poti ob žici in njene 60-letne tradicije

Download Poti ob žici in njene 60-letne tradicije

Post on 28-Jan-2017

215 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • mes

    tna

    knji

    nica

    ljub

    ljana

  • 2 60. obletnica Pohodov ob ici

    Pot spominov in tovaritva predstavlja povojni pomnik na ase, ko je Ljubljano obdajala bodea ica. Je mestni re-kreacijski obro, ki vsako leto na zaetku maja privabi ve kot 30.000 udeleencev. Pohod za vse starostne skupine je speljan po nezahtevni 32,5 km dolgi progi, na kateri je organiziranih osem kontrolnih tok. Prvi organizirani po-hod Ob ici okupirane Ljubljane je bil 23. junija 1957, o emer so obirno poroali v tedanjih najpomembnejih asopisih Slovenski poroevalec in Ljudska pravica.

    Leta 2016 se meani Ljubljane udeleujemo e estdese-tega pohoda po vrsti.

    Pohod ob ici leta 1980. Vir: Arhiv drutva Zeleni prstan.

  • 360. obletnica Pohodov ob ici

    ALI STE VEDELI?Tekom estih desetletij je imela prireditev Pohod ob ici razline nazive: Partizanski pohod ob ici okupirane Ljubljane, Ob ici okupirane Ljubljane, Pohod po poteh partizanske Ljubljane, Objemi svoje mesto, Pohod po poteh svobodne Ljubljane, Pohod Ljubljana, Pohod ob ici.

    Zadnji naziv prireditve Pohod ob ici velja od leta 2005. Ime same fizine poti Pot spominov in tovaritva (v upo-rabi je tudi kratica PST) pa velja od leta 1987.

    ZGODOVINSKO OZADJE POTI SPOMINOV IN TOVARITVA

    Stareji meani se ivo spominjajo obdobja med 1939 in 1945. Takrat je divjala druga svetovna vojna, ki je povzro-ila na milijone lovekih rtev, razseljenega prebivalstva in ogromno gospodarsko ter okoljsko kodo na vseh ce-linah.

    V zaetku aprila 1941 je vojna izbruhnila tudi na oze-mlju tedanje Kraljevine Jugoslavije. To je bila aprilska vojna, ki je na slovenskem ozemlju trajala le est dni. Ju-goslovanska vojska je po nekaj dneh invazije nemkih in italijanskih vojakih sil kapitulirala. S tem je bila omogoe-na prosta pot okupatorskim dravam, da so razkosale prvo Jugoslavijo.

  • 4 60. obletnica Pohodov ob ici

    Nemija je imela v oblasti severni del Slovenije (Gorenjsko, slovensko tajersko, severni del Dolenjske, Meiko dolino, obmoje Dravograda in tiri vasi v Prekmurju), Italijani pa Notranjsko, veino Dolenjske ter Ljubljano. To obmoje se je imenovalo Ljubljanska pokrajina in je bilo 3. maja 1941 prikljueno Italiji. Ljubljansko pokrajino (Provincia di Lu-biana), ki je zavzemala Notranjsko, veino Dolenjske in Ljubljano, je do junija 1943 upravljal visoki komisar Emilio Grazioli, od junija do septembra 1943 pa G. Lombrassa in R. Moizo.

    ALI STE VEDELI?Ivan Hribar (18511941) je bil znan slovenski bannik, politik, diplomat in publicist. Bil pa je tudi ljubljanski u-pan ob koncu 19. in v zaetku 20. stoletja. Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politini delavec. Ob zaetku druge svetovne vojne je ob italijanski oku-paciji Ljubljane zavit v jugoslovansko zastavo skoil v Ljubljanico. Vraal se je s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ponudila upanski poloaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, in je raje izbral smrt. Ob Ljubljanici pod Novim trgom od 2010 stoji velik kip, ki ga je v njegov spomin izdelal Mirsad Begi.

  • 560. obletnica Pohodov ob ici

    Kip Ivana Hribarja ob Ljubljanici. Vir: http://www.kam.si/1772_kip-ivana-hribarja.html

    Uprava in gospodarske razmere v Ljubljanski pokrajini

    Italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini je bil v prvih mesecih mileji od nemkega v severnem delu Slovenije. Z upotevanjem slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov si je v nasprotju z nemko nasilno politiko hotel pridobiti naklonjenost slovenskega prebivalstva, kar se je zaasno posreilo pri nekaterih socialnih plasteh in veini duho-vine. Razpustil je vse jugoslovanske in slovenske politi-ne stranke in organizacije, bil pa je strpneji do kulturnih zavodov, portnih, dobrodelnih in drugih nepolitinih or-ganizacij in drutev ter do slovenskega tiska.

  • 6 60. obletnica Pohodov ob ici

    Vir: Slovenski dom, 13. 4. 1941. Hrani Slovanska knjinica.

    Okupatorji so kmalu po zasedbi Slovenije razirili sistem ra-cionirane preskrbe prebivalstva, ki ga je za nekatera ivila uvedla e jugoslovanska uprava. V Ljubljanski pokrajini so vsi denarni zavodi po italijanski zasedbi morali zamenjati del denarnega premoenja po prvotno doloenem teaju. Italijani so ustanovili tudi poseben Zavod za zadrunitvo in pripeljali v Ljubljano podrunici bank Banca commercia-le Italiana in Banca di Roma.

    Po porazu Italije v vojni septembra 1943 so tudi v Ljubljani prevzeli vajeti Nemci. Nae ozemlje je prilo pod operacij-sko cono Jadransko primorje. Od 22. 9. 1943 ga je upra-vljal vodja pokrajinske uprave general Leon Rupnik, ki je bil sicer tudi ljubljanski upan. Njegovo avtonomijo so na mnogih podrojih omejevali nemki svetovalci.

  • 760. obletnica Pohodov ob ici

    Prizori iz Ljubljane v prvem mesecu italijanske zasedbe. Vir: Documenti di vita Italiana, Lubiana, nuova provinzia italiana,

    maggio / maj 1941. Hrani SLK.

  • 8 60. obletnica Pohodov ob ici

    ALI STE VEDELI?Ju Kozak (18921964) je bil slovenski pisatelj, esejist in gledaliki kritik ter urednik. Rodil se je v entpetrskem predmestju Ljubljane. Napisal je tevilna dela v razlinih literarnih oblikah (romani, eseji, novele) in smereh (im-presionizem, socialni realizem). Podobo asa pred dru-go svetovno vojno, ko je faizem grozil z unienjem evropske kulture, je Kozak razgrnil v zbirki pripove-dnihesejevMaske(1940), kjer je prepriljiv popis me-staLjubljanain njegovih spominov na otrotvo. Koza-kovo najobseneje delo je romanLesena lica(1947 in 1952) z mozaikom spominov, ki opisujejo dogodke iz ivljenja pisatelja in njegove druine ter hkrati kroniko preganjanega naroda.

    Ljubljana mesto v ici, mesto heroj

    Ko je na Slovenskem in posebej v Ljubljanski pokrajini 1941 zaivel osvobodilni boj in so se zaele aktivistine akcije, je italijanski okupator zael obraunavati s prebivalstvom v obliki racij, usmrtitev, internacij, aretacij in zapiranja v jee.

    Januarja 1942 so zaradi vse izrazitejega odpora fais-ti Ljubljano sklenili ograditi z bodeo ico, ki je ostala vse do osvoboditve maja 1945, 1171 dni. Samo mesto Ljubljana so razdelili na cone. Iz mesta je bilo mono oditi skozi 11 nadzorovanih prehodov le s posebnimi prepustnicami. Namen italijanskega okupatorja je bil loiti mesto, ki ga je imel za sredie protiitalijanske de-javnosti, od podeelja, hkrati pa onemogoiti vodenje in

  • 960. obletnica Pohodov ob ici

    oskrbovanje partizanske vojske ter dotok novih borcev. tab poveljstva enajstega armadnega zbora, ki mu je 19. 1. 1942 poveljstvo druge armade ukazalo normalizacijo Slovenije in unienje glavnega sedea upora v Ljubljani, je sklenil prestolnico zapreti, potlej pa po dolgem in poez preiskovati, dokler ne bi odkril vseh najpomembnejih lju-di narodnoosvobodilnega boja, aktivistov pa tudi simpati-zerjev OF, zaplenil skladi zbranega blaga, oroja, odkril in uniil skrivnih tiskarn, delavnic in vsega, kar je sluilo naro-dnoosvobodilnemu boju.

    Italijanski nart za ograditev Ljubljane z ino ograjo in 69 bunkerji.

    Vir: Junaka Ljubljana 19411945. Ljubljana, 1985.

  • 10 60. obletnica Pohodov ob ici

    Prva faza ograjevanja je potekala od konca januarja do 23. februarja 1942. e konec januarja 1942 je itali-janski okupator zael Ljubljano ograjevati z ino zaporo in delo je bilo 23. februarja konano. V tla so zabijali vrste kolov in nanje razpeli mreo iz bodee ice v viini okoli 170 cm. Zgradili so e ve utrdb, straarnic, poloajev in plotov. Utrdbe so v glavnem delali iz dvojnih lesenih sten, med katere so nabili prst, ponekod pa so jih obloili e s kamenjem. ina zapora je bila sprva dolga 18 km. Do kon-ca maja 1942 so jo e dodajali in utrjevali, obenem pa tudi prestavljali. 23. februarja 1942 ob 15. uri, ko so Ljubljano obkroili z neprehodnim pasom vojakov in ine mree, je zaela veljati prepoved izhoda iz mesta, ki jo je izdal vi-soki komisar Emilio Grazioli. V mesto so smeli skozi enajst prehodov na glavnih cestnih vpadnicah samo dobavitelji ivil in tisti ljudje, ki so imeli take javne slube, da je bil njihov odhod utemeljen, morali pa so se na nadzorovanih prehodih izkazati z osebnimi listinami. Vsem, ki bi hoteli kje drugje iz mesta ali v mesto, je visoki komisar zagrozil, da bodo nanje streljali e po enem samem pozivu podnevi, ponoi pa brez poziva, ujetim kriteljem pa da bo sodilo vojako vojno sodie. Mesto je bilo ujeto in zaprto, po plonikih so stali leseni panski jezdeci z ozkimi prehodi, skozi katere so mogli ljudje le po eden. V nekaterih ulicah so bila tudi cestia zaprta s panskimi jezdeci. Po mestu so vozili kamioni, polni vojakov s eladami, ki so merili z orojem na vse strani, v kriiih so preale na pece strel-ne cevi, pa tudi vsi prehodi ez ulice so bili zastraeni. ele po nekaj dneh so zaeli izdajati dovolilnice za prehod. Ob prehajanju so vsakega natanno pregledali.

  • 1160. obletnica Pohodov ob ici

    ALI STE VEDELI?port tudi med vojno v obdobju 19411945 so v Lju-bljani in Ljubljanski pokrajini potekala stalna tekmovanja v nogometu in namiznem tenisu. Med nogometnimi klubi je bila vodilna Ljubljana. Na boljih nogometnih tekmah je bilo tiso ali ve gledalcev. Organizirane so bile tudi tekme v odbojki, plavanju, tenisu, kolesarstvu, pred koncem vojne pa tudi v smuanju in boksu. Jeseni leta 1941 so v Italiji na razlinih tekmovanjih nastopili portniki iz Ljubljanske po-krajine. Po kapitulaciji Italije in prihodu Nemcev je bil v po-krajinski upravi cone Jadransko primorje odprt portni refe-rat. V tem asu je delovalo 9 portnih zvez in 31 klubov.

    Vir: M. ganjar, Ljubljana v bodei ici. Ljubljana, 1980. Hrani SLK.

  • 12 60. obletnica Pohodov ob ici

    e 24. februarja 1942 zjutraj je okupator z dvema bataljono-ma sardinskih grenadirjev, bataljonom graniarjev, z vojaki-mi in civilnimi karabinjerji in finannimi straniki ter