bomo dvigovali

kadrovsko kakovost.

Ne pricakujemo novih kadrovskih na IT

podrocju.

IT oddelek bomo krcili.

v %

Kako voditi IT oddelek in kako obdrati najbolje talente ob natetih oz. ugotovljenih dejstvih? Poleg osnovnih motivacijskih prijemov so tu e tevilni problemi, ki jih obutijo in pestijo zaposlene v IT, ki pa so mnogokrat nepotrebni in enostavno reljivi. Pogoj pa je rahloutnost, empatija, ekstrovertiranost IT managementa, da zazna, prisluhne, vidi in eli reevati teave in pomagati. Kljuni problemi pri katerih bi se managerji informatike morali poteno zamisliti so, da 24,7% oz meni, da nadrejeni ne spotujejo njihovega dela, kar 30% oz. skoraj 1/3 jih meni, da imajo slabo vodstvo. V letu 2005 je bil ta podatek 14% pri spotovanju dela in 23% za slabo vodstvo. Torej znatno poslabanje v letu 2008. Vsaj ta tretjina bi se morala znati prepoznati oz. evalvirati in izmeriti svoje vodenje in odnose (za to obstaja kup metod, med ostalimi 360 stopinj) in morda razmisliti o dodatnem usposabljanju, pogostejih obiskih strokovnih sreanj (tudi letonja zadnja CIO konferenca je pokazala na nezavedanje lukenj v kompetencah) ali celo zamenjavi delovnega mesta. Zanimivo je e, da kljub preprianju, da je IT podroje, ki se stalno spreminja, je polno izzivov, stalno novih projektov kar 22% meni, da je delo monotono. Prenizka plaa in 51,3% odgovor je naravno priakovano stalie, ki pa ga ne gre zanemarjati. udi le, da kljub izraziti rasti pla v sektorju v zadnjih treh letih vendarle obstaja tako visok odstotek tistih, ki tako menijo.



Kaj vas moti na Vaem delovnem mestu?

75,3%

24,7%

64,0%

36,0%

78,0%

22,0%

90,7%

9,3%

48,7%51,3%

91,0%

9,0%

86,0%

14,0%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

Ostalo

17 - Nadrejeni ne

spostuje mojega

dela.

17 - Slabo vodstvo. 17 - Monotono delo

/ pomanjkanje

izzivov.

17 - Slabi odnosi s

sodelavci.

17 - Prenizka placa. 17 - Lokacija

podjetja.

Kaj vas moti na

vasem delovnem

mestu? - OTHER

v %

Poleg monosti izbire so anketiranci navedli e druga podroja, ki jih motijo. Navajamo jih v pomo predvsem IT managerjem: Celodnevno sedee delo in gledanje v monitor. Nisem gospodar svojega asa. Neverjeten klientelizem in sorodne

povezave na vsakem koraku. Nezainteresiranost sodelavcev za

reevanje (predvsem svojih) teav. Neustrezna IT organizacija. Dogodki destruktivnosti. Preobremenjenost. Lokacijska delitev IT. Vodilni so pogosto "samozadostni". Nezmonost imeti dovolj kadra. nezavedanje pomembnosti/prednosti IT-ja Premalo stika s sorodnimi kolegi. Pomanjkanje monosti izobraevanja. Nerealno visoka priakovanja iz strani nadrejenih. Neresnost sodelavcev, poloviarstvo, obrtnitvo. Zakon o plaah javnih uslubencev je za IT nesprejemljiv in dela veliko kodo. Slaba organiziranost Zanimivo je, da da je skupna pozitivna ocena zadovoljstva z nadrejenimi relativno visoka, in e odtejemo odstotke od prejnjega vpraanja pridemo v obratni smeri do sorodnih podatkov. Lahko reemo, da je 69,3% anketirancev mnenja, da je vodstvo sorazmerno ustrezno oz. so zmerno zadovoljni. Bolj zanimiva je ugotovitev, da 17,3% managerjev IT ne zna delegirati, 6,3% povzroa nezdravo tekmovalnost, 7,3% jih vri prevelik pritisk, kar 19% pa jih ne komunicira ustrezno. Ta odstotek je po neki drugi raziskavi, ki je bila predstavljena na letonji CIO konferenci e celo slabi.



Ste zadovoljni z vodstvom IT oddelka?

61,0%

39,0%

69,7%

30,3%

82,7%

17,3%

93,7%

6,3%

92,7%

7,3%

81,0%

19,0%

86,3%

13,7%

94,7%

5,3%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

Ostalo

18 - Da. 18 - Ni boljse

kot v ostalih

podjetjih.

18 - Ne ker ne

znajo delegirati

delo / niso prevec

sposobni.

18 - Ne, ker

spodbujajo

nezdravo

tekmovalnost

med nami.

18 - Ne, ker

name izvajajo

prevelik pritisk.

18 - Ne, ker mi

ne posredujejo

dovolj informacij

o projektih na

katerih delam.

18 - Ne, ker ne

cenijo mojega

dela.

Ste zadovoljni z

vodstvom IT

oddelka? -

OTHER

v %

Tudi tu so imeli anketiranci monosti podati dodatno mnenje in navajamo nekatere: IT ni direktno odgovoren vodstvu. Nalagajo preve dela na popolnoma

razlinih podrojih Vodstvo raje plauje zunanje partnerje,

kot da bi nas poslali na izobraevanje. Ne obvladujejo svojega dela. Priakujejo dodatno delo. Nimajo dovolj in ustreznih zanj. 5. Izobraevanje V tej rubriki so nas nekateri podatki preseneteli in so zaskrbljujoi. Kaejo tudi na paradoksalna nasprotja, ki jih je z vidika osnovnih teorij managementa (predvsem stratekega upravljanja ter upravljanja s lovekimi viri) teko razumeti. Kadri so redki, plae visoke, veliko asa potrebujemo, da najdemo talente, motivatorji so znani in tevilni se uporabljajo, kljunega ki je po pomeni med 3 najpomembnejimi pa kot kaejo odgovori vodstvo IT oddelka in vodstvo podjetja zanemarja. Popolno neskladje tega podroja je tudi s strateko pomembnostjo informatike in oitno gre za teko razumljivo neloginostjo. Podroje, ki ga opredeli kot stratekega, ki temeljni zgolj in samo na znanju podjetja ne podpirajo z organiziram in vodenim izobraevanjem. Da bi dobili odgovor emu je tako, na tako paradoksalno in zelo kodljivo stanje, bi verjetno morali narediti poglobljeno analizo na strani vodstva podjetja, njihovih poslovnih strategij in pa predvsem resninosti tistega kar komunicirajo navzdol po podjetju ter dejanskega delovanja. Poglejmo podrobneje kaj govorijo tevilke. Najveji dele je v samoizobraevanju preko spletnih strani in prebiranja literature. Teajev in seminarjev se res da udeleuje 64,7% anketirancev vendar se ne smemo slepiti in to tevilko, ker je pa nad 50% na psiholoki ravni dojeti kot ustrezno. Gre za izredno nizek odstotek, saj bi moral ta biti blizu 100%, glede na podroje dela, ki je strokovno,



intelektualno, etc. e se redno izobraujejo zdravniki, odvetniki, piloti, da ne natevamo dalje, ne vidimo prav nobenega pojasnila kako lahko v najhitreje spreminjajoi panogi, ki IT je imamo kadre, ki jih ne izobraujemo. V zvezi tudi s temi 64,7% pa je teava e drugje, kar bomo videli pri naslednjem vpraanju. Zanimivo je e, da jih 22,7% opravlja IT certifikate kar je v primerjavi s tujino zelo malo, saj tam podjetja te kakovostno izmerjene kompetence postavljajo v osprednje. Podjetja se raje odloajo za rigidne in nemotivacijske sisteme denarnega nagrajevanja, ki redko vkljuujejo certifikate, ki so na zahodni polobli primerljivo cenjeni in plaani z drugimi formalnimi izobrazbami. Tu vidimo veliko prilonosti za spremembo nagrajevanja zaposlenih in dodatno motiviranje za izobraevanje. e sestavimo skupaj eljo informatikov po znanju, certifikacijo kot instrument merljivih kompetenc za ustrezno umestitev ter izrabo lovekih virov in denarno nagrajevanje povezano s tem lahko dobimo lojalne informatike, ki bodo strokovno rasli.

Kako se IT-jevci izobraujete?

18,3%

81,7%

44,7%

55,3%

35,3%

64,7%

77,3%

22,7%

87,7%

12,3%

90,0%

10,0%

97,0%

3,0%

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

100,0%

120,0%

Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

da Ni

izbrano

Ostalo

19 - Redno

pregledujem spletne

strani z

informacijami o IT.

19 - Prebiram tujo

literaturo.

19 - Udelezujem se

seminarjev / tecajev

/ delavnic.

19 - Opravljam IT

certifikate.

19 - Udelezujem se

sejmov v tujini.

19 - Izobrazevanje v

tujini.

Kako se IT - jevci

izobrazujete? -

OTHER

v %

Udeleba sejmov v tujini se iz leta v leto zmanjuje, saj gre preteo bolj za turistino aktivnost kot kaj drugega zato je tudi odstotek teh relativno nizek - 12,3%. Naslednje vpraanje se neposredno navezuje na prejnje in odgovarja na izpostavljen problem, da tudi 64,7% IT kadrov, ki imajo monost udelebe na izobraevanjih nima niti priblino ustreznega prorauna za to. Cena osnovnega Windows Vista teaja (MCP 70-620) znaa v Housing (cene v drugih izobraevalnih centrih so v primerljivih okvirih z rahlimi odstopanji) 1.050 EUR + DDV. Gre za zgolj en enotedenski teaj, ki morda predstavlja par odstotkov potrebnih kompetenc IT kadrov, ki delajo na infrastrukturnem ali aplikativnem podroju. e pogledamo, da se jih le 64,7% udeleuje teajev pa se odstotek e zmanja, ko ugotovimo, da je med njimi kar 63,3%, ki imajo na voljo na leto 1.000 EUR in manj za izobraevanje. Podrobneji pogled razkrije, da jih je 39% taknih, ki imajo le 500 EUR prorauna. To pomeni konkretno, da se 194 (od 300 anketirancev) izobrauje na teajih, od teh ji je le 71 takih, ki si eventuelno lahko privoijo ve kot en osnovni teaj na leto oz. to predstavlja le 23,7 odstotka zaposlenih v IT. To



pa je zelo zaskrbljujoe stanje. Verjamemo, da so podjetja, ki so izjeme, vendar to nekako potrjuje tudi zelo nizek skupni znesek letne porabe v Sloveniji za IT izobraevanje. Ta je, skupaj z velikimi podjetji, dravno upravo in nekaterimi vejimi projekti, ki se vsako leto zgodijo in imajo tudi znaten dele IT izobraevanje slabih 15 mio EUR.

Koliko letno vloijo v podjetju v vae izobraevanje?

39,0

24,3

16,0

9,3

2,3

9,0

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0

Do 500 EUR.

500 - 1000 EUR.

1000 - 2000 EUR.

2000 - 3000 EUR.

3000 - 4000 EUR.

4000 EUR in vec.

v %

e za primerjavo navedemo dejstvo, da se praktino vsak zahtevneji teaj zane pri ceni nad 1.500 EUR za najnoveje tehnologije, ter da mora zaposleni obiajno obiskati dva ali tri teaje, da pridobi celoten nabor kompetenc doloene nove tehnologije to pomeni, da se slovenska podjetja in slovenski IT kadri za nove tehnologije ne usposabljajo. Z zelo redkimi in tevilno majhnimi izjemami. Razumljivo je pri vpraanju o ustreznosti usposabljanja le 15,7% odgovor, da je to ustrezno.

6. Trg IT dela Pri eventuelni menjavi slube IT kadri menijo, da to ni veji problem oz. konkretneje 56,3% meni, da sploh ne bo problem, 38,7% pa dopua monost, da bi ne znalo vse iti isto gladko. Vsekakor pa se dobro zavedajo pomanjkanja kadrov in tevilnih prilonosti, ki jih imajo. Pri posebnostih dela z zaposlenimi v IT oz. njihovega vodenja so izpostavljeni problem komuniciranja (40,3%), preve so tehnino usmerjeni (38,7%) in so zahtevni v smislu njihovega obravnavanja 30%. Vse to je priakovano in poznano zato zopet gre zgolj za ustrezen pristop pri vodenju in organiziranju dela, ki upoteva te posebnosti.



Kateri so po vae najveji problemi dela z IT-jevci?

81,3%

18,7%

70,0%

30,0%

61,3%

38,7%

59,7%

40,3%

63,0%

37,0%

94,7%

5,3%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

Ni izbrano da Ni izbrano da Ni izbrano da Ni izbrano da Ni izbrano da Ni izbrano Ostalo

24 - Hitro menjavajo

zaposlitve.

24 - Zelo so zahtevni v

smislu njihovega

obravnavanja.

24 - Prevec so tehnicno

usmerjeni.

24 - Tezavno

komuniciranje.

24 - Stalno so v stresu. Kateri so po vase

najvecji problemi dela z

IT-jevci? - OTHER

v %

e pogledamo trg IT dela glede zahtevnosti iskanja novih kadrov po podrojih znotraj IT je e vedno najteje najti programerje (43,3%) (2005 27%), sledi pa mu vodenje projektov (39%) (2005 24%). Problem teh dveh poklicev oz. specializacije znotraj IT pa se po primerjavi eskalira. 7. Pripadnost podjetju

Kako ocenjujete pripadnost zaposlenih v vaem podjetju?

36,7

17,0

7,7

33,7

5,0

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0

0

Zaposleni zunaj organizacije pozitivno

govorijo o nje.

Ponosni smo, da smo zaposleni v nasi

organizaciji.

Zaposlitev v nasi organizaciji je varna

oz. zagotovljena.

Zaposleni ne bi zapustili organizacije,

e bi se zaradi posl

v %

Zaposlitev za nedoloen as, ki je pretena oblika delovnega razmerja, je eden izmed dejavnikov, ki daje vejemu delu (33,7%) obutek varnosti.



Dele zaposlenih, ki so ponosni na svojo zaposlitev v organizaciji kjer delajo je zelo majhen (7,7%), kar pa je povezano s irimi dejavniki, tudi izven IT. Vsekakor je ta pokazatelj deloma povezan s potencialno izgubo kadrov. Dele tistih, ki bi podjetje priporoili, e posebno e reemo, da bi se verjetno tudi znaten dele tistih, ki so izbrali 'morda', je dober in pove, da so IT zaposleni vendarle zadovoljni s svojo zaposlitvijo ter pogoji, ki jih imajo. Nekako je to logino glede na dejstvo, da so povpreno plae vije od drugih sektorjev oz. panog. Denar kot glavni motivator bi 73,3% zaposlenih preprial, da zamenjajo delovno podjetje za katero delajo, takoj zatem sledijo druge motivacije in nagrade z 51% (pri tem vpraanju je prav tako bilo mogoe izbrati ve odgovorov).

Bi li delati v drugo podjetje?

87,7%

12,3%

26,7%

73,3%

59,7%

40,3%

80,7%

19,3%

86,0%

14,0%

59,0%

41,0%

69,7%

30,3%

79,3%

20,7%

49,0% 51,0%

95,7%

4,3%

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

100,0%

120,0%

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

da

Ni

izbrano

Ostalo

28 - Ne bi

zamenjal

delovnega

mesta.

28 - Za boljso

placo.

28 -

Odgovornejse

delo /

napredovanje.

28 - Manj

siroke

zadolzitve

delovnega

mesta.

28 - Vecji

ugled

podjetja.

28 -

Zanimivejse

delo.

28 -

Sposobnejse

vodstvo.

28 -

Mednarodni

projekti.

28 -

Ustreznejsa

motivacija

(nagrade,

dodatno

Bi sli delati v

drugo

podjetje? -

OTHER

v %

8. Medsebojni vplivni dejavniki V okviru raziskave smo iskali tudi potencialne povezave med posameznimi vpraanji oz. odgovori in smo tako primerjali viino letnega prorauna za izobraevanje z mnenjem o ustreznosti izobraevanja. Analiza pokae, da so v povpreju glede glede na velikost vloka v izobraevanje, le ta dobila bolje splone ocene zadovoljstva z izobraevanjem. Pri tem je ugotovitev, da bi bil potrebni proraun, ki bi ta prag zadovoljstva znatno izbolja med 1.000 in 2.000 EUR kar je po svoje razumljivo. Ve kot toliko si najbr veina niti ne more predstavljati ob prej navedenih nizkih tevilkah in bi ta relativno nominalno nizko poveanje znatno povealo motivacijo in zadovoljstvo.

Ali bi priporoili vaemu prijatelju delo v vaem podjetju

20,3%

29,0%29,3%

16,3%

5,0%

Seveda. Verjetno da. Morda. Verjetno ne. Nikakor.



Nadalje smo primerjali viino izobraevalnega prorauna s priporoanjem podjetja prijateljem. Ker je IT kadre teko najti smatramo, da je eden izmed boljih in lajih nainov, da zaposleni podjetje priporoajo svojim znancem, prijateljem. Na podlagi rezultatov analize lahko sklepamo, da se z viino letnega vloka v izobraevanje poveuje tudi povpreje priporoil za delo v podjetju. Primerjali smo e viino plae s priporoanjem podjetja prijateljem kot drugi neposredni dejavnik. Seveda je razlika med viino plae in priporoilom prijetelji za delo v podjetju statistino znailna. To pomeni, da se z viino plae via tudi verjetnost za dobro priporoilo za delo v podjetju. Tako je dale najveji odstotek jasne odloenosti priporoanja pri tistih, ki imajo plao nad 2.200 EUR neto 47,6%. Poskuali smo e ugotoviti ali nizek izobraevalni proraun, ki smo ga prepoznali kot enega najvejih problemo v IT oddelkih oz. panogi vpliva na lojalnost podjetju oz. potencialni as trajanja zaposlitve. Iz analize smo ugotovili, da je viina letnega vloka v izobraevanje v povpreju ne pokae izrazitih razlik pri razlinih motivih za menjavo delovne zaposlitve v odvisnosti odd letnega vloka v izobraevanje zato bi teko opredelili ali bi poveanje izobraevalnega prorauna vplivalo na trdnejo zaposlitev. Prav gotovo to je eden izmed dejavniko, vendar so tevilni drugi enako in celo bolj pomembni ter so povezani e z odnosi, izzivi, vodenjem, itd.

9. Zakljuek Vzorec raziskave je zelo reprezentativen in nedvomno daje pomemne informacije vsem zainteresiranim uporabnikom. e na vse ugotovitve pogledati s pozitivnega stalia vidimo obilo prilonosti, ki jih e nismo izkoristili in tu govorim predvsem o tistih, ki sprejemamo odloitve. Naa zakljuna misel ob tem je zato, da si elimo napredka in razmisleka ob teh podatkih ter morda (e vedno je as) rahlih popravkov proraunov ter ciljev v letu 2009 povezanih z zaposlenimi, delom z njimi, vodenjem, motiviranjem, nagrajevanjem. Raziskava daje e eno pomembno sporoilo, da je IT panoga zanimiva za zaposlitev, da je dobro plaana, ima prihodnost in zelo zanesljiva oz. trdna delovna mesta za katere se ni potrebno bati, da bi jih izgubili. Vse to daje velike prilonosti trgu dela. O podjetju: Housing, je podjetje za svetovanje in izobraevanje na podroju informacijskih tehnologij. Kontaktni podatki: Housing Co. d.o.o. Ljubljana, Vodovodna 100, 1000 Ljubljana, tel.: 01/568 40 40, fax: 01/568 43 26, www.housing.si

raziskava trga dela na podrocju it

Documents