popularna glasba in medijia
DESCRIPTION
popularna glasba in medijiTRANSCRIPT
POPULARNA GLASBA IN MEDIJI
PREDAVANJA
1. UVOD
PG- popularna glasba.
Pomen PG je vezan na njeno vseprisotnost, je pomembna, jo moramo proučevat
Zvočno izkustvo sodobnega človeka, ki naseljuje sodobne urbane krajine (tudi ostali),
v pomembni smeri zaznamuje PG
PG je prostor, kjer nastajajo mnoge norme, vrednote, konvencije, ikonografski in
simboli in estetski trendi, ki zaznamujejo sodobni svet (hedonizem, individualizem,
čaščenje izkustva, kult mladosti in zabave, stilistični in oblikovalni trendi , oblačilne
navade itd.)
Tu sicer pomembna posebnost: vse to velja zlasti za 20. st., danes se pomen PG v
mnogih pogledih zmanjšuje: vedno bolj zgolj neobvezna zvočna kulisa za različne
dejavnike
Včasih: večji pomen, to kar si poslušal, je bil del tvoje identitete
Danes: le ena izmed stvari na internetu, včasih si glasbo kupil, danes jo enostavno
downloadaš
Vsekakor gre za pomembne simbolne koordinate modernih družb, ki jih družboslovci
moramo poznati (včasih je bilo več izstopanj, nek komad je poznal cel svet, danes zelo
malo takih izstopanj npr. gangam style)
Tudi prostor preigravanja in oblikovanja identitet, npr. navajanje najljubše skupine na
fejsu, pomembni identity snapshots
Disciplinarna odprtost pri proučevanju PG sicer ustreza izmuzljivemu značaju
predmeta raziskovanja zanimanja
Estetske fenomene je z urejajočim racionalnim umom težko prijeti- še posebej glasbo,
ki je nediskurzivna umetnost
2. TEORETSKI OKVIRI
Preučevanje PG se je pričelo s premočrtnimi obsojanji in razvilo v smer bolj
kompleksnih obravnav.
Niso vse stvari črno-bele
Teorija množične kulture, marksizem, Walter Benjamin in vprašanje tehnologij,
proučevanje subkultur, sociologija, semiologija, poststruktualizem, gender studies
Vprašanja poslušalcev, industrije, tehnologije, geografije in telesa.
1. POSLUŠALCI
1. LEAVISOVSTVO
Nadaljevanje tradicije britanske literarne kritike 19. st., ki je v takrat aktualnemu
romantičnemu duhu častila »klasično« kulturo kot edino pravo sredstvo za odrešitev
človeka iz materialne in duhovne bede, ki jo je prinesla industrializacija.
Tudi za L je edina prava kultura klasična. Popularno kulturo odpravlja kot estetsko
nično.
PK naj bi vodila k trivializaciji (banalnost) posameznika, njihovega razuma in čustev s
tem pa k moralnemu propadu družbe (kot hollywood filmi, vsi imajo happy end, good
vs. bad guys, good zmagajo, to mi začenjamo dojemat kot realnost-propad družbe), ne
znamo videti stvari v kompleksnosti
Primeri s področja glasbe: PETER ABBS: Reclamations (1975)- primerja rock vs
klasično
Za rock je značilna trivializacija čustev. Medtem ko resno umetnost zaznamuje visoka
stopnja specifičnosti, prisotnost konteksta in občutek edinstvenih odnosov ter
zavezujočih eksistencialnih pomenov, je rock narejen na tako splošni ravni, da
izgublja vso barvitost in kompleksnost življenja. Ne pove nič o življenju
Ljudje s trošenjem tovrstne kulture tudi sami postajajo splošni, nereflektivni in
predvidljivi zaradi česar izgubljajo sposobnost delovanja v etičnih in politično
kompleksnih situacijah, družba kot celota pa se spreminja v plitek skupek skoraj
identičnih posameznikov.
Povezovanja PG z nasiljem. Danes takšni pogledi niso več aktualni, ker je očitno, da je
PG kompleksna.
SIR JOHN HIRSHEL 1833 zapiše, da glasba in ples med nižjimi razredi povzročata
zgolj upornost in nasilje
ALAN BLOOM: Rock je komercialno zapakiran non-stop masturbacijska fantazija, ki
je kriva za razkroj teles in umov sodobnih mladih.
2. ADORNO
Filozof 20.st., tudi glasbenik, veliko pisal o glasbi, oče preučevanja PG!
o KRITIČNA TEORIJA DRUŽBE Institut fur Sozialforschung
Ljudem preprečuje spoznavanje o njihovi temeljni izkoriščenosti v kapitalizmu, s tem
pa preprečuje kakršni koli odpor oz. spremembe.
Marksizem. Religija je opica ljudi!
Astketische theorie.
Moraš znat razmišljat kompleksno.
Je problematična
o KONCEPT KULTURNE INDUSTRIJE
Kako on razume PG; ni umetnost, je kulturna industrija za zaslužek.
Relevantna še danes
Proti teoriji ODRAZA: analiza glasbe ne sme pomeniti iskanja razrednih stališč v
posameznih glasbenih izrazih!(glasba ima z razredi toliko opraviti, kolikor je v njej
razmerje in toto)
ADORNO: izginevanje tradicionalnega mecenstva (nič več izražanje ampak zaslužek)
in vdor tržnih odnosov v glasbeno življenje, v 19.st. ima 2 dialektično povezani
posledici:
1. komodifikacija glasbenih del in racionalizacija produkcijskega procesa ter
2. razvoj glasbene avtonomije in izginevanja njene tradicionalne družbene funkcije
Haydn, Mozart, Beethoven, Bach Sistem mecenstva
Plemiči- svoj orkester, zaposlen pri grofu, vodja orkestra, napiše novo glasbo.
(Simfonija presenečenja) včasih to background music, tako kot danes na partyjih, šele
v 18.st., jo sedaj poslušamo kot klasike, včasih niso bili
Mozart hotel, da bi ljudje prišli na njegove koncerte, umetnik, genij, ko je enkrat šel iz
mode, konec, umre.
Umetnik je bil v odvisnem stanju do lastnika, ni uveljavljen kot umetnik ampak kot
obrtnik, ni bil svoboden-po naročilu je nekaj napisal.
Glasba je od tu naprej po Adornu ujeta v škarje dveh nasprotujočih si tendenc:
Pridobljena kompozicijskega avtonomija se izteka v hermetično avantgardno negacijo-
kompleksna, svobodna, komercialno neprivlačna (schonberg)
Produkcija glasbe kot tržne dobrine vodi v popolno standardizacijo- preprosta,
poslušna, komercialna (lady gaga, vsi poznajo)
Slednja je po Adornu prevladala cena, ki jo plačuje avantgardna umetnost, za izmik
komodifikaciji in standardizaciji pa je njena popolna izolacija (standardizirano
poslušamo vsi, avantgardno nihče)
Logika komercialnega po Adornu izhaja iz logike kapitalizma: logika dobička usmerja
proizvodnjo PG, maksimiranje menjalne vrednosti dobrin-povečat ceno na
uporabnika, uporabna vrednost nima nobenega pomena (PG nas samo zabava, ne pa
angažira)
Prevlada komercialnega pomeni izgubo kakršnega koli utopičnega presežka v kulturi
Kaj je sploh značilno za PG? Adorno: On popular music 1941- pravi, da so 3 stvari:
1. STANDARDIZACIJA
(vse je narejeno po enem in istem kopitu)
Čim se nek glasbeni vzorec izkaže kot komercialno uspešen, ga začnejo vsi kopirati –
nastanejo standardi (danes žanri: rock …)
Celi deli skladb so tako zelo standardizirani (vs. Specifičnost resne glasbe)
Vsaka pop glasba ima refren… če ga malo prilagodimo ga kamot zamenjamo z drugo
ali glasbeni venci, več glasb, kot da je ena
Vzrok? Logika trga, ki pomeni diktaturo tega, kar so ljudje navajeni: vrtenje enih in
istih glasbenih vzorcev, če hočeš biti uspešen moraš delati všečno glasbo, ki je všeč
ljudem, jo poznajo, vsaka nova skladba je stara skladba na nek nov način
2. PSEVDO-INDIVIDUALIZACIJA
Popolna standardizacija je vseeno prehuda- vsaka glasba mora imeti poleg trenutno
popularne formule še neko posebnost
Prosec nastajanja PG tako zelo industrijski, da je to treba nekako zakriti, čeprav te
male različice seveda nikakor ne spreminjajo formulirane narave PG
Adornove ilustracije se nanašajo na jazz: terminologija o improvizaciji: improvizacije
očitno ni, improvizacija je omejena s harmonsko in metrično shemo (harmonija in
ritem), možnosti variacij hitro izčrpane, tudi ni veliko improvizacije, poslušalec se pri
poslušanju počuti varno (ne zgodi se nič resnega), a mu vseeno ni dolgčas, saj se zdi,
da se ves čas nekaj dogaja, jazz vsebuje »dirty notes«, ki pa jim vedno sledijo »prave
note«, ki melodijo vrnejo v varen objem standarda, glasbene skupine imajo različna
imena, ki zgolj zakrivajo, da vsi igrajo eno in isto
3. CEMENTIRANJE OBSTOJEČIH DRUŽBENIH ODNOSOV: PG NE
ZAZNAMUJE ESTETSKA AMPAK DRUŽBENA FUNKCIJA
S sproščanjem in razvedrilom od dela odtujene delovne sile, PG pomaga kapitalizmu
Po Adornu PG proizvaja dva tipa poslušnih poslušalcev, s tem pa tudi dva tipa
poslušnih državljanov:
1. RITMIČNO POSLUŠEN TIP
V glavnem mlada radio generacija, ki naj bi bila nagnjena k »mazohističnmu«
prilagajanju avtoritativnemu kolektivizmu
Beat ima v pop glasbi podoben učinek kot ima v edinem drugem žanru s poudrjenimi
ritmom, Maršu
o Standardiziran ritem usklajuje množico posameznikov v kooriran? Kolektiv,
kjer se posameznik, navdušen nad hipnotičnostjo množice, pripravljen odreči
svoji individualnosti in se podvreči ukazom vsakega za katerega se zdi, da jo
bo s svojo avtoriteto obdržal skupaj
o Poudarjen beat zagotavlja. Da bodo ljudje ob prilagajanju na resničnost celo
uživali
2. EMOCIONALNI TIP
Podoben filmski gledalki, ki hodi v kino, da bo vsaj na platnu videla svoje želje
zadovoljene
Da bi jokali, pomembna so besedila
Po Adornu naj bi bili Tin Pan Alley (prav tako hot holivudksi film s tem, ko prikazuje
srečo drugih ljudi= zgolj »tovarna sanj«
PG po drugi strani ponuja zgolj lajšanje bolečine: ravno toliko, da bolečina postane
znosna in da torej ne vodi k želji po uporu
Glasba emocionalnemu tipu omogoča, da čuti vsaj nekaj, toda tisti, ki joka, se ne upira
prav nič bolj kot tisti ki maršira?
3. KRITIKE TEORIJ MNOŽIČNE KULTURE
Problem impliciranega behavorizma(psiha)
Razumevanje človeškega delovanja, v terminih simplističnih vzročno posledičnih
relacij
RAZISKAVE:
o DAVID REISMAN Listening to popular music 1950
Poleg casual mainstreama, ki PG troši tako, kot je servirana, obstaja
manjšina, ki je pri svojih izbirah selektivna
o DONALD HORTON The dialogue of courtship in pop, song. 1957
Lepa ilustracija prvin analiz PG (analiza besedil, ki naj bi dokazovala,
da je PG zgolj skupek plehkih fantazij)
Bolj kot forma ga zanima vloga popa v življenju ljudi, mladim naj bi
ponujali možnost imaginarnega eksperimentalizma
o STURAT HALL IN PADDY WHANNEL The young audience 1964
Emancipacija polja: govorita o mladih, nič več o najstnikih
Poslušanje glasbe- dejavnost, okoli katere mladi oblikujejo subkulturno
nasprotovanje »puritanskim omejitvam« meščanske morale (nova
stališča do seksualnosti
PG medij izkoriščevanja, medij izražanja svojih lastnih stališč
KRITKE, KI JIH JE MOGOČE NASLOVITI NA ADORNA
PROBLEM PREHITRE GENERALIZACIJE
o Posploševanje observacij o PG, Adorno si niti ne poskuša zamisliti, da bi PG
lahko funkcionirala drugače
o Jumping to conclusions
PRETIRANO PREKRIVANJE INSTITUCIONALNIH RAVNI
o Adorno- gospodarski subjekti, država, ideološki aparat pri njem vse deluje kot
homogena sila, TODA
o Pod navidezno homogenostjo VELIKO RAZLIČNIH KONTEKSTOV,
POGLEDOV (lahko tudi resna, kritična…)
Ciklično pojavljanje neodvisnih založb s PG
Velik vpliv ČRNSKE GLASBE
PG torej ni glasba velikih koorporacij, kapitala…
Ampak glasba beznic, marginalnega okolja
POPULARNE GLASBE NI MOŽNO V CELOTI ZVALITI NA GLASBO MENJALNE VREDNOSTI
o Glasbenik lahko komercialnemu zvoku doda svojo noto, svoj avtorski presežek-
uporabno vrednost!
o Vsaj načelno, v ZGO PG je tega precej: Joe Strummer, The Beatles, James
Brown, John Lydon
OBSTAJAJO PRAKSE FEEDBACKA
o Pomeni, da prizvodnja in trženje PG ni tako zelo enosmerni promet
o Antoine Hennion: pomen prudocenta
o dela zvok, pozna trg, ve kaj je ljudem všeč, poskuša nek band smiselno
umestit v ta kontekst.o Primer Rolling Stones, Andrew Oldham, ne bit kopija! Bod boy
image…
AVANTGARDNA VLOGA, KI JE PO ADORNU REZERVIRANA ZGOLJ ZA HERMETIČNO AVANTGARDNO GLASBO
o Eksistencialistični hustler, lahko diler, lahko samo nekdo, ki se dobro znajde v
življenju, iz črnskega geta je prototip v kapitalizmu odtujenega človeka, je blues torej izraz apresivne družbene strukture ujete odtujene subkektivnosti
o Jazz je vsaj v nekaterih družbenih okoliščinah deloval kot pomemben medij
obrambe individualizma pod totalitarizmomo Podobno punk v Evropi v času socializma, problematična besedila,
MAKSIMARKET, zbirališče za lj pankerje (Pankerji: Totalna Revolucija), radio študent
TUDI ZNOTRAJ ŽANROV OBSTAJAJO POVSEM ADORNOVSKE DISTINKCIJE MED »KOMERCIALNIO MANIPULACIJO« IN »AVTENTIČNIM IZRAZOM«
o Fenomen popularne avantgarde
o (Frank Zappa in Sonic Youtd: Got it, Catholic black, Big Snifty?)
o POVZETEK ADORNOCE IDEJE PRETIRANO EDODIMENZIONALNE,
VENDAR NE NEUTEMELJENEo Adorno- večji del svojega življenja na temo PG je opravil v 30 in 40ih, v času,
ko se je zdelo, da človeštvo pada v globja totalitaristična breznao Relevantnost črpa prav iz svoje brezkompromisne doslednosti
o Črno-belo
o Njegovi argumenti vsaj do neke mere stojijo.
4. PREUČEVANJE SUBKULTUR
1. PREMIK IZ CCCS: KULTURA JE NAVADNA
(center for contemporary cultural studies iz Birmingtona)
o Antropološko razumevanje kultura izvira iz romantičnih (leviasovskih)
prepričanj, da je zgolj ena in da je njena funkcija razsvetljenska
Hebdige 79'
o Kulturno življenje določajo različni dejavniki (spol,etničnost,razred). Ob teh
nastajajo različne kulturne konfiguracije, ki pa nimajo enakih statusov
o Kulture višjih razredov so definirane kot zaželene, kulture podrejenih pa niti
niso prepoznane kot kulture.
2. MLADINSKE SUBKULTURE- ODGOVOR NA PODREJEN DRUŽBEN POLOŽAJ
o V nasprotju s stališči konservativcev in k?, ki subkulture razumejo kot
deviantne skupine, jih je Hebdige interpretiral kot poskuse
izzivanja/spreminjanja dominantnih sistemov vrednot s strani pripadnikov
podrejenega razreda.
Skinheadi, metalci, hipiji, goth
o Tega naj ne bi počeli z običajnim političnimi sredstvi marveč s stilom in
rituali, ki vključujejo cel »orkester« telesnih poz, manevrizma, oblek, pričesk,
slenga in dejavnosti, ki so običajno povezani z glasbo.
o Podobnost subkulturnih praks z avantgardami iz prve polovice 20st:
sopostavljenje v konvencionalnem svetu nekompatibilnih elementov izzivajo
meščansko moralo
MarchenDuchams- dadaist (Fontana), The Clash (lubice )
o Pripadniki mladinskih subkultur so torej aktivna manjšina, poslušalci PG niso
nujno pasivni in nemočni sprejemniki ideoloških vsebin.
3. KRITIKI
Dave Laing
o punk ni drugačen od mainstreama, tudi punk rock je zgolj rock, tipično moški
žanr, ki za rock povsem konvencionalno gradi na zvoku distorziranih kitar
o tudi komercialni uspeh: tako zelo drugačni le niso: The Ramones, The Jam!
Sarah Thornton
o Analiza rejverjev
o Subkulture niso avtentična in spontana gibanja, saj jih ženejo komercialni
interesi lastnikov klubov, promoterjev, organizatorjev, managerjev…
o Ti uporabljajo mladim bližje komunikacijske kanale (plakati, flyerji, smsi,
danes fb) ampak to ne spremeni kom. Jedra.
o Mladi s svojimi nekonvencionalnimi glasbenimi izbirami pogosto bolj kot
nasprotujejo obstoječemu redu, preprosto vzpostavljajo distanco nasproti
drugim posameznikom in skupinam
Lawrence Grossberg
o Koncept spektakularnih mladinskih subkultur je elitističen
o V ZDA jih nasploh ni veliko:
Večina mladih predstavlja nediferencirano množico, ki posluša rock in
ki vizualnega stika ne enači z drugačnostjo
Bruce Springsteen
o Kaj če subkulture zgolj spremljevalec glasbenih dejavnost?
Subkulture so vsaj nekoliko kulturno specifičen pojav.
Japonski stili nasprotno od Z ostajajo na površini videza: vsebine niso pomembne
Harajuka v Tokiu
Vprašanje je tudi ali je smiselo razumeti glasbo kot del širših subkulturnih premikov
5. FENI
Po kritikah koncepta mladinskih subkultur se v 80ih preučevanje potrošnje premakne k tihi večini: fenom in povsem običajnim ljudem, ki svoje življenje vsaj v kakšnem delu zapolnijo z glasbo
o Lady gaga feni, Bealtes fenice,
Jan Chambers: g. industrija kljub svojem vplivu ne more nadzorovati vseh pomenov tekstov in tehnologij, ki jih distributira. Občinstvo je aktivna in si vsebino prisvoji vsaj nekoliko po svoje; Glasba se uporablja za izraz individualnih identitet, simbolnega odpora in demokratičnih glasbenih aktivnosti v vsakdanjem življenju
o Npr disco ples v NY klubih v 70ih, ustvarjalne rabe gramofonov,
taperecorderjev, mešalnih miz, konec 70ih sprožijo hiphop kulturo kot način izražanja individualizma in seksualnosti
o Studio 54
Kritika: takšna nekonceptualizacija pomembna, toda še vedno izhaja iz subkulturnih podmen
ŠVEDSKA RAZISKAVA:o Večji del poslušanja glasbe se dogaja znotraj obstoječih konvencij, okvirov (in
ne nasproti njim)o Veliko ljudi posluša glasbo v povezavi z drugimi aktivnostmi! (učenje,
gospodinjska opravila) Je torej glasba prostor ideološke manipulacije ali sredstvo ustvarjalne resistence? Resnica je kompleksna, resnica je nekje vmes!
2. GLASBENA INDUSTRIJA
O popularni glasbi ni mogoče razmišljati brez upoštevanja EKONOMSKIH
OKVIROV (vrednost celotnega trga pop. Glasbe bi se naj gibala okoli 30-40milijard $
Denar se v glasbeni industriji vrti okoli:
o Turneje (pomembne v času downloadanja)
o Oglasi (prav tako pomembni)
o Glasbena oprema
o Mediji
o Merchandise (trgovanje s simboli bandov: majice,kapice…)
o Avtorske pravice
o Pogodbe z zvezdniki
ZALOŽBE 2005
Universal Music Group (vkljčujejo ogromno komercialnih glasbenikov= Sony Music Entetainment (japonska založba) Warner Music Group EMI Groups (ne obstaja več, bankrot)
o Vsaka založba vključuje vrsto manjših založb (odkupljenih in kooptiranih?)
o Vendar velike založbe ne ukinejo manjših založb, ker se jim to ne splača-
manjše založbe imajo profit, so specializirane, imajo tržno znamko Poleg velikih založb še MAJHNE NEODVISNE ZALOŽBE, vendar so tudi odvisno
od velikih, zato večkrat rečemo, da so te založbe (gojišče talentov) Keith Negus:
o Malih založb ne bi smeli nomantizirati?, ker gre tudi pri njih za dobiček, le da
še pri neuveljavljenih žanrih KONCENTRACIJA LASTNIŠTVA
o Je PG res samo polje, kjer koorporacije zgolj kolonizirajo? Prosti čas?
o Glasbena industrija naj bi bila kriva za razvoj marginaliziranih skupnosti
Nelson George:
o Glasbene založbe so afroameriško glasbo popačile, jo pokvarile
MOČ VPLIVA
Terry ali Jerry Lovell:o Ppotrošne dobrine imajo za potrošnika drugačno vrednost, kot za kapitaliste
Razlika med interesi posamičnih kapitalistov in celotnega kapitalizma:o Kapitalisti investirajo v dobrine, ki problematizirajo kapitalistično ureditev kot
celotoo Interesi enih in drugih se izključujejo, so različni!
Simon Frith:o Glasbena industrija ne prodaja ene same ideje, glasba je medij skozi katerega
teče veliko različnih idej Ben Watson:
o Poskusi analiz, ki upoštevajo element reflekti-ranosti? Potrošnikov
3. TEHNOLOGIJA
WALTER BENJAMIN:
o Konceptualiziral PK s pomočjo tehnologijo; pisal odlične, zanimive stvari, ki
so postale pomembne šele kasneje, po njegovi smrti
o NEKONVENCIONALNI RAZMISLEKI O SPECIFIKAH MODERNEGA
IZKUSTVA (npr flamenstvo? – pohajkovanje po mestu)
o Sploh o glasbi je konkretno pisal, zato njegov vpliv zelo pomemben in zanimiv
o Delo:
Das Kurstwerk im Zeitalter seiner technischen Reproduzierbankeit?
o Predmoderna umetnina je AVRATIČNA (umetnina imela včasih avro):
Neponovljiva karizma nečesa izjemnega (izhaja iz tega, da je narejena
ročno, nobena druga roka ne bi zmogla narediti enake)
Umetnina avro, vezana na prostor in čas (če nisi tam, je ne moreš
videt), dostopna samo izbrancem, imela kultno vrednost, imela
enkraten pomen
o Nato spremembe- tehnologije, ki omogočajo reprodukcijo
Umetnine, dostopne vsem, ne smo izbrancem
Ni več avre
Ni več kulturne vrednosti, je pa RAZSTAVNA VREDNOST
o Kljub temu Benjamin v tehnično reproducirani ummetnosti vidi prednost
1. Umetnine dostopne VSEM
2. Vedno večja participacija občinstva
3. Umetnina nima več enkratne vrednosti, zato ni potrebno
specializirano znanje (vsi lahko sodimo o vsem)
4. Nova tehnologija omogoča izogibanje hegemonskim prisvojitvam
(nekaj kar je novega, nenavadnega, provokativnega se uveljavi kot
mainstream)
o Nove tehnologije omogočajo izmikanje hegemonskim prisvojitvam
o Bertolt Brecht: Verfremdungseffekt, ki se zgodi, ko avtor vključi postopke iz
sodobnih medijev ( montažo prekinitev, kritično citiranje vsakdanje družbene
geste itd.) vsebina sama ni dovolj radikalna.
o Skratka: nove tehnologije omogočajo produkcijo nnovih relacij med mediji,
žanri in tehnikami, nov, bolj kolektiven proces in večjo vključenost občinstva
o Benjaminove ideje so zanimive in so tudi spodbudile niz konkretnih raziskav.
TEHNOLOGIJA IN KAPITALIZEM
Hans Magnus Enzenberg: tudi tehnologija prispeva temu, da kapitalistični mediji
»puščajo«:
Tehnologije, ki je korporacije ponujajo za pasivno trošenje, omogočajo aktivno
produkcijo in zaobhajanje trga
o Ni dobička + napad na temeljno vrednoto kapitalizma, zasebno lastnino
o Danes seveda zlasti sharanje in downloadanje
Chris Cutler: nove tehnologije omogočajo DIY produkcijo in distribucijo
TODA NOVE TEHNOLOGIJE PRISPEVAJO K DEMOKRACIJI TUDI BOLJ SPLOŠNO: CUTLERJEVE TRI GLASBENE MODALITETE V ZGODOVINI.
o 1. ljudska modaliteta pred-kapitalističnih družb: glasba je posredovanja oralno-
med glasbo, glasbenikom, skupnostjo in kolektivnimi vrednotami ni nobenega
prepada- izraz neodtujenih odnosov
o 2. notni zapisi meščanske družbe: uho zamenja oko; racionalna kalkulacija pri
skladanju in objektivizacija dela (notni zapis, je vedno že zasebna lastnina)
glasba je dobrina za trg (in ne proizvod skupnosti): izraz odtujene družbe.
o 3. Snemalna tehnika: vračanje ušesa, saj tehnologija beleži zvok neposredno.
Brisanje v meščanski družbi vzpostavljene razlike med skladateljem in
izvajalcem: približevanje značilnosti ljudske modalitete.
Redukcionizem? Spregleduje heterogenost glasbenih izrazov znotraj posamičnih
modalitet! Ne primer:
o V ljudski razlika med ritualnimi skladbami (reproducirane natančno) in
»kolektivno variacijo« (memorirano zgolj ogrodje skladbe). Cutlerjeva ljudska
modaliteta odgovarja zgolj slednjemu!
Je res mogoče trditi, da tehnologija določa glasbeno izkustvo?
o Vpliv Marshalla McLuhana: kulturne vsebine družb določajo dominantni
komunikacijski mediji (govor, pisava in elek. mediji (ki spet temeljijo na
taktilnem, kolektivnosti izkustva ipd. – retribalizacija))
Danes out, je pa spodbudilo kar nekaj analiz:
Karl Dallas: rock je ljudska glasba
o Temelji na oralnih oblikah diseminacije (kolektivno avtorstvo?), spodbuja
povezave med glasbeniki in občinstvom ter gradi na ljudsko dionizičnih
(vrednota kaosa, hedonizma) nastopih v živo.
Wishar in Virden: 20. st. zaznamuje opozicija med pisnimi (od klasike do Tin Pan
Alley) in oralnimi (afroameriška dediščina) glasbenimi stili, pri čemer je ta opozicija
povezana z razredno.
o Pisna glasba je glasba dominantnih razredov, toda v 20. st. so prevladali oralni
stili!
o Tin Pan Alley je naziv za 28W street med 5. in 6. avenija v NYC, kjer so bila
cca. 1885-1950 locirane ključne mainstream glasbene založbe in skladatelji.
Danes se naziv uporablja tudi za druge podobne črti, npr. Denmark street v
Londonu.
Trevor Wishart: Abstrahirajoče značilnost notacije reducirajo pestrost zvoka na malo
število zapisljivih elementov. Omejevanje idiosinkratičnosti glasbenih izrazov
o Elek, zapis omogoča beleženja zvoka v vsej njegovi kompleksnosti
o Bootsy Collins, izumitelj The One, posebnega funkovskega načina igranja bas
kitare
IZZIVI DIGITALNE DOBE
Paradoksalno, ampak mnoge od omejenih analiz so postale v resnici relevantne šele
danes.
80s: pojav osebnih računalnikov (PCji)
o Izkaže se, da digitalizacija spremeni zlasti distribucijo glasbe (in ne njeno
produkcijo, kot so na začetku zdi, da bo (popularizacija elektro popa ipd.)).
Digitalni zapis: čist, vendar ga je mogoče prekopirati.
Pohlep se založbam vrne ko bumerang:
o Peer-to-peer izmenjave datotek (ključen Napster 1999-2001).
o Glasbeniki se na občinstvo obračajo mimo uveljavljenih distribucijskih
kanalov.
o Nine Inch Nails izdajo Ghosts I-IV (2008) izključno na spletu, vključno z
remix sekcijo, kjer lahko fani uplodajo svoje remixe. Izjemen odziv.
Posledica: V manj kot desetletju se je gravitacijsko središče glasbe iz fizičnega
prestavilo na virtualno (iz plošč oz. diskov na cloud).
KLJUČNE ZNAČILNOSTI (PATRIK WIKSTROM):
Povezanost (connctivity) vs. nadzor
o Ker je bila nekoč povezanost poslušalcev majhna, so lahko glasbene založbe
nadzirale glasbene tokove in torej zaslužile zlasti z distribucijo.
o Internet danes omogoča veliko povezanost, zaradi česar se glasbena podjetja
izgubljajo nadzor na glasbenimi tokovi (-zaslužki).
Usluga vs. proizvod
o V stari glasbeni ekonomiji sta bila vsebina (glasba) in mediji (plošča)
neločljiva.
o Danes je vsebina univerzalno dostopna, tako da z njo ni mogoče služiti, se pa
na vrednost in posledično pridobile usluge (service), ki omogočajo navigacijo
med poplavo vsebine.
Amater vs. profesionalec
o Nekoč so bili profesionalci izključno na strani industrije (glasbeniki, tehniki
ipd.) danes povezanost občinstva in dostopnost različnih orodij spodbuja porast
informiranih amaterskih glasbenikov, fanov ipd.
o Old music!!!
o Industrija jih mora upoštevati: gre za najbolj zveste kupce. Pomembni tudi, ker
so predani: proizvodom prispevaj: emocionalni kapital.
o (če je v 20. st. industrijska PK zamenjala starejšo – spontano – folk kulturo,
danes tehnologija spodbuja novo folk kulturo: amaterske / fenovske predelave
popa (npr. Star Wars fan fiction))
o Pogosto zatirane. Boljše: dopuščanje (npr. piratiranja anim) – popularizacija
žanra
S POTOPOM ZALOŽB NI VEČ FILTROV:
o V obtoku je preveč glasbe: vsak mora delati selekcijo sam, kar je naporno +
poslušalci poslušajo glasbo na hitro in površno: pogosto ostanejo pri stvareh, ki
se slišijo dobro zgolj na prvi posluh.
VSEKAKOR DIVERZIFIKACIJA OKUSOV:
o Ker ni več centraliziranih medijev, pade tudi PG standard. Premik: mass
culture- massively parallel culture.
o Ni več mainstreema (je recimo gangam style)
ZALOŽBE: LICENCE AVTORIZIRANIM E-DISTRIBUTERJEM: PREPOZNO?
o Vsekakor živimo v času, ki ga ne zaznamujejo estetski ali kulturni premiki: vse
se vrti okoli vprašanja tehnologije.
KER ZASLUŽKI OD PRODAJE FIZIČNIH NOSILCEV PADAJO, JE LICENCIRANJE TUDI SICER VEDNO POMEMBNEJŠE:
o Glasba v oglasih, igricah, filmskih soundtrackih, telefonsko zvonjenje …
o Ali uporabljanje skladb za zvonjenje dokazuje, da je PG še vedno pomemben
medij artikulacije identitet?
o Povezano z naraščajočim pomenom mobitela
Skratka vedno večji pomen lastništva avtorskih pravic glasbe (vs. medijem
distribucije (plošče ipd.)) Music licencing je celo v porastu!
Obenem: revival starih medijev (lp plošče): analogni chic.
Založbe zaradi padca dohodkov tudi vse manj denarja usmerjajo v razvoj novih
talentov.
o Ceneje je, če gradijo na že uveljavljenih zvezdah, pa čeprav se zaradi tega
struktura popularnih izvajalcev vztrajno stara.
o Povprečna starost Top 10 izvajalcev: 1989-1991: 36 let. 2004-2007: 48!
Res je, da je to delno tudi posledica tega, da glasbo kupuje bolj starejša generacija, ki
je tega navajena in ki je navsezadnje tudi finančno močna ( mladi downloadajo)
o Položaj na lestvicah ni nujno najbolj zgovoren (ne beleži shareov)
4. GEOGRAFIJE
Dve temi: geografska distribucija posnete glasbe po svetu in vprašanje, kako različni
zvoki na različnih prostorih pridobivajo….
KULTURNI IMPERIALIZEM
Po 2. sv. vojni se med evropskimi kulturnimi kritiki razmahne strah pred
amerikanizacijo kulture.
o Ta naj bi zadušila domače kulturne izraze in svet poravnala na kulturno nižino
ameriškega kiča.
o Woodstock- rock otočec
Koncept imperializma: Lenin (imperializem: najvišji stadij kapitalizma, 1916):
o Podjetja se v procesu tekmovanja razvijajo v veliko konglomerate, ki morajo,
če ne želijo stagnirati, svoje monopole razširiti čez državne meje;
o Svetovna politika: tekma za trge in področja bogata s surovinami.
Nerelevantne ideje?
o Neokolonializem: boj za trge in ekonomsko prevlado.
o Music business international: razprave prav o vprašanju uspešnosti korporacij
pri širjenju dejavnosti na različne svetovne »teritorije«.
Vsekakor je treba imperializem kot dominacijo ene nacije nad drugo razumeti dovolj
široko: ne pomeni nujno zgolj neposredne vojaške ali politične prevlade (Ali
Mohammadi)
Npr. farmacevtske, petro-kemične in agrikulturne korporacije ipd. tudi kulturni in
glasbeni imperializem.
OLIVER BOYD BARRETT: MEDIJSKI IMPERIALIZEM ZADEVA STRUKTURE DOMINACIJE NA ŠTIRIH RAVNEM
o 1. Oblika komunikacijskih nosilcev: radio, tv, gramofon, ipd. so bili
izoblikovani na zahodu za izključno enosmerno komunikacije. Revne države
uvažajo zgolj sprejemnike, medije, ki bodo v lokalnem okolju širili na zahodu
narejeno glasbo.
o 2. Industrijski odnosi: sistemi lastništva in organizacijske kontrole okoli
zahodnih (+japonskih) medijskih velikanov.
Lokalni mediji pogosto v tujih rokah: nadzor z imenovanjem vodstva,
neposrednimi navodili ter usmerjanjem investicij
o 3. vrednote: profesionalni kodi, načini delanja stvari, delovni nazivi in
nenazadnje konkretne presoje, katerega umetnika podpreti, kako ga
promovirati ipd.
V medijih vse praviloma ukrojeno po zahodnih modelih.
Npr. intelektualna lastnina: tipično zahodni / kapitalistični koncept.
o 4. medijske vsebine: v medijih se pretežno pojavlja glasba zgolj nekaj nacij (v
osnovi ZDA in VB)
Raziskave te ugotovitve pretežno potrjujejo, čeprav opozarjajo na
variacije:
Glasba med j in sr ameriškimi državami se npr. pretežno
izmenjujejo prek španskih in portugalskih kanalov
TEZO O KULTURNEM IMPERIALIZMU MNOGI PROBLEMATIZIRAJO, VENDAR TE KRITIKE NISO VEDNO NAJBOLJ PREPRIČLJIVE. NEKAJ KLJUČNIH POLEMIK:
1. VPRAŠANJE KOMPLEKSNOSTI IZMENJAV MED KULTURNIM CENTROM IN KULTURNIMI PERIFERIJAMI
o Tokovi vplivanj niso enosmerni, saj v lokalnih okoljih nastajajo hibridne
kulturne forme (in ne zgolj kopije)
Laibach, Air, Caetano Veloso
Gal Costa: »Vou Recomecar«
o Globalizacijo je v tem smislu mogoče razumeti kot transkulturacijo: proces
vedno novih stikov v neskončno široki mreži raznovrstnih kulturnih izrazov.
Anthony Giddens in John Tomlinson: globalizacija ni isto kot
imperializem, saj vključuje kompleksne procese in spodbuja globalno
povezanost.
o Tovrstno razmišljanje implicira univerzalizem:
za globalni uspeh Zahodnih glasbenikov (Madonna ipd.) ni zaslužen
kapital pač pa dejstvo, da gre za univerzalno glasbo, ki se dotika tistega
skupnega človeškega, ki preči kulturne in geografske razlike.
Michael Tracey: genialnost ameriške pop kulture je njena zmožnost,
da človeštvo povezuje močneje kot katera koli druga kulturna forma
o Ampak izmenjave nemara res niso povsem enosmerne, so pa vseeno pretežno
enosmerne!
David Laing: ustvarjalne rabe glasbe niso isto kot moč vpliva na
cirkulacijo tega, kar še mogoče bo – morda pa tudi ne – ustvarjalno
uporabljalo ob potrošnji.
Tracey se ne sprašuje, kdo je Zahodne glasbenike postavil na mesto,
kjer jih lahko uživamo kot univerzalno človeško. Morda v svetu
obstajajo še univerzalnejši izrazi, pa zaradi Zahodne dominacije do nas
sploh ne pridejo?
*Azra: »Tko ko tamo pjeva« ker edini v 90s naprotujejo
nacionalizmu
Tudi o hibridizaciji je mogoče dvomiti, saj se hibridi običajno
pojavljajo ob stiku s kulturnim središčem: vedno novi stiki vodijo zgolj
k približevanju dominantnemu.
2. VPRAŠANJE UČINKOV: ZAGOVORNIKI TEZE O KULTURNEM IMPERIALIZMU SOPREPRIČANI, DA OBSTOJEČE DISTRIBUCIJSKE PRAKSE PERIFERNIM KULTURAM ŠKODUJEJO
o Nasprotniki!
Zahodna kultura ni ena sama!
Na kakšen način naj bi bilo nadalje mogoče trditi, da ameriška PK nosi
ameriške vrednote? In kako naj bi prispevala ameriškemu
imperializmu?
Korporacije že dolgo niso vezane na ceno…
o Korporacije res niso več vezane na eno državo, vendar to ne pomeni, da ne
delujejo v odnosu do različnih držav.
(lobirajo pri vladah, kjer imajo deleže in plačujejo davke, izdajajo tudi
pretežno zgolj dominantno partikularno: anglo-ameriški pop/rock)
o Po tretji strani (to sicer ni niti pro niti contra tezi o kulturnem imperializmu) je
pomembno tudi, da zahodna kultura prihaja na periferijo selektivno:
Prevzemajo jo zlasti višji sloji, ki imajo dovolj denarja za potrebne
medije, in dovolj kulturnega kapitala, da jim je sploh smiselna.
Revnejši in slabše izobraženi konzumirajo pretežno tradicionalno ali na
površini modernizirano tradicionalno kulturo
Slovenski turbofolk: Atomik Harmonik, Bollywood pop, afro
pop
3. V RESNICI SO TUDI T. IM. TRADICIONALNE KULTURE VEDNO ŽE »MEŠANE«, NEREDKO PRAV Z RAZLIČNIMI (STAREJŠIMI) ZAHODNIMI KULTURNIMI OBLIKAMI.
o To je argument zagovornikov world music, tržne oznake za tradicionalno
glasbo iz sveta: globalna zvočna pestrost se v sodobnih distribucijskih mrežah
kombinira v vedno nove celote, ki povezujejo in navdihujejo ves planet.
Toda mar ni prav world music- etno dokaz imperializma? S tem, ko
lokalne glasbene izraze prodajajo korporacije, se njihovo izvorni in za
razumevanje pomembni pomeni izgubljajo.
Glasbo navsezadnje »upakiravajo« v oddelkih za trženje: tudi
tradicionalna glasba se trži izključno z misijo na dobiček!
Putumayo, zbirka tematskih world music cd.jev!
Keith Negus: stvar niso preproste, vendar teze kulturnemu imperializmu ne bi smeli
zavreči, tri razsežnosti:
o Vztrajanje kapitalistične in nacionalne dominacije. PG še vedno obvladuje
zgolj nekaj korporacij, ki so tipično locirane v državah globalnega
ekonomskega centra.
o Organizacija glasbene produkcije: organizacijska kultura, delovne navade,
načini promocije, tehnologije prenosa …: vse to še vedno Zahodno.
Abba danes služi za angleško EMI, angolski death metal Before Crush.
Je na njih sploh kaj angolskega?
o Izkustvo: obstoječo organizacijo glasbenega polja marsikje tudi doživljajo kot
problematično.
Zaključek: Zanimivo bo videti, kaj bosta tudi v tem pogledu prinesla revolucija
interneta in navsezadnje – vzpon BRICS ekonomije.
5. TELO
PG IN SPOL
Simon Frith in Angela McRobbie: ena osrednjih značilnosti PG je konstrukcija
hierarhiziranih spolnih identitet. Pojavlja se že v razliki pop : rock.
o Rock praviloma deluje na način cock rock:
Podobe samozavestnih in moških glasbenikov, ki ves čas opozarjajo na
svojo seksualno potenco. Tudi virtuozno obvladovanje instrumentov
o Pop po drugi strani deluje v reprezentacijskih okvirih teenboypopa:
Sentimentalna glasba za dekleta, katerih ključne značilnosti naj bi bile
ranljivost, potreba po toplini in samo-pomiljevanje
Moški se v tej glasbi pojavlja kot občutljiva sorodna duša, ki išče
pomoč pri težavah, ki jih ima ob odraščanju.
o Takšne konstrukcije so bolj kot z glasbo povezane z razmerji moči med
spoloma: ženske se poravnavajo vzdolž linije pasivnosti, moške pa aktivnosti
oziroma dominantnosti.
Justin Bieber, One Direction :D
Ampak: Sheryl Garratt (1984): dekleta znotraj fanovskih okvirov niso nujno naivna
ali pasivna:
Fanovstvo krmili med zahtevami s seksom obsedene kulture in
pričakovanji, da bodo dekleta spodobna: oboževanje pop idolov je
rešitev, ker vključuje strast in romantiko, izključuje pa seks.
Dekleta hitreje zorijo: kot fanice morda zgolj čakajo, da dozorijo še
vrstniki.
Ker je malo ženskih zvezd, s katerimi bi se identificirale, so nežni
moški »the next best thing«.
Grupies: ker je malo možnosti, da bi same postale zvezde, je za dekleta
edina možnost dr. promocije, da postanejo spremljevalke zvezdnikov.
o poleg tega se je od takrat tudi že veliko spremenilo.
Pojav močnih ženskih figur
Patti Smith, Blondie, Madonna, Riot Girls, Lady Gaga
Madonna: nadzor nad delom, podoba močne ženske, dekonstrukcija
patriarhalnih opozicij, v katere so ujete ženske…
Pojav »novega moškega«: androidne figure, novi metalci ipd.
Boy George, David Bowie
V resnici je PG postala eno ključnih polj dekonstrukcije tradicionalnih
spolnih identitet!
V resnici je ravno PG postala eno ključnih polj dekonstrukcije tradicionalnih spolnih
identitet…
Simon Raynolds in Joy Press razbirata reprodukcijo spolne razlike na ravni
glasbenih struktur.
Uporniški rock: linearen – faličen – drive k vrhuncu (podobno:
klasika).
Električni orgazam: »Debela devojka«
Predojdipska psihadelija: pesmi brez glasbenega razvoja in vrhuncev;
nostalgija za nediferenciranim izkustvom v maternici; občutenja …
Transglobal Underground: »Khalghi Stomp«
o Ključno: slednjega je vedno več, kar tudi iz te strani kaže na podiranje
patriarhalnih vzorcev.
2.5.2 politika plesa
Nasproti kritični obravnavi Thorntonove nekateri poudarjajo emancipatorne
razsežnosti plesne kulture.
Phil Jackson: klubiranje ni zgolj spektakel distanciranja, pač pa tudi prostor
oblikovanja novih identitet.
o Kluberji uporabljajo klubsko družabno, čutno in čustveno znanje tudi za
oblikovanje novega odnosa nasproti zunanjemu svetu – eksperimentalen odnos
do življenja.
Berlin. Priporoča četrti!
Jeremey Gilbert (tut Vampire diaries) :P in Ewan Pearson: plesna kultura tudi
problematizira dominantne sisteme vrednotenja glasbe.
o Zahod: privilegiranje glasbe, ki nagovarja intelekt.
o (Susan McClary: Platon, Avguštin in Adorno so na tej ravni identični).
Vse kar ni racionalno, je slabo.
Nezaupanje do telesa.
o Takšno vrednotenje je spolno pristransko (moško-središčne) in privilegira
zgolj določeno vrsto užitkov (užitki v nastajanju pomena) nasproti drugim
(užitki telesa).
o Plesna glasba s poudarjeno senzualnostjo takšne konstrukte lomi. (90-ta, rave,
elektronika)
Groova Armada: »I see you baby«
McRobbie: ples nekoč redka subkulturna dejavnost, kjer so dekleta sploh lahka
sodelovala. To je bil zgolj vidik njihove odrinjenosti, z rejvom pa se je vse spremenilo.
o Rave in klubske kulture se vrtijo prav okoli plesa, zaradi česar dekleta
zavzemajo veliko bolj pomembno vlogo.
o Posledica / prostor artikulacije vedno večjega vpliva žensk? Raziskave: zanje
(v nasprotju z moškimi) ne spol ne razred nista več usoda.
o Skratka: pomembna povezava rejva z žensko emancipacijo, čeprav se zdi, da je
v 2000s priljubljenost plesnih kultur nekoliko upadla.
3. ELEMENTI POPULARNO-GLASBENIH IZRAZOV
Kje in kako v glasbi nastajajo pomeni?
Posebnost PG v primerjavi z drugimi žanri je, da ni zgolj na ravni glasbe same!
GLASBENI ELEMENTI
V nasprotju z naključnimi zvoki narave je glasba sistem organiziranih zvokov.
o Organizacije so sicer kulturno specifične, praviloma pa vse tako ali drugače
vključujejo ritem, melodijo in harmonijo.
RITEM
Gibanje glasbe v času. Nekateri glasbeni sistemi (Z Afrika) slonijo zgolj na tem elementu,
nekateri so brez njega (eksperimentalna glasba), toda praviloma gre za enega temeljnih
glasbenih elementov ne glede na žanrske okvirje.
o 1. relativna dolžina zvokov (osminka, četrtinka itd.)
o 2. organizacija ponavljanja teh dolžin (takti) !
o 3. hitrost glasbenega gibanja
Najpomembnejša je druga točka: takt oziroma ritem v ožjem smislu besede. Takt je
označen z ulomkom; v števcu je število dob, v imenovalcu pa notna vrednost dobe
(osminka, četrtinka ipd.) najpomembnejši v PG:
o 2/4 dvočetrtinski ENA dva ENA dva ENA …
Hitro ponavljanje
Narodno zabavna - polka, country, folk ritem, marš, hardcore punk! …
Jonny Cash: »Ring of Fire« country
Brad Brains: »Banned in DC« hardcore
o Podoben vtis nastaja tudi v primeru poudarjeno sinkopiranega 4/4:
ska, techno … dajo občutek 2/4!
Selecter: »Too Much Pressure« ska, sinkopa- kitara zaostaja
Gregory Isaacs: »Night Nurse« reggae (pač so skadil mal
jointov prej )
Daft Punk: »Around the World« techno
V vsakem primeru je vzdušje, ki ga proizvaja 2/4 takt, izrazito
poskočno (drugače pri reggae glasbi, ki je v počasnem tempu in zaradi
tega ne deluje na ta način.
o ¾ takt se v PG pojavlja v dveh osnovnih različicah:
o Valček: ENA dva tri ENA dva tri …
Dunajski valček (cerkev proti vlačku!), klasična glasba, …
Balade: počasnejša glasba!
Otis Redding: »These Arms of Mine« soul
Vzdušje: igrivo, tekoče, mehko, plesno … lahko tudi sentimentalno,
čutno
o Blues, boogie-woogie: ENA dva TRI ENA dva …
J.B. Lenoir: »Mojo Boofie«
Vzdušje: ?
o 4/4 ENA dva TRI štiri …
Zelo pogost v zahodni glasbi: od klasike do rocka (rock beat
Nekoliko okoren ritem, ampak hkrati dinamičen in širok. Ker je daljši
so možni različni poudarki – vsak od teh s posebnimi konotacijami:
o Stop činela (hi hat) X X X X X X X X
o Mali boben (snar) X 3 X3
o Bas bobena (kick drum) X1 X5
o Bas bobena XX1,2 XX 5,6
Disco beat
Bee Gees: »Stayin' Alive«
Klasičen rock beat
CRR: »Fortunate Son«
Hard rock beat
The RS: »Dance Little Sister«
o 7/8 balkanski/orientalski. Ni pogost, ampak na prostorih bivše Jugoslavije je
kar nekaj tega.
ENA dva TRI ŠTIRI pet ŠEST sedem …
Ceca: »Crveno« oh joj…
Izbor ritmične podlage podeljuje pesmi različne pomene (hitro- evforija, navdušenost,
močna čustva; počasno- lenobnost, žalost, sproščenost, zadovoljnost)
MELODIJA
Zaporedje not v glasbeno ekspresivnem smislu, mnogi glasbo nasploh enačijo z melodijo
Melodijo razumemo kot melodičnost:
o Časovno zaporedje tonov, ki se rado vtisne v spomin (ko slišimo neko pesem
in man cel dan ne gre iz glave) Pomembna tudi TONALITTA:
o V glasbi se večkrat spremeni, vsaka melodija gravitira k nekemu tonu,
praviloma se v tem tonu začne in konča
HARMONIJA
Medtem ko melodija predstavlja linearno zaporedje tonov, harmonija pomeni njihovo VERTIKALNO ORGANIZACIJO
Značilnost zlasti zahodne glasbe, izhaja iz srednjega veka Korali, kjer pevci ugotovijo, da je bolj zanimivo in zvočno bolj polno, če pojejo v 2
skupinah na različni višini Povezava dveh tonov na različnih višinah V renesansi interval DIADE nadomesti TRIADA- večglasno torej, drugačna zveza
tonov v lestvici, prima, terca in kvinta Oktava razdeljena na 12 poltonov, ki se v harmonskih lestvicah povezujejo v smiselna
zaporedja
INŠTRUMENTI
GLAS
Ni ravno inštrument, je pa najstarejše sredstvo za ustvarjanje glasbe, del človekovega telesa, odvisen od naravnega daru
Glasovi glede na razpon:o Ženski glasovi:
SOPRAN (najvišji, najbolj uporaben) MOZZOSPORAN (nekoliko temnejši) ALT (najnižji, v operi za stare ženske)
o Moški glasovi:
TENOR (najvišji, najmanj moški glas) BARITON (močan, poln, topel glas) BAS (globok, najnižji)
Posebnost CASTRATO (dekliška nežnost plus moška ekspresivnost, to dosegli s kastracijo pri mladih potencialni dečkih, predvsem v ITA, danes tega ni več)
Dober glas pride vedno prav, vendar poznamo predvsem v kulturi rocka netalentirane pevce, ki niso imeli dobrega, lepega glasu, pa so vseeno uspeli in peli naprej
Posebnost FALSETTO (petje izven naravne lege) Velik del popularne glasbe odpet narobe (forsirano petje s stisnejnimi glasilkami- nevarno za glas!) Možnosti petja:
o Tanek glas (tiho petje s stisnjenimi glasilkami, ko pojemo doma, sami pri sebi)
o Širok glas iz trebuha
o Različne kombinacije
KITARA
Virtuozni, ekspresivni inštrument v zgo glasbe, kitarski lead običajno pelje skladbe, kitaristi poleg pevcev junaki na odru
Zgo kitarsko povezujemo s špansko in latinskoameriško glasbeno tradicijo Včasih inštrument s 4 ali 5 strunami, danes jih ima 6 V pop glasbi bolj pomembna ELEKTRIČNA KITARA (poznamo še akustično)
o Nastane v 30ih, ko poskušajo okrepiti zvok kitare, z električnim ojačanjem se
izgublja polnost zvoka, ugotovijo, da ima tudi inštrument svojo ekspresivnost, še podebej, če so ojačevalci preobremenjeni- DISTORZIJA tu tudi njen čar
o Spoznanje o ekspresivnosti preobremenitve- razvoj kitarskih efektov
(overdrive, wah-wah, rererb?, chours, flanger,…)o Danes kitaristi pred sabo pedala, ki nadzorujejo distorzijo, da ni plank,plank
o Električna kitara nima votlega trupa, ima jeklene strune
o POMEN KITARE:
Simbolno faličen inštrument (vsi mačo žanri kitarski, ženski žanri brez kitar, npr pop)
Lahka prenosna kitara (svoboda, popotništvo, nevezanost)o BAS KITARA
Izkaja iz kontrabasa, ki je godalo, je večja, oglašena z oktavo nižje, debelejše strune, samo 4, debelejši vrat, začnejo zapolnjevat nižje registre; ni nujno dolgočasna- tudi preproste linije lahko ekspresivne, še posebej gibka? V rnb žanrih
BOBNI
Predvsem za ritem, izvorni šok rnr, Bobni niso več občasni poudarek, ampak vztrajna ritmična osnova Bas boben, mali boben, prehodni bobni, kotel, stop činele, crash činele, ride činele Bobnar daje glasbi neki značaj, ne samo ritem
Ti inštrumenti tvorijo osnovno klasične rock/pop zasedbe, forma banda se hitro prime, se obdrži vse do dandanes, v prvi vrsti verjetno zaradi ekonomičnosti.
GLASBENE STRUKTURE
Vsako zaporedje tonov, od najbolj preprostega do zelo kompleksnega mora imeti, če želi delovati, obliko
Osnovna organizacije skladbe sta – melodija in tonalitetao Ponavljajoča melodija daje skladbi značaj, glasbeno koheretnost
o Spreminjajoča tonaliteta razgiba potencialno dolgočasnost ponavljanja
melodije Osnovni melodiji v dveh povezujočih tonalitetah:
o Melodija: A BA B A' B…
o Tonaliteta: T D T D T….
POPULARNO GLASBENE FORME
Gre za menjavanje REFRENA IN KITICE Sestavni deli skladbe:
o UVOD intro: kratek, a značajen, funkcija zbujanja pozornosti, vzpostavlja
napetost, ki je kitica umirja, nakazuje tempo, stil, vzdušje lahko ga tudi nio KITICA verse: temelj pesmi, osnovna melodija, prostor razvoja teme/
artikulacija besedila, lahko postopoma stopnjuje napetosto PRED REFREN pre chours: ni zelo pogost, običajno melodija, ki stopnjuje
napetosto REFREN chours: dramatičen višek skladbe, ki je običajno enkrat krajši od
kitice, mora biti udarna, catchy melodij, refren mora biti prepoznaven, ki kitico nagradi, povzdigne in osmisli, po refrenu si ponavadi zapolnimo skladbo!
o Refren lahko skladbo obratno tudi umiri, pomembno je, da je refren zvočni
kontrast kiticio MOST birdge: prehod med refrenom in kitici, potreben, če je razlika v
dinamiki in tonaliteti med obema velika, lahko tudi popestrio ZAKLJUČEK outro,coda: skladbo zaokroži z vrnitvijo v osnovno tonaliteto,
lahko pa tudi podaljša z refrenom (z istekom fade out), vendar to seveda ne gre v živo, fade out- občutek, da se nadaljuje v neskončnost
VRSTE SKLADB:
STRUKTURA LJUDSKIH SKLADB:
Zgolj ponavljanje kitice z variabilnim besedilom, gradi na preprosti sekvenci 2 ali 3 akordov
Preprosto, učinkovito V PG tega ni veliko Še najbolj vplivna struktura 12-taktnega bluesa
o Melodija: AAAAAAAAAAAA(12)
o Tonaliteta: TTTTSSTTDSTT
KLASIČNA FORMA PG:
Dinamično izmenjavanje kitice in refrena z možnim vključevanjem ostalih elementov
3min Zelo kompleksni glasben razvoj ni mogoč Presenetljiva mera variabilnosti, gibke? Ekspresivnosti!
Tina Turner: Proud Mary
Nekoliko drugače zveni, če refren ni na dominantni (ali subdobinanti) prehod ni samoumeven in proizvaja občutno tenzijo, pomemben pa je tudi sprememba vzdušja
Kadar refren ni na D ali S, pride običajno do preskoka od dura v mol oz. obratno (Passion of Lovers)
Možne variacije znotraj tega osnovnega vzorca so zelo raznolike: Klasična struktura, kjer različne dele določa zgolj različna intenzivnost igranja
(Nirvana: »Smells like Teen Spirit) Učinkovito, ker se posebej lepo ujema z besedilom V usodo vdana statičnost, ki podpira tudi glasbeni nerazvoj Občasno vključevanje kakšnih delov izven standardnih elementov: Glasbeni izlet: popestri pogosto predvidljivo izmenjavanje kitic in refrenov (kitica
= refren) Fausto Leali: ??
Variacija na koncu skladbe (podobno izletu) The J and MC: Head on
zgolj menjavanje kitic, refren pa je drugačna melodija vokala (U2: »With or without you)
Nekateri ta tip sklad uvrščajo v posebno kategorijo: the loop song
THE GROOVE SONG
Nima niti sekvence akordov:
o Preprosta, ponavljajoča se groovy glasbena fraza, ki ostaja na eni sami višini,
bolj plesna glasba
o Funk
James Brown: Get up (I feel like a) sex machine
o Kasneje predvsem elektronika, pa tudi drugi žanri
o Učinek je hipnotičen
Groove armada: Chicago
ROCK OPERA
Ime se ne nanaša dobesedno na opere Pač pa parodira pretencioznost nekaterih skladb (70ta), ki so s svojo kompleksno
strukture poskušale približati kompleksnosti (in elitizmu) resno/klasične glasbe Nekaj tudi danes- metal! Art rock:
o Zelo dolge skladbe, veliko delov
Bohemian Raphsody!
SKLADBE, KJER JE STRUKTURA PODREJNA BESEDILU
Razmeroma redke Besedila ponavadi pišejo naknadno, na glasbo, ki je že narejena Bob Dylan
Patti Smith: Rnr Nigger
NE-GLASBENI ELEMENTI
BESEDILO:
Včasih bolj, včasih manj pomemben element, toda tudi najbolj kičasta besedila niso
nujno povsem nepomembna
Upoštevati je treba tudi Barthesov argument, da užitek v glasbi ni užitek v izvedbi
emocije, ampak emocije izvedbe, pomen pri petju ne nastaja izključno na ravni
besedila, ni važno samo kaj pevec poje, ampak kako to doživlja, kako je odpeto,
pogosto nas pretrese to o čemer poje, ni važno katere besede izgovarjaš, ampak s
kakšnim občutkom
Pomembna distinkcija med lacanovskima:
o Plasir = družbeno predpisan, primeren užitek
o Užitek = plasir (družbeno dovoljen, normalen, prijetnost, znotraj družbenih
okvirov, kot se spodobi)
o Ugodje = joissance (užitek, ki gre izven simbolnega, subverzivno v pomenu
artikulacija pomena doživljanja)
Tako lahko gledamo na petje na ta dva načina!!
Ker užitek PG ni plasir, je po Barthesi ne moremo analizirati z uveljavljenimi
ekstetskimi kriteriji (s tem pa na ravni jasnih pomenov besed)
Njen pomen je ravno v tem, da gre mimo vseh pomenov in konvencij, ker se de
razpušča v orgazmičnem tukaj in zdaj!!!
Pop glasba zaznamuje orgazmičen užitek, popolna samopozaba je partikularna
Besedila so žanrsko običajno močno standardizirana
Ni jih treba brati dobesedno
Pop glasba: ljubezen, zabava, rock, užitek, izkustvo, ekspresivnost
Besedilo zaostri pomen skladbe, sledijo pa tudi glasbene rešitve (npr. preskok iz mola
v dur), besedilo kliče po glasbenem razvoju
Pop glasba velik del svoje atraktivnosti črpa iz tega, da gre za formo, kjer se srečujeta
2 zelo močna izrazna medija: besedilo in glasba
Trditi bi bilo mogoče celo, da drug drugega dvigujeta:
o Formula 1+1 = 3 : drug drugega oplemenitita
Če sta obe strani močni, se je izrazu težko upreti, toda že če je eden od njiju dober,
običajno stvari stojijo, skupaj ustvarita novo kvaliteto!
Ni nujno, da sta skupaj, nekatere glasbe gradijo prav na nasprotju med besedilom in
glasbo.
Pogoste tudi vsaj nekoliko ambivalentne povezave
TVUnderground: All Tomorrow Parties
Banalno besedilo s spektakularnimi glasovi, ne paše ampak deluje.
Lou Reed: Walk on The Wild Side
Za pravilno interpretacijo besedila pomebno tudi razumevanje konteksta:
o Besedilo samo po sebi govori nekaj, v kontekstu drugih elementov (zvoka,
stališč, politične konstelacije itd) pomeni nekaj drugega (npr punk)
Pomen ironije!!
o Močno pripovedno sredstvo in hkrati še eno svarilo pred dobesednimi
razumevanji
Pomembno tudi razmerje med kitici in refrenom
o Nista vedno v povsem istih smereh
o Stand by your man Tommy Wynette, je ob izidu doživela vse prej kot ???,
govori tudi v drugih pesmih iz pozicije samske ženske
Treba upoštevati tudi biografijo, kontekst!!!
Pomembno tudi, da besedila poslušalci pogosto poslušamo zelo površno:
o Možno napačno razumevanje
Analiza Born in The USA: Roy Shuker, pri študentih…?
Glasba dviguje povprečna besedila (The Rolling Stones)
Besedila, ki dvigujejo pop glasbo (Buldožer: »YU Rock«)
ZVOK
Vsak žanr svoj specifičen zvok Določen z načinom igranja, izborom inštrumentov, vrsto inštrumentov, kvaliteto in
značajem studia, studijski efekti ZVOK POMEMBNE NOSILEC POMENA (skupine danes doseči, da jih že na
podlagi zvoka prepoznamo) V studiu:
o Ločevanje prostorov različnih inštrumentov, da ne bi prišlo do prekrivanja
zvoka!! (pomoč studijskih barierov- studijske zavese)
Za zvok zadolžen producent!!! RAZLIKOVANJ S POMOČJO ZVOKA Med žanri:
o Metal (močan, temen, težek, dominacija distroziranih kitar, vendar čist zvok)
o Pop (čist, jasen, topel, prijeten, zelo definiran, kompresiran)
o Rnr! (severbirane? Kitare in vokali, globok bas, poudarjena osnova- boben)
o Reggae (poudarjen basi)
Med izvajalci žanra:o Vsaka skupina znotraj zvoka svoj, prepoznaven zvok)
o Npr grunge: Pearl Jam <3, Nirvana, Spundgarden, Alice in Chains
o Umazan, težek, kitarski zvok
Med albumi posameznih izvajalcevo Vsak album zaokrožena celota, kjer je značaj poudarjen tudi z zvokom
o Pomen PRODUCENTA (npr Martin Hannet (Manchester))
Zvočno podobo zaokroži v izrazno celoto, nekateri temu upirajo, ker izgubljajo avtorski nadzor nad izdelki, glasbeniki zato včasih sami producirajo, vendar priporočljivo, da glasbo vzame v roke nekdo, ki ima distanco)
o vsi prizadevajo za čist zvok, kar pa lahko deluje hladno, sterilno, neavtetično,
umetnoo nekateri iščejo bolj pristen zvok (npr. Bruce Springsteen- posname ploščo
doma, v svoji spalnici)o moral biti zvok posnet zelo razločno, ker so gramofoni radi že tako ali tako
popačili (zato v zgo PG zvok ni smel biti preveč umazan)
ARANŽIRANJE
povezano z vprašanjem zvoka: izbor inštrumentov vsak inštrument ima svoj prepoznavni značaj in kulturne pomene (akustična kitara –
bolj romantična…) VPRAŠANJE KONKRTNIH RAB:
o Akustična kitara (nežnost, veendar uporabljena lahko kot kontrast, v nasprotni
smeri, kontrast, da glasbi močen značaj) Nekateri bandi veliko delajo na aranžmajih, druhi ne (vendar rock standard kitara, bas,
bobni, vokal)
IMIDŽ
Pomemben del simbolne govorice, vsaka obleka nekaj označuje, tudi proti-moda lahko moda?
Glasbeniki želijo biti vzor, ne samo odraz uličnih stilov Pomembno branje stilov- npr. dolgi lasje pri moških, (metal) Poudarjen performativnost
GESTA
Pomemben body movement Pomeni gest so kulturno in zgoovinsko pogojeni Stari posnetki (kar je bilo takrat kul, danes izrazito smešno)- zanimiva dialektika (bolj
si kul danes, bolj si smešen jutri) Geste značilne za specifične žanre, različna stališča, aktualnosti (pop zelo spogledljiv, rock divji, aroganten, samozavesten) (npr skromnost, ne želim biti zvezdnik)
OBLIKOVANJE
Sodobna družba, družba podob, vizualnega in površine Vizualno vedno bolj pomembno v PG Pomemben medij umetniške artikulacije, tudi zaradi konvencionalnega zapakiranje
albuma Tudi VIZUALNA PODOBA albuma, zelo pomembne del interpretacijo poslušalcev,
ustvarjanje vizualne podobe bendov Ovitki plošč, albumov žanrsko specifični
VIDEOSPOTI