optimiranje logistiČnih poti in stroŠkov z izbiro … · bo potekala proizvodnja in trgovina z...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

OPTIMIRANJE LOGISTIČNIH POTI IN STROŠKOV Z IZBIRO PROGRAMA ZA

SLEDENJE VOZIL V PODJETJU TRANSPORT PUŠNIK, D. O. O.

April 2016 Martina Kumberger

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

OPTIMIRANJE LOGISTIČNIH POTI IN STROŠKOV Z IZBIRO PROGRAMA ZA SLEDENJE VOZIL V

PODJETJU TRANSPORT PUŠNIK, D. O. O.

Optimization of logistics routes and expenses by selecting the programme for tracking of vehicles in the

company Transport Pušnik, d. o. o.

Kandidatka: Martina Kumberger

Študijski program: Ekonomija

Študijska usmeritev: Mednarodna menjava

Mentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor

Jezikovno pregledala: Profesorica slovenščine, Nina Jekl

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, april 2016

ZAHVALA

Zahvalila bi se mentorju dr. Klavdiju Logožarju za nasvete pri oblikovanju diplomskega dela ter podjetju Transport Pušnik, d.o.o., da so mi omogočili izpolnitev sanj. Vsega pa ne bi bilo brez moje mami in družine, ki so mi ves čas stali ob strani.

POVZETEK

V diplomskem delu predstavljamo pomen transportnih storitev za gospodarstvo, ki v svetu naraščajo. Globalizacija je poleg večjega trga prinesla tudi večjo konkurenco. Podjetje je lahko uspešno samo s celovitim nadzorom stroškov. V prvem delu predstavljamo vrste transporta s poudarkom na cestnem transportu ter posebnimi oblikami transportnih sistemov. Sledi opredelitev transportnih stroškov. Drugi del je namenjen predstavitvi transportne dejavnosti v podjetju Transport Pušnik, d.o o., kjer so z uvedbo programa za sledenje izboljšali svoje poslovanje.

Ključne besede: logistika, transport, transportni sistemi, sledenje, optimiranje transportnih poti

ABSTRACT/ZUSAMMENFASSUNG

This thesis presents the importance of transport services in the economy and its increasing role in the world. Globalization brings with bigger market also more competition. The company can only be successful with the full cost control. In the first part we present modes of transport with a focus on a road transport and the specific forms of transport systems. Next is the definition of transport costs. The second part is dedicated to the transport activities of the company Tranport Pušnik, d. o. o., where they have improved their business with the use of program for tracking. Key Words: logistics, transport, transport systems, tracking, optimization of transport routes

i

KAZALO 1 UVOD ______________________________________________________ 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ______________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve _____________________________________________ 1 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave _________________________________________ 2 1.4 Predvidene metode raziskovanja ___________________________________________ 2

2 OPREDELITEV TRANSPORTNE DEJAVNOSTI _____________________ 3 2.1 Opredelitev logističnih storitev _____________________________________________ 3 2.2 Splošni opis transporta ___________________________________________________ 8 2.3 Vrste transporta__________________________________________________________ 9

2.3.1 Železniški transport ___________________________________________________ 14 2.3.2 Pomorski transport ____________________________________________________ 16

2.4 Cestni transport_________________________________________________________ 18 2.5 Organiziranje transportne dejavnosti _______________________________________ 19

3 OPREDELITEV TRANSPORTNIH STROŠKOV ____________________ 24 3.1 Vrste transportnih stroškov _______________________________________________ 24 3.2 Ostali stroški ___________________________________________________________ 26 3.3 Posebni stroški _________________________________________________________ 26

4 ORGANIZIRANJE TRANSPORTNE DEJAVNOSTI V PODJETJU TRANSPORT PUŠNIK, D. O. O. __________________________________ 27 4.1 Vozni park _____________________________________________________________ 27 4.2 Posebnosti organiziranja transportnega procesa _____________________________ 28 4.3 Optimiranje transportnih poti _____________________________________________ 33 4.4 Tehnična brezhibnost transportnih sredstev _________________________________ 33 4.5 Ekološka usmerjenost podjetja ____________________________________________ 33

5 SPREMLJANJE TRANSPORTNEGA PROCESA _________________ 36 5.1 Uvedba programa za sledenje _____________________________________________ 36 5.2 Iskanje optimalne poti s pomočjo programa za sledenje _______________________ 37 5.3 Primerjava stroškov pred in po uvedbi sledenja vozil _________________________ 42 5.4 Nadzor nad stroški ______________________________________________________ 43 5.5 Možnosti nadaljnjega razvoja _____________________________________________ 44

6 SKLEP __________________________________________________ 45

ii

KAZALO SLIK Slika 1: Logistična prežetost področja transport-promet-logistika ________________________3 Slika 2: Podatki za podporo logističnih procesov ___________________________________4 Slika 3: Vidiki opazovanja logistike ___________________________________________5 Slika 4: Vozlišča poslovne logistike z drugimi področji poslovanja podjetja ________________6 Slika 5: Vzajemna povezanost logistike z drugimi vedami _____________________________7 Slika 6: Sprememba pomembnosti podjetniške logistike ______________________________7 Slika 7: Strategija razvoja prometa v RS __________________________________________14 Slika 8: Železniški blagovni prevoz _____________________________________________15 Slika 9: Železniška postaja Koper, tovorna ________________________________________15 Slika 10: Pristaniški blagovni promet _____________________________________________16 Slika 11: Kontejnerski prevoz blaga _____________________________________________17 Slika 12: Tramperska plovba __________________________________________________18 Slika 13: Ladja RO-RO na terminalu Luke Koper ____________________________________18 Slika 14: Cestni blagovni prevoz ________________________________________________19 Slika 15: Blago na paletah _____________________________________________________20 Slika 16: Standardna euro paleta _______________________________________________20 Slika 17: Kontejnerji __________________________________________________________21 Slika 18: Barža ____________________________________________________________22 Slika 29: Oprtni spremljani transport ____________________________________________22 Slika 20: Oprtni nespremljani prevoz ____________________________________________23 Slika 21: Bimodalno vozilo ____________________________________________________23 Slika 22: Logotip podjetja _____________________________________________________27 Slika 23: Vozni park podjetja ___________________________________________________28 Slika 24: Zemljevid Evrope s poštnimi številkami ___________________________________29 Slika 25: Vnos lokacije naklada ______________ ___________________________________30 Slika 26: Profil ponudnika _____________________________________________________31 Slika 27: Ekološki standardi vozil _______________________________________________34 Slika 28: Prednosti motorjev EURO VI ___________________________________________34 Slika 29: Tarife cestnin v Avstriji _______________________________________________35 Slika 30: Moduli programa TRAK8 _____________________________________________37 Slika 31: Program TRAK8 ___________________________________________________38 Slika 32: Določitev lokacije vozila _____________________________________________38 Slika 33: Povezava s tahografom vozila __________________________________________39 Slika 34: Tedenski delovni čas _________________________________________________39 Slika 35: Dnevnik vožnje _____________________________________________________40 Slika 36: Informacija o porabi goriva ____________________________________________40 Slika 37: Trošarina __________________________________________________________41 Slika 38: Potni nalog _________________________________________________________42

iii

KAZALO TABEL

Tabela 1: Obdobja v razvoju transporta ___________________________________________9 Tabela 2: Prednosti in pomanjkljivosti alternativnih vrst transporta _____________________10

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu smo predstavili transportno dejavnost kot element logističnega sistema v podjetju Transport Pušnik, d. o. o. V podjetju predstavlja transport glavno dejavnost. Prevoze opravljajo s 27 tovornimi vozili na območju Evropske unije. Zaradi same velikosti podjetja in zaradi možnosti natančnejšega obvladovanja stroškov je bila uvedba sledenja vozil pomemben dejavnik nadaljnjega delovanja podjetja. Konkurenca med transportnimi podjetji se povečuje in sili podjetja k nenehni optimizaciji poslovanja, nižanju stroškov. Podjetja se vsakodnevno soočajo z izzivi okolja in spremembami, ključnega pomena je, da te spremembe zaznajo pravočasno in so se na njih pripravljena prilagoditi. Seveda pa morajo imeti podjetja ustrezen know-how, da lahko tem spremembam sledijo. Pomen transportnih storitev v svetu vse bolj narašča, na naših cestah je vedno več tovornih vozil, ki razvažajo blago. Distribucija blaga mora biti točna, hitra, saj so mnoga podjetja odvisna od dostave za nemoten potek delovnega procesa. Izpostaviti je treba tudi trend, da so zaloge minimalne oziroma varnostne, zato je pravočasna dostava še toliko pomembnejša. Podjetja si ne kopičijo zalog, ker so zaloge prevelik strošek. Zato naročajo v zadnjem trenutku, kar vpliva na časovne roke dostave, ki so vedno krajši.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je bilo analizirati transportno dejavnost v konkretnem podjetju. Potreba po zmanjševanju stroškov je vedno večja. Optimizacija stroškov poslovanja pomeni konkurenčno prednost. Učinkovit nadzor in spremljanje transportnega procesa je možen le z učinkovitim informacijskim sistemom. Ustrezen pretok informacij vpliva na racionalizacijo celotne načrtovane transportne poti. Razvoj informacijske tehnologije vpliva na hitrejši razvoj gospodarstva, od podjetij zahteva spremembe. Podjetja morajo iskati vedno nove načine organiziranosti, svoje poslovanje morajo prilagoditi globalnim trendom. Odzivni čas na zahteve naročnikov mora biti hiter, dobava zanesljiva, točna. Za ohranitev konkurenčne prednosti in tržnega deleža morajo poskrbeti podjetja z optimizacijo poslovanja, dvigom kakovosti svojih storitev. Da lahko vse to dosegajo, morajo celovito obvladati svoje stroške in jih poskušati znova in znova zmanjševati.

2

Cilji diplomskega dela so bili naslednji:

opredelitev osnove transportnih storitev s teoretičnega in praktičnega vidika;

analizirati poslovanje podjetja in obvladovanje stroškov pred in po uvedbi programa za sledenje;

prikazati vpliv zahtev tržišč, ekološke usmerjenosti in razvoja sodobnih transportnih sistemov na poslovanje podjetja;

prikazati, kako uvedba programa sledenja pripomore k uspešnosti in konkurenčnosti podjetja.

Trditve, ki smo jih skušali dokazati, so:

podjetje po uporabi programa za sledenje zmanjša stroške;

planiranje, organiziranje tokov dostave blaga je natančnejše;

za delovanje podjetja na evropskem trgu je nujno poznavanje celotne logistične poti, zahteve transportnega tržišča.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Transportne storitve so v svetu vedno bolj pomembne in bodo obstajale, dokler bo potekala proizvodnja in trgovina z blagom. So gonilo gospodarskega razvoja. Izhajali smo iz predpostavke, da je lahko slovensko podjetje, ki deluje na tujem trgu, uspešno in konkurenčno le s celovitim nadzorom stroškov. V diplomskem delu smo se omejili na področje transportnih storitev v podjetju Transport Pušnik, d. o. o.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava je bila poslovna, saj gre za proučevanje poslovanja transportnega podjetja. Uporabljali smo dinamično metodo, kar pomeni, da smo preučili sedanje stanje transportnih storitev in kakšne spremembe se obetajo. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode:

metoda deskripcije, s pomočjo katere smo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva;

metoda klasifikacije, kjer smo definirali pojme;

metoda kompilacije, kjer smo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč;

metoda komparacije, kjer smo primerjali dela različnih avtorjev. V okviru analitičnega pristopa smo uporabili naslednje metode:

metoda analize (razčlenjevali smo ugotovitve iz prakse in iz teorije);

metoda sinteze (povezovali smo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v celoto).

Podatke smo zbirali s pomočjo interneta, v knjižnici (učbeniki, revije in časopisi) in na delovnem mestu.

3

2 OPREDELITEV TRANSPORTNE DEJAVNOSTI Transport zadovoljuje potrebo po prevozu blaga, ljudi iz enega kraja v drugega. Je pomemben gospodarski dejavnik, od katerega je odvisna konkurenčnost celotnega gospodarstva. Države, ki imajo razvito transportno infrastrukturo in ji dajejo velik poudarek, so gospodarsko razvitejše in omogočajo razvoj raznovrstnih panog in industrijske proizvodnje. Razvitost transportne dejavnosti je izraz splošnega gospodarskega razvoja in stanja države. Zgodovinski razvoj držav kaže, da sta zlasti pomorski in železniški transport pospeševala mednarodno menjavo. Transport je dejavnik povezovanja oddaljenih območij, ki širi blagovno proizvodnjo in razvija tržišče (Ogorelc, 2001, str. 34–37). V smislu naraščajoče sestavljenosti obstaja zaporedje odnosov, kjer so transportni pojavi podmnožica prometnih fenomenov, ki so podmnožica logističnih procesov (Oblak, 1990, str. 42, povzeto po Ihde, 1984, str. 1).

Slika 1: Logistična prežetost področja transport-promet-logistika

Vir: (Oblak 1990, povzeto po Ihde, 1984, str. 1)

2.1 Opredelitev logističnih storitev

Čižman (2002, str. 15) navaja poudarjanje številnih avtorjev, da izvira pojem logistika iz vojaške terminologije. Pogosto se pojavljata dve grški besedi: logos – misliti in logicos – računati, pravilno misliti ter francoska beseda loger – namestitev, nastanitev. Zgodovinsko gledano bi lahko razvoj logistike razdelili na tri pomembna obdobja: na obdobje pred letom 1950, obdobje od leta 1950 do 1970 in obdobje po letu 1970 (Logožar 1999, povzeto po Ballou, 1987, str. 11). Razvoj logistike kot vede se je začel med letom 1950 in 1970, na podlagi izkušenj ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu. V sedemdesetih letih sta obdobji stagflacije in naftna kriza podražili nafto in s tem cene transporta ter prisilile podjetja k posvečanju pozornosti logističnim aktivnostim (Logožar, 1999, str. 6).

LOGISTIKA

PROME PROMET

TRANSPORT

4

Logistika vpliva na gospodarstvo predvsem iz vidika stroškov in iz vidika transakcij, saj olajšuje prodajo vseh vrst blaga in storitev. Poglavitna naloga logistike tako ni tehnološka, ampak ekonomska, ki temelji na zmanjševanju stroškov (Čižman, 2002, str. 9). Logistika zajema fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika. Pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje (premagovanje časa). Logistika lahko zajema vse procese v podjetju: napovedovanje, povpraševanje, nabavo, načrtovanje potreb, načrtovanje proizvodnje, materialno poslovanje, skladiščenje, manipuliranje z materiali, zaloge končnih izdelkov, fizično distribucijo, načrtovanje distribucije, naročila, transport, prodajne in poprodajne storitve (Požar, 1997, str. 11).

Slika 2: Podatki za podporo logističnih procesov

Vir: (Čižman, 2002, str. 43)

V nadaljevanju navajamo opredeljevanje logistike različnih avtorjev. Poslovna logistika je podjetniška funkcija s ciljem optimalne fizične nabave, distribucije in rokovanja z logističnimi objekti (Oblak in Mulej, 1996, str. 28).

5

Gerič (2010, str. 5–6) pravi: ˝Logistika je veda, ki se ukvarja z načrtovanjem, vodenjem in nadzorom nad tokovi materiala, ljudi, energije in informacij s ciljem, da se znižajo stroški, da se izboljša kakovost (hitrost, točnost, zanesljivost itd.) ter da se varuje okolje. Pomen logistike je v tem, da izpolnjuje logistične naloge z minimalnimi stroški, pri čemer lahko formuliramo načelo 5 P, kar pomeni, da mora logistika poskrbeti za:

pravi material,

ob pravem času,

v pravi količini,

ob pravilni kakovosti,

na pravem mestu in z minimalnimi stroški.˝

Logožar (2004, str. 29) poudarja, da ima osrednji pomen razumevanje logistike kot miselnost, kar pomeni pravo inovacijo. Le s celostnim opazovanjem poslovnega sistema ter z usmerjenostjo h kupcu lahko izboljšamo poslovne odločitve. Logistične funkcije so predvsem transportni, skladiščni in pretovorni procesi. Ko govorimo o logistiki kot instituciji, mislimo na izenačitev logistike s konkretno organizacijsko enoto, na primer z logističnim oddelkom podjetja.

Slika 3 prikazuje, da je mogoče logistiko opazovati kot miselnost, funkcijo ali institucijo.

Slika 3: Vidiki opazovanja logistike

Vir: Lorenzen (1998, str. 17), povzeto po Logožar (2004, str. 29)

6

Logožar (2004, str. 59) navaja štiri osnovne cilje logističnega sistema:

znižanje stroškov logistike, kar lahko dosežemo z optimalnimi količinami zalog, s pravilnim pakiranjem, sodobno informacijsko tehnologijo;

izboljševanje kakovosti, na primer s hitrostjo in točnostjo dobave, veliko zanesljivostjo, primerno ceno;

varstvo okolja, na kar najbolj vplivajo pakiranje – embalaža, transport in skladiščenje – izraba prostora;

humanizacija dela, kjer je treba posvečati pozornost ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih bolezni.

V praksi se poslovna logistika prepleta z ostalimi funkcijami in poslovnimi procesi v podjetju, kar je lepo razvidno iz slike 4. Slika 5 prikazuje povezanost logistike z drugimi vedami. Po Oblaku (1990, str. 38) je logistika znanstveno področje z močnimi vzajemnimi povezavami s tehniko, tehnologijo, sociologijo, ekonomiko itd. Zaradi vpetosti logistike v druge funkcije podjetja lahko delimo logistiko na: nabavno, proizvodno, marketinško, distribucijsko, poprodajno in razbremenilno logistiko.

Slika 4: Vozlišča poslovne logistike z drugimi področji poslovanja podjetja

Vir: (Oblak & Mulej, 1996, str. 37)

POSLOVNA

LOGISTIKA

RAZVOJ

IZDELKOV

PROIZVODNJA

PRODAJAZAGOTAVLJANJE

KAKOVOSTI

ORGANIZIRANJE IN INFORMATIKA

7

Slika 5: Vzajemna povezanost logistike z drugimi vedami

Vir: (Oblak, 1990, str. 38)

Logožar (2004, str. 38) poudarja, da spremenjene tržne razmere vplivajo na pojmovanje logistike, ki postaja pomemben instrument konkurenčnosti, kar prikazuje slika 6.

Slika 6: Sprememba pomembnosti podjetniške logistike

Vir: (Logožar, 2004, str. 38)

Jelenc (2000, str. 24) meni, da so spremembe v poslovnem okolju povečale vpliv na pomen logistike:

globalizacija trgov in poslovanja,

zaostreni pogoji konkurence zaradi povečanega obsega blagovne menjave,

odprava ovir pri trgovanju in liberalizacija trga,

prost pretok blaga, kapitala in ljudi,

delovanje enotnega evropskega trga,

povečana ozaveščenost glede varovanja okolja.

8

2.2 Splošni opis transporta

Transport je pomembna gospodarska panoga, ki je pomembna za vse sektorje v gospodarstvu. Vsaka dejavnost potrebuje dostavo, pa naj gre za dostavo materiala v proizvodnji, za dostavo izdelkov, predmetov dela idr. Brez transporta ne bi bilo kakovostnega življenja. Transport je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s prevozom materialnih dobrin in ljudi. Predstavlja sklop prevoznih sredstev, prometnih poti in spremljajočih sistemov, opreme ter naprav, ki so potrebni za nemoteno delovanje transportnega procesa (SURS, 2015). Izraz transport izhaja iz latinske besede transportare, ki pomeni prenos in besede transportus, ki pomeni prevoz (Zelenika & Jakomin, 1995, str. 21). Njegovi začetki segajo že v srednji vek. Industrijska revolucija je pospešila razvoj transporta in obratno, tudi razvoj transporta je pospeševal industrijsko revolucijo. Tehnično-tehnološki razvoj in razvoj transporta se tako vseskozi prepletata (Ogorelc, 2004. str. 15–17). Z vidika tehnologije Ogorelc (2004, str. 16) loči tri obdobja v razvoju transporta:

prvo obdobje na začetku 19. stoletja, imenovano tudi tehnično-tehnološka revolucija v transportu, se je začelo z uvedbo parnega pogona v transportu (razvoj železniškega in vodnega transporta);

drugo obdobje se začne z iznajdbo motorja z notranjim izgorevanjem ob koncu 19. stoletja (razvoj cestnega-motornega in zračnega prometa);

začetek tretjega obdobja sega v šestdeseta leta 20. stoletja, s prostorsko in družbeno delitvijo dela ter uporabo koncepta poslovne logistike.

Transport je pomemben v vseh sektorjih gospodarstva:

v primarnem sektorju (poljedelstvo, ribištvo, lov in rudarstvo);

v sekundarnem sektorju (distribucija električne energije, gradbeništvo, obrt);

v terciarnem sektorju (trgovina, transportne, prometne in hotelske usluge);

v kvartarnem sektorju (izobraževalne, znanstvene, kulturne, zdravstvene usluge in socialna skrb);

v kvintarnem sektorju (finančno posredovanje, raziskovanje in razvoj, poslovanje z nepremičninami in dejavnost gasilske družbe (Vorina, 2010, str. 45–46).

Transport nas torej spremlja na vsakem koraku, vpliva na kakovost našega življenja v pozitivnem smislu kot tudi v negativnem, predvsem z okoljskega vidika.

9

Tabela 1: Obdobja v razvoju transporta

Uporaba parne energije v transportu

Razvoj železniškega in čezmorskega transporta 1807 – parnik 1814 – parna lokomotiva

Uporaba motorja z notranjim izgorevanjem

Razvoj cestnega in zračnega transporta 1896 – motorno vozilo

Unitiziranje tovora in nove transportne tehnologije

Uporaba kontejnerjev Razvoj kombiniranega in multimodalnega transporta

Vir: (Ogorelc, 2004, str. 16)

2.3 Vrste transporta Ogorelc (1999, str. 31) deli transport po različnih vidikih:

po značilnosti medija: o kopenski transport (železniški, cestni), o zračni transport, o vodni transport (pomorski, rečni, cevovodni);

po objektu prevoza: o osebni transport (potniški), o tovorni transport;

po načinu organiziranja: o redni (linijski), o priložnostni ali svobodni;

po teritorialnem vidiku: o domači transport, o mednarodni transport;

po oddaljenosti: o daljinski (medkrajevni), o krajevni (lokalni);

po načinu organiziranja: o javni transport, o transport za lastne potrebe.

10

V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili železniški, pomorski in cestni transport blaga ter njihov pomen za Slovenijo. V tabeli 2 so prikazane prednosti in pomanjkljivosti uporabe posamezne vrste transporta. Izbira vrste transporta je odvisna od potreb naročnika in možnosti izbire ter od finančnih sredstev. Z vidika razpoložljivosti je v prednosti cestni transport blaga, saj ima največjo možnost prilagajanja. Hkrati pa tudi najbolj onesnažuje okolje. Prav iz tega razloga se vlade zavzemajo za povečanje transporta po železnicah. Železniški transport ima to prednost, da se lahko izvaja 24 ur na dan, vse dni v tednu in nima prepovedi vožnje ponoči in ob nedeljah ter praznikih, tako kot cestni transport. Pomorski transport ima prednost pri prevozu blaga iz drugih delov sveta, lahko prepelje velike količine. Večji poudarek bi morali dati kombiniranim prevozom. Tabela 2: Prednosti in pomanjkljivosti alternativnih vrst transporta

Vrsta transporta

Prednosti Pomanjkljivosti

Cestni transport blaga

Prihranek časa in stroškov v lokalnem in površinskem prevozu

V določenih okoliščinah prihranek časa pri daljinskih prevozih

Fleksibilno sestavljanje voznih redov

Sposobnost za prevoz specifičnega tovora

Sposobnost prilagajanja pri prevzemnih časih

Ni časovno točnih voznih redov

Odvisnost od vremenskih razmer

Odvisnost od prometnih motenj

Omejena možnost za nakladanje količine tovora

Izključitev prevoza določenih nevarnih snovi

Železniški transport

Večje posamezne količine tovora kot pri tovornjaku

Natančno planiranje voženj

Prevoz brez motenj

Možnost prevoza vseh nevarnih snovi

Industrijski tiri ali pa cestni rolerji, potrebni za neprekinjen transport

Dodatni stroški pri najetju specialnih vagonov

Rečni transport blaga

Velike posamezne teže naloženega blaga

Velik nakladalni prostor

Ponudba specialnih ladij

Ugodni prevozni stroški

Omejena potna mreža

Brez lastnega mesta priveza zvišani stroški zaradi lomljenega prevoza

Odvisnost od stanja vode, ledu in megle.

11

Vrsta transporta

Prednosti Pomanjkljivosti

Pomorski transport blaga

Velike posamezne teže naloženega blaga

Velik nakladalni prostor

Ponudba specialnih ladij

Omejitev na eno domače pristanišče

Odvisnost od viharjev, ledu in megle

V linijskem prevozu odvisnost od izbranih linij

Zračni transport blaga

Visoka prevozna hitrost

Odpade pomorsko pakiranje blaga

Visoki transportni stroški

Kombinirani transport blaga

Izraba specifičnih prednosti v transportni verigi sodelujočih posameznih transportnih sredstev

Poraba časa zaradi pretovornih aktivnosti

Vezanost na vozne rede

Čakalni časi na pretovornih postajah

Cevovodni transport

Pri kontinuiranem delovanju oz. pretoku plina, tekočin in trdnih snovi stroškovno ugodnejši od vseh drugih transportnih sredstev

Popolna zanesljivost

Okolju prijazen

Visoke investicije, zato rentabilen le pri dolgoročno zagotovljenem delovanju oz. zagotovljeni prodaji

Vir: Schulte (991, str. 64–65), povzeto po Oblak (1997, str. 185)

Da se naša vlada zaveda pomena transportne dejavnosti za gospodarstvo, je dokazala s sprejetjem strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Vlada Republike Slovenije je na svoji 48. redni seji 29. 7. 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji in Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji. V poročilu navajajo: ˝Geografska lega in zgodovinske okoliščine zaznamujejo Slovenijo kot prometno živahno prehodno območje in križišče dveh največjih vseevropskih koridorjev:

V. koridor: Benetke–Trst/Koper–Ljubljana–Maribor–Budimpešta–Uzhhorod–Lvov–Kijev;

X. koridor: Salzburg–Ljubljana–Zagreb–Beograd–Niš–Skopje–Veles–Solun.

12

Poleg tega poteka čez Slovenijo tudi koridor Xa: Gradec–Maribor–Zagreb. Promet in gospodarska rast sta v medsebojni odvisnosti. Iz razvojnega vidika prometna infrastruktura omogoča mobilnost prebivalcev (npr. do delovnih mest, storitev) in spodbuja razvoj gospodarskih dejavnosti. Delovna mesta in storitve javnega pomena se v glavnem zgoščajo v mestih – gospodarskih središčih. Infrastrukturni sistemi podpirajo njihovo vpetost v evropske gospodarske tokove in prispevajo k skladnemu razvoju območij ter omogočajo medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in mestnih območij. Pričujoči dokument zato poleg vseh štirih področij klasične prometne infrastrukture: ceste, železnica, pristanišče in letališča, vsebuje še načrtovanje trajnostne mobilnosti prebivalstva (kolesarjenje, JPP – javni potniški promet) in oskrbe gospodarstva (transportna logistika, intermodalna stičišča ipd.). Logistične centre je treba dobro umestiti, saj sta smotrnost in gospodarnost odvisni prav od pravilne zaznave potreb (gospodarstvo) in pravilnega umeščanja stičišč ob največjih slovenskih prometnih koridorjih.

Zato so glavni cilji prometne politike: doseganje družbenega optimuma v delu, ki se nanaša na prometni sektor; povečanje prometne varnosti in varovanja; učinkovita poraba energije in čisto okolje; povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa; usklajeno delovanje celotnega transportnega sistema; vzpostavljanje arhitekture inteligentnih transportnih sistemov z uveljavljanjem regionalnih, slovenskih in evropskih posebnosti, usmeritev in interesov; zagotovitev potrebne prometne infrastrukture za kopenski ter pomorski in zračni prevoz, ki bo sledil načelom trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja; zagotovitev zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega prevoza v tovornem in potniškem prometu; kar največje izkoriščanje razpoložljivih virov; vzpostavitev delovanja učinkov tržnega gospodarstva. Oskrba gospodarstva mora ravno tako temeljiti na trajnostnem razvoju. Z ekološkega vidika morajo nosilci prometne politike omogočati razvoj novih transportnih tehnik in tehnologij, ki bodo za okolje manj obremenilne, ter spodbujati uporabo varčnejših in ekološko sprejemljivejših vozil. Gradnja in vzdrževanje železniške infrastrukture sta, poleg organizacijsko-tehnološkega dejavnika, ključna za uspeh v vse bolj odprtem, tržnem in konkurenčnem prostoru, v katerem so se znašle železnice, ki skoraj 60 % tovora pridobijo prek koprskega pristanišča. Luka Koper je v zadnjih desetletjih nenehno povečevala pretovor in postala ključno prometno vozlišče evropskega pomena. Ena izmed ključnih usmeritev Resolucije o prometni politiki RS je tudi prehod na okolju prijaznejše načine prevoza, predvsem na železnico. Razvoj železniškega omrežja je pomemben tudi zato, ker bo v prihodnosti železnica prevzemala večino daljinskega tovornega prometa. Pomemben je razvoj koprskega pristanišča v povezovanju z drugimi severnimi jadranskimi pristanišči ter s celinskim zaledjem oziroma v navezavi na baltsko-jadranski in sredozemski koridor.

13

Za izboljšanje prometne povezanosti med mesti v slovenski Istri in drugimi kraji v severnem Jadranu sta pomembna medcelinska pomorska povezava (potniško pristanišče) in pomorski javni potniški promet. Prihodnji ukrepi v zvezi z naložbami v pristaniško infrastrukturo se bodo nanašali predvsem na uskladitev dejavnosti, ki bodo zagotovile uresničevanje ciljev Republike Slovenije in koncesionarja, začrtanih v poslovni strategiji koncesionarja in programu razvoja pristanišča (v skladu z določili uredbe in koncesijske pogodbe Vlada Republike Slovenije za vsakih pet let sprejme program razvoja koprskega pristanišča, ki ga lahko letno spreminja ali dopolnjuje), vse pa v skladu s sprejetim Državnim prostorskim načrtom za celovito ureditev koprskega tovornega pristanišča. Pri tem gre za:

Doseganje čim večjega pretovora prek koprskega pristanišča: v letu 2013 je bilo pretovorjenih 18 milijonov ton blaga, cilj pristanišča je, do leta 2020, povečati celoten pretovor na 23,5 milijona ton.

Kontejnerski promet (panožni trend) in promet z avtomobili (posebna prednost koprskega pristanišča) sta strateška tovora.

Pretovarjanje vseh vrst blaga in ohranjanje večnamenske vloge pristanišča (v korist zmanjševanju poslovnih tveganj in višji stroškovni učinkovitosti z notranjim prerazporejanjem zmogljivosti).

Sistematično obvladovanje trgov in razvijanje ponudbe z večjo dodano vrednostjo.

Vzpostavitev tesnejših in učinkovitih odnosov (dolgoročnih partnerstev) med vsemi logističnimi ponudniki storitev.

Dograjevanje in posodabljanje pristaniških infrastrukturnih zmogljivosti ter skrb za ustrezno umestitev pristaniškega sistema v širša mednarodna infrastrukturna omrežja.

Skrb za trajnostni razvoj, varstvo okolja in varnost.

Uporaba varčnih, sodobnih in inovativnih tehnologij s pomembno vlogo informacijsko-komunikacijske podpore.

Sodelovanje koncesionarja z lokalno skupnostjo in družbeno odgovorno ravnanje.

ReNPRCL (Resolucija o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva) je določila ukrepe, s katerimi se dosegajo njeni cilji. Med temi ukrepi, ki se nanašajo na javno prometno infrastrukturo v zračnem prometu, so:

zgraditev novega centra za kontrolo zračnega prometa,

priprava in sprejetje izvedbenih prostorskih aktov za javna letališča državnega pomena,

gradnja potniškega terminala na Letališču Edvarda Rusjana Maribor,

gradnja, posodobitev in dograditev letališke infrastrukture,

gradnja potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana,

gradnja tovornega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana,

gradnja železniške povezave do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. V Sloveniji se zdaj povprečno 68 % blaga prepelje po cestah in 32 % po železnici˝ (Ministrstvo za infrastrukturo, 2016).

14

Slika 7: Strategija razvoja prometa v RS

Vir: (Ministrstvo za infrastrukturo, 2016)

2.3.1 Železniški transport Železnica omogoča prevoz množičnega tovora. Je relativno hiter in poceni prevoz. Pomembno je, da je v državi zadovoljiva infrastruktura, česar za Slovenijo ne moremo trditi. Čeprav smo tranzitna država, skozi katero poteka veliko prevozov in imamo strateško lego, ne izkoriščamo svojih prednosti. Še vedno nimamo izgrajenega drugega tira do pristanišča Koper. Po navedbah SURS (2015) je bilo v 2014 z vlaki prepeljanih skoraj 18 milijonov ton blaga ali za 10 % več kot pred desetimi leti in prevoženih 4.110 milijonov tonskih kilometrov ali za 27 % več kot pred desetimi leti (v 2005). 82 % tega blaga je bilo prepeljanega v mednarodnem železniškem prevozu. Podatki so prikazani na sliki 8.

15

Slika 8: Železniški blagovni prevoz

Vir podatkov: (SURS, 2015)

Zupančič (1998, str. 244) navaja, da zavzema železnica med vsemi prevoznimi panogami posebno mesto zaradi teritorialnega načina izvajanja storitev ter stroškovnih in zgodovinsko pogojenih posebnosti. Kakovostni profil železnice po Ogorelcu (1999, str. 36) je tisti, ki:

omogoča prevoz prostorninskega tovora in tovora, ki se ne da prevažati po cesti;

je primeren za prevoz izdelkov večjih vrednosti, kot so avtomobili, elektronske naprave, stroji;

zagotavlja varen ter zanesljiv prevoz, neodvisen od vremena;

omogoča prevoz 24 ur in vse dni, tudi nedelje in praznike;

nima administrativnih omejitev, kot so kontingenti ipd.

Slika 9: Železniška postaja Koper, tovorna

Vir: (Slovenske železnice, 2016)

16

2.3.2 Pomorski transport

Pomorski prevoz predstavlja močan dejavnik mednarodne menjave, politične in gospodarske samostojnosti ter suverenosti posameznih držav (Zupančič, 1998, str. 284).

V koprskem pristanišču je bilo v 2014 pretovorjenih 18 milijonov ton blaga ali za 23 % več kot v 2010. V 2014 je bilo pretovorjenega največ suhega razsutega tovora (6,6 milijona ton ali 37 % vsega tovora), sledila sta tovor v velikih kontejnerjih (tega je bilo pretovorjenega 6,0 milijona ton ali 33 %) in tekoči razsuti tovor (3,0 milijona ton ali 17 %) (SURS, 2015).

Slika 10: Pristaniški blagovni promet


V pomorstvu je uvajanje kontejnerjev znatno povečalo hitrost nakladanja in razkladanja blaga ter zmanjšanje delovne sile. Prednosti kontejnerskega prevoza so povzročile skoraj popolno kontejnerizacijo pomorskega prevoza (Zupančič, 1998, str. 289). ˝Zabojnik ali kontejner je po definiciji s tehničnega vidika posebna embalaža oziroma zaboj. Zabojnik mora biti iz kovine ali drugega materiala, tako da je istočasno dovolj lahek in odporen, ter čvrste zgradbe, da je možna ponovna uporaba. Opremljen mora biti z vrati oziroma napravo za odpiranje in zapiranje, zgrajen mora biti tako, da ga je mogoče natovarjati, pretovarjati in raztovarjati na transportna sredstva in z njih˝ (https://sl.wikipedia.org/wiki/Zabojnik, 22. 4. 2016).

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kovina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Transport

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zabojnik

17

Slika 11: Kontejnerski prevoz blaga

Vir: (Fersped, 2016)

Ogorelc (1998, str. 32–33) razvršča pomorski transport po organiziranosti prevozov na linijsko in trampersko (tovorno) plovbo. V linijski plovbi (reden in stabilen prevoz) se prevaža raznovrsten tovor, ki je lahko klasičen ali unitiziran (tovor na kolesih ali na baržah, ki se najpogosteje prevaža z ladjami RO-RO). Najbolj tipične vrste ladij so: klasične linijske ladje, posebej opremljene ladje za prevoz posebnih pošiljk (npr. osebnih avtomobilov, južnega sadja idr.), kontejnerske ladje. Prednosti linijske plovbe so v organiziranju logističnega procesa (kopenski transport do pristanišča, skladiščenje v pristanišču, priprava na vkrcanje), rednost in pogostost prevozov. Z ladjami RO-RO (angl. Roll-on/Roll-off) prevažajo različne oblike in velikosti transportnih sredstev (kamioni, avtomobilske prikolice, vagoni, kontejnerji, palete). Tramperska plovba je svobodno organiziran prevoz, ki se najpogosteje uporablja za prevoz množičnih tovorov z večjimi ladjami, ki so specializirane po vrstah tovora. Prednost tramperske plovbe je predvsem v možnosti lastnega usmerjanja prevoza. Za prevoz se sklene ladjarska pogodba, v kateri je treba posvetiti posebno pozornost boniteti ladjarja, stroškom vkrcanja/izkrcanja ter posebnim klavzulam pri manipulacijah (Incoterms).

18

Slika 12: Tramperska plovba

Vir: (Panocean, 2016)

Slika 13: Ladja RO-RO na terminalu Luke Koper

Vir: (Luka Koper, 2016)

2.4 Cestni transport

Cestna infrastruktura je kazalnik razvitosti gospodarstva vsake države. Največja prednost cestnega transporta po Ogorelcu (1999, str. 38) je njegova dostopnost, ki jo omogoča razširjenost cestne mreže. Zelenika in Jakomin (1995, str. 25) opisujeta cestni transport kot dejavnost, ki obsega prevoz blaga in potnikov s cestnimi prevoznimi sredstvi po cestah ter spremljajoče dejavnosti, brez katerih se cestni transport ne bi mogel odvijati (nakladi, razkladi, prekladi, sortiranje, urejanje dokumentacije idr.). Opravljanje dejavnosti cestnega transporta je vezano na pravne predpise, kot je konvencija CMR (Convention relative aucontract de transport international de marchandises par route) za pogodbe s področja mednarodnih cestnih transportov, Zakon o obligacijskih razmerjih, predpise, ki urejajo poslovanje, prometno varnost, delo voznega osebja, delovna sredstva cestnega prometa, bilateralne sporazume s posameznimi državami za opravljanje mednarodnega

19

transporta, kar vse predstavlja pravni okvir, ki ga morajo poslovni sistemi upoštevati (Oblak & Mulej, 1996, str. 55).

V letu 2014 so cestna tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, prepeljala 74,1 milijona ton blaga. 50,7 milijona ton tega blaga ali nekaj več kot dve tretjini so prepeljala v notranjem, 23,4 milijona ton pa v mednarodnem cestnem prevozu. Od blaga, prepeljanega v mednarodnem cestnem prevozu, je bilo iz Slovenije v tujino prepeljanih 8,1 milijona ton, v nasprotni smeri pa 6,7 milijona ton; med dvema tujima državama je bilo prepeljanih 6,7 milijona ton, v notranjem prevozu v tuji državi (kabotaža) pa 2 milijona ton (SURS, 2015).

Slika14: Cestni blagovni prevoz


2.5 Organiziranje transportne dejavnosti Na kakovost transportne storitve vplivajo cena, hitrost, varnost, zanesljivost, dostopnost, primernost, udobnost in ne nazadnje varstvo okolja. Prevoz blaga lahko organiziramo s konvencionalnim ali multimodalnim transportom. Konvencionalni ali unimodalni transport pomeni prevoz tovora z enega mesta na drugega z enim prevoznim sredstvom (tovornim vozilom, vlakom, ladjo, letalom). Pri multimodalnem ali kombiniranem transportu se prevaža tovor z istočasno uporabo dveh ali več transportnih sredstev in dveh ali več vrst transporta.

20

Zelenika & Jakomin (1995, str. 16) navajata osem sodobnih transportnih sistemov, ki so osnova za izvajanje učinkovitega prevoza blaga:

paletizacija,

kontejnerizacija,

sistem RO-RO,

sistem LO-LO,

sistem RO-LO,

sistem FO-FO,

OPRTNI sistem in

BIMODALNI sistem.

Večino blaga, ki se prevaža s tovornimi vozili, je paletiziranega. S paletnimi sistemi je pakiranje bolj ekonomično, večja je prostorska izkoriščenost in lažje ga je natovarjati ter raztovarjati. Obstaja veliko dimenzij palet, najbolj pa se v praksi uporabljajo standardne euro palete. Dimenzije so po standardu UIC 435-2 (EUR 1) naslednje:

dolžina 1200 mm, širina 800 mm, višina 144 mm.

Slika 15: Blago na paletah

Vir: (Google.si, 2016)

Slika 16: Standardna euro paleta


21

Sistem zamenjave palet deluje tako, da mora prevoznik na nakladu predati prazne palete, na vozilo naloži tovor na paletah, na razkladu mu vrnejo prazne palete. Če prevoznik nima na razpolago praznih palet, se le te zaračunajo od 10 do 15 EUR za kos, kar lahko za podjetje pomeni velik strošek. Kontejnerji, kot transportne enote, so namenjeni za večkratno uporabo, so praktični za manipuliranje (prekladanje iz enega transportnega sredstva na drugega), blago ščitijo pred zunanjimi vplivi. Kontejnerji so v pomorskem prometu pomemben pretovorni artikel. Čezmorska trgovina poteka pretežno s kontejnerji. Vsi členi v transportni verigi morajo biti med sabo usklajeni (Oblak, 1997, str. 179).

Slika 17: Kontejnerji


Zelenika & Jakomin (1995, str. 165–227) opisujeta transportne sisteme:

Kratica RO-RO izhaja iz besede ˝Roll on-Roll off˝ (dopeljati-odpeljati). Kopenska vozila se zapeljejo na ladjo, po končanem prevozu se izkrcajo na kopno. Za sistem RO-RO je najpomembnejša prednost povezave cestnega in železniškega transporta s pomorskim. Kot glavno pomanjkljivost lahko navedemo neizkoriščenost ladijskega prostora. Kratica LO-LO izhaja iz besede ˝Lift on-Lift off˝ (dvigni-spusti). S pomočjo pristaniške in ladijske mehanizacije se vertikalno vkrca in izkrca tovor na specialne, univerzalne in kombinirane ladje. Slabost tega sistema je dolgotrajno natovarjanje in zahteva po usposobljenosti kadrov. Roll on-Roll off/Lift on-Lift off (RO-RO/LO-LO ali le RO-LO) je kombinacija horizontalnega in vertikalnega vkrcanja in izkrcanja tovora na ladje RO-LO, ki istočasno omogočajo vkrcanje in izkrcanje tovora po sistemih ˝dopeljati-odpeljati˝ in ˝dvigni-spusti˝. Takšne ladje so prilagodljive in precej rentabilne.

22

Kratica FO-FO izhaja iz besede ˝Float on-Float off˝ (dopluj pod in odpluj). Gre za nakladanje-razkladanje s pomočjo barž (plavajočih kontejnerjev). Barže v pristanišču naložijo, jih z vlačilci potiskajo ali vlečejo do mesta, kjer je zasidrana ladja ter jih s pomočjo dvigala na ladji dvignejo s tovorom vred na ladjo.

V namembnem kraju po obratnem postopku barže izkrcajo, jih potiskajo ali vlečejo do mesta praznjenja in raztovorijo. Prednost je v tem, da ladjam ni treba zapluti v pristanišče in čakati na prosto mesto. Ta transportni sistem omogoča kombinacijo rečnega in pomorskega prometa.

Slika 18: Barža


Pri OPRTNEM sistemu, imenovanem tudi huckepack, angleško piggy-back, gre za kombinacijo transporta cesta-železnica, ki se izvaja kot spremljani ali nespremljani transport. Pri prvem se na vlak pretovorijo kontejnerji, prikolice, polprikolice. Pri spremljanem prevozu se na vlak natovori celotno tovorno vozilo v spremstvu voznika, ki se vozi v spalnem vagonu.

Slika 19: Oprtni spremljani transport

Vir: (Zelenika & Jakomin, 1995, str. 201)

23

Slika 20: Oprtni nespremljani prevoz

Vir: (Zelenika & Jakomin, 1995, str. 199)

Oprtni sistem transporta v kombinaciji železnica-cesta združuje lastnosti obeh transportnih nosilcev in je ugoden tudi z vidika varovanja okolja (Ogorelc, 1999, str. 38). Prednosti oprtnega sistema so razbremenitev cest, manjši hrup, zagotavljanje večje varnosti blaga, manjši stroški embalaže, znižuje stroške in čas transporta ter omogoča boljšo izkoriščenost tehničnih sredstev s povezavo železniškega, cestnega in pomorskega transporta. BIMODALNI sistem je nadgradnja oprtnega sistema. Razvil se je v Ameriki in se počasi preko Velike Britanije širi v Evropo. Gre za tovorno vozilo – ROAD RAILER, ki se lahko vozi po cesti in po železnici in ga lahko neposredno priklopijo k tovornemu ali potniškemu vlaku.

Slika 21: Bimodalno vozilo


24

3 OPREDELITEV TRANSPORTNIH STROŠKOV

Stroški mednarodnega transporta pomenijo dejanski materialni strošek pri premagovanju razdalj in vplivajo na odločitev, do katere meje je mednarodna menjava še ekonomsko upravičena (Kenda, 2001, str. 20). Transportni stroški predstavljajo v zunanji trgovini posebej pomembno postavko. Bistvo vsakega poslovnega procesa je ustvarjanje določenih poslovnih učinkov, to je proizvodov in storitev in prodaja teh ob primernem poslovnem izidu (Hočevar, 2007, str. 19). Optimizacija poslovanja ima vedno dva cilja zniževanje stroškov poslovanja in izboljšanje kakovosti poslovanja, ki pa se velikokrat medsebojno izključujeta. Kako znižati stroške v podjetju, je večna dilema. Racionalizirati moramo poslovanje vseh poslovnih funkcij v podjetju. Najprej moramo analizirati vse stroške, določiti, kateri so največji in najbolj pomembni v skupnih stroških. Dobro poznavanje stroškov je osnova za njihovo analiziranje. Podjetje mora biti učinkovito pri nadzoru svojih stroškov. Pri tem igra pomembno vlogo finančno-računovodska služba. Na eni strani je država, ki vestno pobira davke in dajatve, na drugi strani so stroški, ki so davčno nepriznani, kot so na primer kazni za prekrške. Plačevanje le teh pa je ˝nujno zlo˝. Tako je podjetje vedno v borbi za obstanek.

3.1 Vrste transportnih stroškov1

Transportne stroške lahko opredelimo kot denarni izraz vrednosti porabljene količine dela in predmetov dela v procesu transportiranja. Transportne stroške lahko opazujemo s treh vidikov:

z vidika uporabnikov,

z vidika transportnih podjetij,

z narodnogospodarskega vidika. Uporabniki razumejo transportne stroške kot vse izdatke za sam prevoz. Razlikujemo:

prevoznine ali čiste prevozne stroške,

stroške pakiranja in zaščite tovora,

stroške dovoza in odvoza iz kraja prevzema do kraja predaje,

stroške pretovarjanja, nakladanja, razkladanja,

stroške spremljevalnih dejavnosti – stroške nabavne logistike, stroške intralogistike in stroške špediterja.

1 Povzeto po Ogorelc, 2004, str. 22–23

25

Stroške v transportu razvrščamo po: o ekonomskemu bistvu:

materialni stroški,

stroški amortizacije,

stroški delovne sile; o kraju nastajanja v procesu reprodukcije:

proizvodni stroški-stroški transportiranja,

režijski stroški – stroški režije prevoza in stroški režije uprave; o kraju nastajanja v procesu transportiranja:

stroški začetno-končnih operacij,

stroški čistega prevoza; o odvisnosti od stopnje izkoriščenosti zmogljivosti (obsega dela):

stalni ali fiksni,

spremenljivi ali variabilni; o stroškovnih nosilcih:

neposredni stroški, posredni stroški.

V podjetju Transport Pušnik, d. o. o. stroške delijo na:

o spremenljive stroške: gorivo, cestnine, vzdrževanje, gume;

o stalne stroške: stroški plač, stroški zavarovanja, amortizacija, stroški financiranja;

o splošne stroške: režijski stroški.

Stroški preračunavajo na prevoženi kilometer, saj le tako lahko naredi kalkulacija lastne cene. Stroški se delijo po stroškovnih nosilcih, ki so posamezna vozila. Na znižanje transportnih stroškov vplivajo ugodne kopne ali vodne komunikacije, v smislu razvitosti infrastrukture (Kenda & Hazabent, 1999, str. 14). Prednost cestnega transporta je, da so tu stroški začetno-končnih operacij nižji kot v železniškem transportu (Jakomin idr., 1996, str. 82).

26

3.2 Ostali stroški2 Poleg splošno poznanih stroškov se v prevozu pogosto uporabljajo posebne delitve prevoznih stroškov na:

o objektivne-subjektivne, o delne-celotne, o notranje-zunanje.

Kot objektivne stroške pojmujemo tiste, ki jih lahko izmerimo kot denarne potroške. Nadalje jih lahko delimo na ekonomske ali obračunske. Ekonomski stroški se merijo s tržno ceno. Subjektivni stroški so odvisni od individualne izbire, npr. ugodje.

3.3 Posebni stroški K posebnim stroškom bi lahko prišteli stroške kazni zaradi prometnih ali drugih prekrškov, izgubo časa, stroške zastojev, zamud. V to kategorijo stroškov spadajo tudi dogodki, ki povzročajo stroške, ki se jih ne da predvideti: prekladanje pošiljk zaradi napačnega naklada, vleka vozila v primeru okvare ali nezgode. Na nakladih zahtevajo posebne zaščite za tovor, kot so na primer kotniki, lesene deske, brez katerih nočejo naložiti tovora in jih zaračunajo posebej. V zadnjem času se pojavlja trend, da podjetja zaračunavajo dodatne stroške zaradi nepravočasnega javljanja statusa – časa razklada, naklada, zaradi nepravočasno poslanih dokazil o dostavi tovora (CMR-jev), stroške zaradi pregleda evidenc menjave palet. Zato morajo biti organizatorji prevozov zelo previdni in natančni pri odločitvi o izbranem ponudniku prevozov tovora.

Kot umetne prepreke in posebne stroške lahko razumemo vlogo deviznih tečajev in omejitev, carin, taks, količinskih uvoznih omejitev, uvoznih prepovedi ipd. (Kenda, 2001, str. 20). Države s svojimi predpisi velikokrat vplivajo na nastanek nepredvidljivih stroškov. Eden takšnih primerov je Nemčija, ki je z uvedbo zakona o minimalnih plačah (Milog) posegla na področje povišanja stroškov plač. V predpisu je določeno, da morajo prevozniki, ki prevažajo blago po ozemlju Nemčije, njihovim voznikom zagotoviti plačilo 8,5 EUR bruto na uro. Na predpisanem obrazcu morajo tedensko javljati seznam delavcev, ki bodo vstopali na ozemlje Nemčije.

2 Povzeto po Zupančič, 1998, str. 187–188

27

4 ORGANIZIRANJE TRANSPORTNE DEJAVNOSTI V PODJETJU TRANSPORT PUŠNIK, d.o.o.

Začetek poslovanja sega v leto 1989, ko je Vladimir Pušnik začel z avtobusnimi prevozi, kmalu pa se je preusmeril v tovorni promet. Po njegovi upokojitvi je leta 2006 posel prevzela Greta Pušnik, ki je podjetje uspešno pripeljala v današnji čas. Podjetje Transport Pušnik, d.o.o. je bilo ustanovljeno marca leta 2014, meseca novembra 2014 je bil narejen prenos podjetja Greta Pušnik s. p. na Transport Pušnik, d.o.o. kot prevzemno družbo. Gre za družinsko podjetje, katerega glavna dejavnost je vpisana pod šifro SKD 49.410 – cestni tovorni promet. Podjetje se ukvarja z domačim in mednarodnim transportom. V letu 2015 je podjetje ustvarilo skoraj 4 milijone EUR prihodkov, od tega približno 96 % s tujimi poslovnimi partnerji (Podpečan, 2016). Na dan 31. 3. 2016 je bilo v podjetju zaposlenih 39 oseb (Transport Pušnik, d.o.o., 2016).

4.1 Vozni park

Vozni park podjetja sestavlja 27 lastnih tovornih vozil znamke MAN in SCANIA z nosilnostjo 24 ton, 27 priklopnih vozil s ponjavo, tovorno vozilo WV Crafter in dostavno vozilo Renault Kangoo. Priklopna vozila imajo vgrajene paletne bokse, kjer imajo shranjene prazne palete evro. Tovorna vozila imajo opremo ADR za prevoz nevarnih snovi.

Vsa vozila so opremljena z logotipom podjetja za večjo prepoznavnost.

Slika 22: Logotip podjetja

Vir: (Transport Pušnik, d.o.o., 2016)

28

Slika 23: Vozni park podjetja


4.2 Posebnosti organiziranja transportnega procesa

Podjetje opravlja prevoz različno pakiranega blaga: na paletah evro, big bag-ih, prevoz zvezanega tovora, prevoz blaga ADR – nevarnih snovi, prevoz razsutega tovora, zbirne prevoze, nudi tudi skladiščenje blaga v lastnih skladiščnih prostorih. Podjetje je vpisano v evidenco prevoznikov nenevarnih odpadkov pri Agenciji RS za okolje (ARSO), za prevoz nenevarnih odpadkov v Italiji ter Nemčiji. Prevoze podjetje opravlja z lastnimi vozili, sodeluje tudi s pogodbenimi prevozniki in podprevozniki, podizvajalci, predvsem ko gre za izvoz blaga v Srbijo in Makedonijo. Sodeluje pretežno s tujimi partnerji iz Italije, Nemčije, Avstrije, Nizozemske idr. Celoten prevozni proces mora biti organiziran tako, da s svojo storitvijo zadovoljijo naročnika in sledijo zastavljenim ciljem glede cene, kakovosti, hitrosti. Blago, ki se prevaža, mora biti pravilno naloženo, predvsem v smislu osne obremenitve. Pravilna razporeditev tovora je sicer naloga voznikov, vendar jih morajo organizatorji prevozov na to opozarjati in se o postopkih naklada dogovoriti tudi z naročniki prevoza. V praksi vozniki velikokrat ne smejo ali ne morejo biti prisotni pri nakladu, zaradi varnosti ali drugih razlogov. Disponenti – organizatorji prevozov skrbijo za organiziranje prevozov. Imajo nekaj stalnih kupcev, s katerimi redno delajo. Del prevozov pridobijo diponenti z iskanjem tovora preko programa TimoCom, ki je največja borza tovorov v Evropi. Imajo dokaj nizko številko uporabnika – 80032, ker s TimoComom sodelujejo že od samega začetka, kar vzbuja zaupanje pri strankah. Podjetje TimoCom Soft und Hardware GmbH je ponudnik storitev IT v prevozniški in logistični branži in je dejavno po vsej Evropi. Prav tako kot je mednarodno poslovno področje, je mednaroden tudi kolektiv. Z ekipo več kot 400 zaposlenih iz več kot 30 držav razvijajo tehnologije in storitve, ki omogočajo učinkovitejše in

29

donosnejše vsakodnevno poslovanje. Prevoznikom, špedicijam ali nakladalcem – vsem, ki se ukvarjajo s prevozništvom, TimoComovi izdelki prinašajo korist. Poleg vodilne borze tovora in tovornih vozil v Evropi, TC Truck & Cargo®, TimoCom ponuja tudi druge poslovne rešitve za prevozniško branžo (TimoCom, 2016). Za dogovarjanje o nakladih in razkladih je treba poznati dvomestne poštne številke krajev predvsem v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Pogovor teče v smeri: ˝Imam prazen kamion v Nemčiji na 34, Imaš kakšen prevoz zame?˝

Slika 24: Zemljevid Evrope s poštnimi številkami


https://www.timocom.si/Borza-tovora/Tovorna-borza

30

Iskanje tovora preko programa TimoCom poteka po naslednjih korakih:

Korak 1: Vnos kraja, na katerem je vozilo; vnese se država in prvi dve poštni številki.

Slika 25: Vnos lokacije naklada


Korak 2: Iskanje tovora in izbira primernega partnerja Pri tem je vedno treba izračunati prag rentabilnosti, to je sprejemljivo ceno glede na prevožen kilometer. Tu je zelo pomembna pozornost pri spremljanju novih ponudb in hitrost reagiranja. Kdor prvi pokliče, dobi prvi priložnost.

Korak 3: Izpis podatkov ponudnika Po navadi s ponudnikom kontaktiramo preko telefona, zato sta komunikativnost in dobro poznavanje tujega jezika nujna.

Korak 4: Dogovor o prevozu, ceni, zahtevah in sklenitev posla Na višino in oblikovanje cene vpliva razdalja med nakladom in razkladom, teža, prostornina, vrsta tovora. Za tovor, kjer ima naročnik posebne zahteve, se po navadi določa višja cena. Komunikacija največkrat poteka v nemškem in angleškem jeziku, po potrebi tudi italijanskem, saj je večina kupcev iz tujine.

31

Slika 26: Profil ponudnika


Korak 5: Prejem in potrditev pogodbe o prevozu – nakladalnega naloga Tu je treba še posebej nameniti pozornost drobnemu tisku, kjer so določeni posebni pogoji – pravočasna najava naklada/razklada, menjava palet, vrsta naklada – s strani/zadaj, termini, občutljiv tovor ipd.

Korak 6: Obveščanje voznika o času, vrsti tovora, kraju nakladanja blaga in kraju razkladanja blaga, o potrebi po menjavi palet in drugih morebitnih zahtevah

Korak 7: Spremljanje vožnje vozila, usklajevanje terminov z voznikom

Korak 8: Najava vozila – aviziranje na razklad Vmes je treba najti nov tovor za nov naklad, ki ne sme biti preveč oddaljen od mesta razklada, da vozilo ne dela praznih kilometrov. Disponenti morajo ves čas optimalno razporejati vozila, skrbeti, da poslovni proces poteka nemoteno. Upoštevati se mora čas vožnje in počitka voznika, razmere na cestah. Stroga zakonodaja na področju spoštovanja časa počitka voznikov še dodatno otežuje planiranje in organiziranje transportnega procesa. Posebej je treba spoštovati dnevni čas vožnje, dnevni počitek in tedenski počitek, skladno z Evropskim sporazumom o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR), Uredbo (ES) št. 561/2006 o usklajevanju socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (Uredba ES), Zakonom o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter zapisovalni opremi v cestnih prevozih

32

(ZDCOPMD). Podjetje zelo drago stane nespoštovanje časa počitkov. Kazni segajo tudi do 5.000 EUR ali več. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi dokumentaciji, ki je potrebna za opravljanje prevozov. Interni akti podjetja določajo, da dokumentacijo delimo na:

dokumentacijo za voznika,

dokumentacijo o vozilu,

prevozno dokumentacijo.

Dokumentacija za voznika so osebni dokumenti voznika, ki jih mora imeti s sabo med opravljanjem prevoza. To so:

osebna izkaznica ali potni list,

vozniško dovoljenje,

vozniška izkaznica o voznikovih kvalifikacijah ali koda 95, vpisana v vozniško dovoljenje,

kartica za tahograf,

evropska kartica zdravstvenega zavarovanja,

pogodba o zaposlitvi,

potrdilo voznik tujec (samo vozniki, ki niso državljani članic EU).

Dokumentacija o vozilu:

prometno dovoljenje,

zavarovalna polica,

certifikat o vozilu (dokazuje izpolnjevanje tehničnih in varnostnih standardov),

izvod licence za vozilo (dovoljenje, ki ga prejme podjetje, da lahko z vozilom opravlja cestne prevoze),

pogodba o najemu oziroma finančnem najemu vozila.

Prevozna dokumentacija, ki spremlja tovor, je odvisna od tega, ali gre za domači, mednarodni prevoz po EU ali izvoz iz EU. Pri mednarodnem prevozu je obvezen pravilno izpolnjen tovorni list (CMR), v domačem prevozu zadostuje dobavnica.

V zadnjem času je pomanjkanje voznikov, vsaj takšnih, ki delajo v teh težkih razmerah v mednarodnem transportu. Zato mora podjetje pridobivati delovno silo iz Srbije in BiH. Postopek pridobivanja delovnih dovoljenj je dokaj zahteven in traja tudi do dva meseca. V lanskem letu, natančneje septembra 2015, je bil sprejet nov zakon o zaposlovanju tujcev, ki naj bi olajšal in skrajšal postopke njihove zaposlitve. Vendar je na žalost v praksi to drugače.

Računi za opravljen prevoz morajo biti izstavljeni pravočasno. Priloga so originalni dokumenti (CMR, dobavnica idr.), pravilno izpolnjeni in potrjeni s strani prejemnika blaga. Plačilni roki so v povprečju 60 dni, plačilna nedisciplina je v tej dejavnosti pereč problem. Podjetje ima sklenjeno posebno zavarovanje prevozniške odgovornosti in zavarovanje blaga, ki krije škodo na blagu v primeru raznih nezgod.

33

4.3 Optimiranje transportnih poti Osrednje vprašanje je, kako zmagati v konkurenčni tekmi in dolgoročno zagotoviti dobiček podjetja. Podjetje mora skrbno določiti ceno transporta, saj je konkurenca na tem področju visoka. Cilj optimiranja poslovanja je čim manj prevoženih praznih kilometrov. Prazni kilometri pomenijo prevoženo razdaljo vozila brez tovora. Planiranje je zapleteno, ker se po navadi kombinira več nakladov, saj se le redko zgodi, da je vozilo polno naloženo na enem nakladalnem mestu. V podjetju stremijo k delanju zbirnikov in k temu, da na vozilu ni praznega prostora. Tako je na enoto prepeljanega blaga razdeljenih manj stroškov. Vozila so v pogonu celo leto. V povprečju prevozi vozilo v enem letu 120.000 kilometrov. Na letni ravni je število dni, ko vozila ne obratujejo, približno 20. K temu moramo dodati še nedelje in praznike. 20 dni se razporedi na tri obdobja: letni dopust v mesecu juliju ali avgustu, božično-novoletni prazniki in velikonočni prazniki. Rezerve podjetja so v boljši organiziranosti vseh funkcij.

4.4 Tehnična brezhibnost transportnih sredstev

Podjetje skrbi za tehnično brezhibnost vozil s tekočim, rednim vzdrževanjem, opremljenostjo vozil z navigacijo, sledenjem. Vozni park vsakoletno posodabljajo. Zaposlenega ima mehanika, ki pregleduje vozila in jih po potrebi popravi tudi na poti. Ob vsakem prihodu vozila na parkirišče preveri tehnično brezhibnost vozila (kontrolira in zamenja žarnice in drug droben inventar, skrbi za ustrezen tlak v pnevmatikah, skrbi, da so kolesa dovolj privijačena, preverja iztrošenost pnevmatik na vozilu in na prikolici idr.). Sicer je vozni park dokaj nov, zato je okvar relativno malo. Poudarek dajejo tudi strokovni usposobljenosti vsega zaposlenega osebja na področju varstva pri delu, varne vožnje.

4.5 Ekološka usmerjenost podjetja Okoljska politika in zakonodaja na področju varovanja okolja zahtevata tudi od transportnih podjetij nov pristop in vplivata na njihovo poslovanje. Dejavnost cestnega transporta ima negativne vplive na okolje. Z uvajanjem nove tehnologije – nakupom novih vozil najvišjega ekološkega standarda EURO VI, ki povzročajo manj hrupa, manj izpušnih plinov, manjšo porabo goriva, sledijo v podjetju ciljem varovanja okolja. Ekološka vozila povečujejo prihranek pri cestninah. V Nemčiji in Avstriji so cestnine na prevožen kilometer za vozila EURO VI nižje tudi do 0,04 EUR. Avstrija zaračunava za vstop na področje Dunaja ekološke takse. Določeni naročniki zahtevajo samo prevoze z vozili največjih ekoloških razredov.

34

Vozila, ki dosegajo višje ekološke zahteve, porabijo manj goriva na prevožen kilometer, kar dodatno pripomore k zmanjševanju stroškov. V podjetju naročajo večje količine olja in s tem zmanjšujemo količine odpadne embalaže.

Slika 27: Ekološki standardi vozil

Vir: (Transport Pušnik, d. o. o., 2016)

Slika 28: Prednosti motorjev EURO VI

Vir: (Olma, 2016)

Evropski emisijski standardi določajo sprejemljive meje za emisije izpušnih plinov iz novih vozil, prodanih v Evropski uniji (Wikipedija, 2016).

4%

37%

59%

EURO V

EURO V-EEV

EURO VI

35

Slika 29: Tarife cestnin v Avstriji za vozila s skupno težo nad 3,5 t za prevožen kilometer brez DDV

Plačilo cestnine glede na emisijski razred EURO

Tarifna skupina

Kategorija 2 2 osi

Kategorija 3 3 osi

Kategorija 4+ 4 in več osi

A EURO emisijski razred EURO VI

0,157 0,2198 0,3297

B EURO emisijski razred EURO EEV

0,172 0,2408 0,3612

C EURO emisijski razredi EURO IV in V

0,190 0,2660 0,3990

D EURO emisijski razred 0–III

0,213 0,2982 0,4473

Vir: (Go-maut portal, 2016)

36

5 SPREMLJANJE TRANSPORTNEGA PROCESA

Transportni proces moramo neprenehoma spremljati, da ga lahko uspešno organiziramo in dokončamo. Informacijska podpora je osnova za načrtovanje in analiziranje tega procesa. Učinkovita in uspešna so podjetja, ki se pravočasno odzivajo na vplive iz okolja in so se sposobna tem zahtevam elastično prilagoditi (Ivanko, 1999, str. 3). Okolje podjetja postaja vse bolj nestabilno, negotovo in raznovrstno (Ivanko, 1999, str. 89). Podjetja, ki se ne prilagajajo potrebam okolja, propadejo. Podjetje je v konstantni interakciji z okoljem. Nanj vplivajo globalne družbene vrednote, institucionalne razmere, tržišče ter razvoj znanosti in tehnike (Ivanko, 1999, str. 19).

5.1 Uvedba programa za sledenje S povečanjem voznega parka in vse večjimi zahtevami kupcev se je pojavila potreba po izboljšanju organiziranosti delovanja. Pri večjem številu vozil je bilo vedno težje usklajevati njihove aktivnosti. Ni bilo natančne sledljivosti, zato je bila možnost večjega števila napak, predvsem pri predvidevanju potrebnega časa za premagovanje razdalj. Z neizpolnjevanjem naročil v časovnih okvirih se povečajo stroški in nastanejo negativni vplivi na odnose do kupcev. Vsako aktivnost v podjetju spremljajo določeni procesi obdelave informacij. Hitre spremembe v okolju podjetja in v tehnologiji povzročajo negotovost (Ivanko, 1999, str. 95). Pravočasna informacija v današnjem času za podjetje pomeni možnost pravočasnega ukrepanja in prednost pred konkurenco. Znanstveno-tehnični razvoj povzroča razvoj novih strojev, izdelkov, metod in nove tehnologije dela (Ivanko, 1999, str. 19). Kadri vplivajo na delovanje podjetja s svojimi znanji, sposobnostmi in navadami (Ivanko, 1999, str. 21). Uspešnost podjetja je odsev okolja, v katerem posluje, tehnologije, informacijskih potreb in kadrov. S programom sledenja so v podjetju omogočili boljšo optimizacijo in organizacijo transporta.

37

5.2 Iskanje optimalne poti s pomočjo programa za sledenje

S pomočjo programa TRAK8 lahko oddaljeno dostopamo do podatkov in imamo takojšen nadzor, vidimo prevoženo razdaljo, preverjamo nivo goriva, porabo goriva, vidimo obrate vožnje na motorju, način vožnje, pospeševanja, ekonomičnost, težo tovora, se povežemo s podatki digitalnega tahografa (Poligram, interno gradivo).

Program si lahko namestimo na mobilne telefone in prek aplikacije dostopamo do podatkov kadar koli in kjer koli. To je še posebej uporabno v času dopustov in praznikov. V našem podjetju po navadi na dneve, ko so prazniki v Sloveniji, delamo, saj so vozila večino časa v tujini in se ravnamo po tujih praznikih.

Slika 30: Moduli programa TRAK8

Vir: (Poligram, 2016)

TRAK8 je sodobna, tehnološko dovršena, preizkušena rešitev, namenjena

sledenju vozil, osnovnih sredstev, ljudi in živali. Ponuja vam odgovore na številna

vprašanja, kot so: kje je, kaj počne, kam je namenjen, koliko časa se je vozil ali

zadrževal na določenem mestu, kdaj se je odpravil na pot. Odgovore lahko v

vsakem trenutku dobite s pomočjo računalnika ali s telefonom in si izrišete pot ter

trenutno lokacijo na digitalni karti. Rešitev TRAK8 je namenjena tako pravnim kot

fizičnim osebam. S pomočjo rešitve lahko povečate produktivnost terenskega

dela, odgovorite na vprašanja kdo, kje, zakaj ter koliko časa je porabil za izvedbo

neke naloge, racionalizirate stroške terenskega dela (Poligram, 2016).

38

1 PODJETJE Sledenje omogoča natančno merjenje prevožene razdalje in s tem natančen izračun stroškov in prihodkov prevožene poti.

Slika 31: Program TRAK8


Hkrati so na ekranu vidna vsa vozila, kar omogoča hitre kombinacije pri zamenjavi vozil pri nakladih, kadar je to potrebno. Velikokrat naročniki prevozov zahtevajo natančno informacijo, kdaj bo vozilo prispelo na cilj.

Slika 32: Določitev lokacije vozila


39

Z izbiro prave možnosti se da določiti natančno lokacijo vozila, tudi z zračnega posnetka. Tako lahko voznika usmerjamo, da pride čim hitreje na želeno lokacijo. Vsa vozila imajo sicer vgrajene navigacijske naprave, vendar te ne pokrivajo vedno vseh ulic. Brez pomoči bi vozniki izgubili dejansko več časa pri iskanju lokacij. Program nudi tudi možnost takojšnje povezave s programom Google maps za izračun poti. To koristi pri izračunavanju potrebnih kilometrov do naslednjega naklada.

Slika 33: Povezava s tahografom vozila


Preko programa se lahko povežemo s tahografom vozila in takoj vidimo, koliko vožnje je ostalo vozniku.

Možnost pošiljanja kratkih sporočil (SMS) vozniku – vozniku se pošlje sporočilu o številki naklada, kraju naklada, potrebi po zamenjavi palet ali kakršno koli drugo sporočilo.

Slika 34: Tedenski delovni čas


40

Iz tedenskega delovnega časa se izpiše evidenca mobilnih ur delavca, ki se mora voditi po zakonu.

Za vozilo se lahko izpiše dnevnik vožnje, iz katerega je moč razbrati natančno gibanje vozila.

Slika 35: Dnevnik vožnje


Preko programa lahko sproti preverjamo porabo goriva. Poraba goriva se mora redno spremljati, ker je največji strošek za podjetje. Strošek goriva izračunamo tako, da pomnožimo porabo goriva in ceno goriva. Poraba goriva je odvisna od načina vožnje, teže tovora, ceste, po kateri se vozi (ravnina, klanec), vrste vozila idr.

Slika 36: Informacija o porabi goriva


41

Iz programa si prenesemo podatke o datumu, kraju, količini dolivanja goriva, kar potrebujemo za predajo zahtevkov za vračilo trošarin. V preteklosti so vodili evidence ročno z vnosom v Excelove tabele, kar je bilo zelo zamudno. Zakon o trošarinah uvaja pravico do vračila dela plačane trošarine za plinsko olje, ki se dokazljivo porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz. Upravičenec mora voditi evidence o nakupu in porabi plinskega olja, tj. zagotoviti v svojem knjigovodstvu naslednje podatke:

registrska oznaka vozila,

velikost standardnega rezervoarja,

povprečna poraba (upravičenec jo spremlja sam po posameznem vozilu),

velikost in namen uporabe dodatno nameščenih rezervoarjev na vozilu,

količina in datum polnitve rezervoarja,

število prevoženih kilometrov – po polnitvah in datumih (ULRS, št. 97/2010, 2. 12. 2010).

Slika 37: Trošarina


42

Program omogoča tudi izdelavo potnega naloga za voznika in izračun dnevnic, tako da je obračun stroškov poslovnega potovanja praktično že pripravljen za izplačilo.

Slika 38: Potni nalog


Obračun dnevnic je pred uvedbo programa terjal največ časa. Vozniki so pisali potne naloge ročno. Organizatorji prevozov so jih najprej preverjali na podlagi nakladalnih nalogov. Nato so v računovodstvu izračunali dnevnice. V primeru, da vozniki niso natančno zapisovali prehodov mej in časa, je bilo to delo dolgotrajno in zahtevno.

5.3 Primerjava stroškov pred in po uvedbi sledenja vozil

Po uvedbi programa je bila lažja koordinacija dela in koordinacija med tovornjaki. Npr. če eno od vozil ni moglo pravočasno priti na naklad, se je s pomočjo programa hitreje določilo, katero izmed drugih vozil je v bližini in se je organizacija lahko hitreje spremenila. Ker se hkrati spremljajo vsa vozila, je reakcijski čas v primeru težav krajši.

43

Celotno poslovanje je vezano na prave odločitve. Napačna informacija lahko zato usodno vpliva na neko odločitev. Npr. v našem podjetju bi voznik predvideval, da bo prispel na razkladalno mesto čez eno uro. Organizator prevozov bi na podlagi njegove trditve načrtoval naslednji naklad v bližnjem kraju v določenem časovnem roku. V primeru, da je voznikova ocena napačna, se poruši celotni načrt njegovega nadaljnjega dela, kar lahko podjetje drago stane. Na mnogih nakladalnih mestih je določen termin, če se ga ne drži, se zaračunajo pogodbene kazni, lahko se celo zgodi, da je nakladanje stornirano. Za prevoznike lahko to pomeni, da za opravljen prevoz ne bodo prejeli plačila ter da v prihodnje ne bodo več prejemali naročil od naročnika prevozov. Zato je za podjetje bistvenega pomena, da so podatki o kraju, kjer je voznik, vedno dostopni in natančni, kar pa program sledenja omogoča.

Prihranki pri stroških dela, gorivu. Razporeditev tovora – zbirni prevozi je zaradi pregleda dosti lažja, natančnejša, hitrejša. Znižali so se stroški pogovorov z mobilnimi telefoni za več kot 40 %, saj je pred uporabo sledenja vsa komunikacija z vozniki potekala preko mobilnih telefonov.

Ena največjih odlik programa je zmanjšanje časa, potrebnega za vodenje evidenc, in služi kot dodatno orodje tako vodstvu kot delavcem. Program napravi delo bolj učinkovito in bolj usmerjeno k ciljem. Posredno to pomeni večji dohodek in večjo pripravljenost za spopad s konkurenco na domačem in tujem trgu. Pred uvedbo programa je ena oseba samo vnašala podatke v evidence in urejevala podatke. Pri tem je bila možnost napačnega vnosa. Zmanjšala se je količina internih papirnih dokumentov – prihranek pri porabljenem papirju. Nemalokrat se je zgodilo, da se je enako delo po nepotrebnem opravljalo dvakrat ali večkrat. To zlasti velja za zbiranje in hranjenje raznih podatkov. Dokazano je, da je podjetje z uvedbo sledenja pridobilo dodano vrednost, ki se kaže kot prihranek časa, dostop do pomembnih informacij za nadaljnji potek dela in v zmanjšanju stroškov.

5.4 Nadzor nad stroški Program omogoča takojšen zajem podatkov, s pomočjo katerih lahko izračunamo, kdaj bodo naloge opravljene. Nadzor nad stroški je učinkovitejši zaradi:

pravočasnega vodenja evidenc,

obvladovanja podatkov,

večje prilagodljivosti.

44

Stroški, povezani z urejanjem papirne dokumentacije v mednarodni menjavi, so ocenjeni med približno 3,5 % in 15 % vrednosti blaga. Stroški se povečujejo, ker se večina podatkov vnaša ročno in prenaša s pošto. Ocenjuje se, da je približno 80 % računalniškega outputa posledica ročnega vnosa, zaradi slabe povezanosti informacijskih sistemov in omejene rabe aplikacij IT (Cooper, Browne & Peters, 1994, str. 230). Interpretacija poročil je enostavnejša, kar zmanjšuje čas za proučevanje poročil. Izračun stroškov storitev zaradi nematerialnih karakteristik je kompleksnejši od izračuna materialnih in proizvodnih stroškov. Zato je nadzor nad stroški težji (Pfohl, 1994, str. 259).

5.5 Možnosti nadaljnjega razvoja Ključa za uspeh ni, treba se je znajti v danih okoliščinah, se znati prilagajati. Ena ključnih konkurenčnih prednosti je prepoznavnost podjetja in renome, ki si ga je pridobilo. Pridobljeno zaupanje je dobro izhodišče za prihodnost poslovanja. Zato bo v prihodnosti še vedno v ospredju osredotočenost na posle, ki jih podjetje dobro obvlada.

Ciljni trg podjetja je še naprej Evropa, predvsem Nemčija, Avstrija, Italija, Nizozemska. Razpršenost kupcev se je prav tako izkazala za uspešno strategijo. V zadnjih letih je podjetje povečalo vozni park, zgradilo nove poslovne prostore ter svoje parkirišče.

Dober, zanesljiv kader, dobro delovno okolje, sodobna tehnologija, izobraževanje, zadostna informacijska podpora so pogoj za rast podjetja.

Prihodnje strateške odločitve v podjetju se nanašajo na odločitev, ali prevoz opraviti s svojimi vozili, izbrati podprevoznike, vlagati v nove tehnologije, vzdrževati sedanje stanje, širiti vozni park. Vsekakor so potrebna finančna vlaganja v razvoj tehnologije in v infrastrukturo. Razvoj informacijske tehnologije (IT) je za podjetja nujen in možnost, da dosežejo konkurenčno prednost. IT je izraz, ki pokriva širok spekter tehnoloških aplikacij, vključno z mikroelektroniko, obdelavo podatkov, komunikacijo, programsko opremo (Cooper, Browne & Peters, 1994, str. 227).

45

6 SKLEP Transport je vsekakor najstarejša dejavnost. Potreba po premiku dobrin se je pojavila takoj, ko je prišlo do blagovne menjave dobrin. V današnjem času nas spremlja vsak dan, na vsakem koraku. Povezuje ljudi, ne pozna meja, spodbuja razvoj držav. Globalizacija je poleg večjega trga in novih priložnosti prinesla tudi novo konkurenco. V transportu so si konkurenčna vsa transportna podjetja. Konkurenco predstavljajo tudi romunska podjetja, ki na trgu nastopajo z iztrošenimi vozili in dumpinškimi cenami. Konkurenca v tej branži je velika in neizprosna. Transportna podjetja nenehno prehajajo iz stabilnih razmer v labilne. Zaradi negativnega vpliva transporta na onesnaževanje okolja je smotrno iskati rešitve, ki ta vpliv zmanjšujejo. Nakup ekoloških vozil standarda EURO VI, ne pripomore le k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, ampak za podjetje pomeni prihranek stroškov. Prihranek se kaže v manjši porabi goriva, nižjih cenah cestnin, manjših stroških vzdrževanja. Poleg vsega je edina investicijska olajšava, ki jo država priznava pri zmanjševanju davčne osnove. Podlaga za uspešno delovanje podjetja je dober informacijski sistem, ki mora zagotavljati izmenjavo informacij. Če je pretok informacij v podjetju slab in nepopoln, je slabo tudi planiranje, ki temelji na obdelavi teh informacij. Tok informacij poteka skozi vse funkcije v podjetju, od planiranja do kontrolinga in strateškega managementa. Učinkoviti informacijski sistem tako omogoča spremljanje in obdelavo podatkov, ki so osnova za uspešno prihodnje planiranje ter organiziranje poslovnega procesa. Uspešnost podjetja se kaže kot odsev okolja, v katerem posluje, tehnologije, ki jo uporablja, informacijske podpore in usposobljenosti kadrov, ki dihajo skupaj s podjetjem. Z obsegom administrativnega dela poslovanja, ki se iz dneva v dan veča, so stroški tega dela poslovanja tudi vedno večji. Delo predstavlja v administrativnem poslovanju glavni strošek. Cilj vsakega podjetja je izboljšanje poslovanja in zmanjšanje tistih stroškov, ki jih povzroča administrativno delo. Z optimizacijo delovnega procesa lahko zmanjšamo stroške dela. Podjetje je z uvedbo programa sledenja doseglo ta cilj. Z izboljšanjem metod, postopkov v poslovnem procesu se podjetje trudi za dosego dobrih rezultatov in bije bitko s konkurenco. Podjetje, ki nenehno ne napreduje v primerjavi s konkurenco, nazaduje. V diplomskem delu zaradi varovanja podatkov nismo omenili zmanjšanja stroškov v številkah in nismo predstavili posameznih kalkulacij podrobneje.

46

Dokazali smo, da je podjetje uspešno uvedlo program za sledenje v svoje poslovanje ter doseglo s tem povezane prihranke.

47

LITERATURA IN VIRI

1. Cooper, James. 1994. European logistics: markets, management and strategy. Oxford (UK), Cambridge (Mass.): Blackwell.

2. Čižman, A. 2002. Logistični management v organizaciji. Maribor: Moderna organizacija.

3. Fersped. 2016. [online] Pridobljeno: 15. april. Dostopno na: http://www.fersped.si/slike.

4. Gerič, Tjaša. 2010. Organizacija prevoza tovora. Ljubljana: Konzorcij šolskih centrov.

5. Go-maut self care portal. 2016. [online]. Prevzeto: 18. april. Dostopno na: https://www.go-maut.at/portal/portal.

6. Google.si. 2016. [online]. Standardna euro paleta. Prevzeto: 10. april. Dostopno na: https://www.google.si/search?q=standardna+euro+paleta.

7. Google. si. 2016. Zemljevidi s poštnimi številkami. Prevzeto: 29. april. Dostopno na: http://www.zemljevidi-vodniki.si/img/cms/blog2014/zemljevid-evrope-s-postnimi-stevilkami.

8. Ivanko, Štefan. 1999. Urejenost podjetja – strukture in procesi. Koper: Visoka šola za management.

9. Jakomin, Livij, Andrej Pirš idr. 1996. Kaj moram vedeti o cestnem prometu. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.

10. Jelenc, Milan. 2000. Konkurenčne prednosti racionalne podjetniške logistike (Kaj storiti). Maribor: Studio Linea.

11. Kenda, Vladimir in Andrej Hazabent. 1999. Kako uspeti v zunanji trgovini. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

12. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

13. Logožar, Klavdij. 1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja. Maribor: Studio Linea.

14. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika, elementi in podsistemi. Ljubljana: GV Izobraževanje.

15. Luka Koper, 2016. [online]. Prevzeto: 15. april. Dostopno na: https://luka-kp.si/slo/terminali-191/single/car-and-ro-ro-terminal-245. 16. Ministrstvo za infrastrukturo, 2016. [online]. Strategija razvoja prometa v

Sloveniji. Prevzeto: 15. april. Dostopno na: http://www.mzi.gov.si/si/dogodki/strategija_razvoja_prometa_v_rs/).

17. Oblak, Henrik. 1990. Makrologistična politika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

18. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

19. Oblak, Henrik in Matjaž Mulej. 1996. Organiziranje poslovanja prometnih podjetij. Maribor: Univerza v Mariboru: Društvo za poslovno logistiko: Studio Linea.

20. Olma. 2016. [online]. Prevzeto: 23. april. Dostopno na: www.olma.si/files/proizvodni_program/Adblue/AdBlue-Euro_6.pdf.

21. Ogorelc, Anton. 1999. Mednarodne logistične storitve. Maribor: Studio Linea.

https://www.google.si/search?q=standardna+euro+paleta

48

22. Ogorelc, Anton. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

23. Ogorelc, Anton. 2001. Organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

24. Ogorelc, Anton. 1998. Transportno zavarovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

25. Panocean. 2016. Tramper. [online]. Prevzeto: 10. april. Dostopno na: http://www.panocean.com/Common/Image/Eng/Biz/img_slider_tramper3.jpg.

26. Pfohl, Hans Christian. 1994. Logistikmanagement. Bd. 1, Funktionen und Instrumente: Implementierung der Logistikkozeption und zwischen Unternehmen. Berlin: Springer-Verlag, cop.

27. Poligram sistemske rešitve d. o. o. Interno gradivo. Bistrica ob Dravi: Poligram sistemske rešitve d. o. o.

28. Podpečan d. o. o. Interno gradivo. Celje: Podpečan d. o. o. 29. Požar, Danilo. 1997. Management proizvodne logistike. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta. 30. Slovenske železnice. 2015. [online]. Prevzeto: 15. april. Dostopno na:

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/produkti-in-storitve/povezava-s-pristaniscem-koper.

31. SURS. (2015). Statopis – Statistični pregled Slovenije 2015. Pridobljeno: 21. april 2016 iz Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/publikacije.

32. TimoCom. 2016. [online]. Prevzeto: 29. april. Dostopno na: https://www.timocom.si/TimoCom/O-nas.

33. Transport Pušnik, d. o. o. Interno gradivo. Slovenske Konjice: Transport Pušnik, d. o. o.

34. Vorina, Anton. 2010. Poslovna logistika. Ljubljana: Zavod IRC 35. Zelenika, Ratko in Livio Jakomin. 1995. Suvremeni transportni sustavi.

Rijeka: Ekonomski fakultet sveučilišta Rijeka. 36. Zupančič, Samo. Ekonomika transporta. 1998. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta v Ljubljani. 37. Wikipedija [online] 2016. Citirano: 22. 4. 2016. Dostopno na naslovu:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zabojnik. 38. Wikipedija [online] 2016. Citirano 22. 4. 2016. Dostopno na naslovu:

https://en.wikipedia.org/wiki/European_emission_standard.

http://www.panocean.com/Common/Image/Eng/Biz/img_slider_tramper3.jpg

http://www.panocean.com/Common/Image/Eng/Biz/img_slider_tramper3.jpg

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/produkti-in-storitve/povezava-s-pristaniscem-koper

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/produkti-in-storitve/povezava-s-pristaniscem-koper

http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/publikacije

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zabojnik

https://en.wikipedia.org/wiki/European_emission_standard

optimiranje logistiČnih poti in stroŠkov z izbiro … · bo potekala proizvodnja in trgovina z...

Documents