DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varstvoslovje

Trendi kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami v Sloveniji

April, 2013 Rok Gliha

Mentor: doc. dr. Miran Mitar

3

Kazalo

Povzetek ................................................................................................ 6

Summary ................................................................................................ 7

Uvod ..................................................................................................... 8

1 Teoretična izhodišča in metode .............................................................. 9

2 Teoretski pristopi k razlagi uporabe in zlorabe droge ................................... 10

3 Droge in kriminaliteta ......................................................................... 13

4 Zakonodaja in pregled zakonodajnih opredelitev po osamosvojitvi ................... 16

4.1 Mednarodni dokumenti .................................................................. 16

4.2 Slovenska zakonodaja ................................................................... 17

4.3 Zakonodaja Evropske unije ............................................................. 20

4.4 Kazniva dejanja po osamosvojitvi ..................................................... 21

5 Splošno o drogah ............................................................................... 26

5.1 Kako delimo droge ....................................................................... 26

5.2 Najpogosteje zlorabljene droge ....................................................... 29

5.2.1 Konoplja rastlina - kanabis ....................................................... 29

5.2.2 Kokain ................................................................................ 30

5.2.3 Amfetamin ........................................................................... 31

5.2.4 Heroin ................................................................................ 31

5.2.5 MDMA ................................................................................. 32

6 Pregled števila kaznivih dejanj v Sloveniji od 1990-2010................................ 33

6.1 Pregled podatkov po območju Policijskih uprav .................................... 35

6.1.1 Vsa kazniva dejanja prepovedane droge po območju policijskih uprav ... 37

6.1.2 Kriminalitetno število na območju policijskih uprav ......................... 39

6.1.3 Porast kriminalitetnega števila po območjih policijskih uprav ............. 49

6.2 Trendi kriminalitetnega števila prepovedane droge ................................ 50

4

6.2.1 Izračun linearnega trenda s pomočjo metode najmanjših kvadratov za

obdobje 1990 – 2010 za policijske uprave in Slovenijo ................................... 50

6.2.2 Testiranje obstoja trenda za čas od 1990 do 2010 za Slovenijo ............ 51

7 Sklepne ugotovitve ............................................................................. 53

8 Uporabljeni viri ................................................................................. 55

Kazalo Tabel

Tabela 1: Zgornje meje za posedovanje manjših količin drog – prekršek. ................. 18

Tabela 2: Izračun kriminalitetnega števila za Slovenijo od leta 1990 do 2010 ............. 34

Tabela 3: Policijske uprave od 1990-2010 in območja upravnih enot, na katerih

opravljajo delo. ...................................................................................... 36

Tabela 4: Izračun kriminalitetnega števila za Policijske uprave in Slovenijo od leta 1990

do 2010 ................................................................................................. 39

Tabela 5: Porast kriminalitetnega števila po območjih policijskih uprav in Slovenije za

obdobje 1990-2010. .................................................................................. 49

Tabela 6: Napoved kaznivih dejanj za leto 2011 za posamezno Policijsko upravo in

Slovenijo. .............................................................................................. 51

Tabela 7: Podatki za testiranje linearnega trenda po posameznem letu za Slovenijo. .. 52

Kazalo slik

Slika 1: Kriminalitetno število kaznivih dejanj prepovedane droge skupaj, v Sloveniji od

1990 do 2010 ter kazniva dejanja neupravičena proizvodnja in omogočanje uživanja. .. 35

Slika 2: Grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Policijskih uprav od 1990-2010. .. 37

Slika 3: Grafični prikaz kriminalitetnega števila Policijskih uprav in Slovenije od 1990-

2010. ................................................................................................... 38

Slika 4: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Celje od 1990-2010.

.......................................................................................................... 42

Slika 5: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Koper od 1990-2010.

.......................................................................................................... 43

5

Slika 6: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Kranj od 1990-2010.

.......................................................................................................... 43

Slika 7: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Krško od 1990-2010

. ......................................................................................................... 44

Slika 8: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Ljubljana od 1990-

2010. ................................................................................................... 44

Slika 9: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Maribor od 1990-

2010. ................................................................................................... 45

Slika 10: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Murska sobota od

1990-2010. ............................................................................................. 46

Slika 11: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Gorica od 1990-

2010. ................................................................................................... 46

Slika 12: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Novo mesto od

1990-2010 .............................................................................................. 47

Slika 13: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Postojna od 1990-

2010. ................................................................................................... 47

Slika 14: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Novo mesto od

1990-2010 .............................................................................................. 48

6

Povzetek

V nalogi smo predstavili osnovne teoretske pristope k problematiki uživanja in zlorabe

drog ter podatke o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami od osamosvojitve Slovenije dalje.

Opravljen je bil pregled mednarodnih pogodb in sporazumov (Mednarodne konvencije in

Zakonodaja EU) ter slovenske zakonodaje od leta 1990 do leta 2010. Iz teh pravnih

aktov je razvidno, katera dejanja so določena kot kazniva dejanja in katere vrste drog

so določene kot prepovedane droge (konoplja, kokain, amfetamin, heroin in MDMA).

Navedli smo tudi, kako lahko delimo droge, prav tako so navedeni razlogi, zakaj so

droge nevarne.

V empiričnem delu naloge je opravljen pregled kaznivih dejanj v Sloveniji od leta 1990

do leta 2010. Na podlagi statističnih podatkov Policije so zbrani podatki, koliko

kazenskih ovadb o kaznivih dejanjih je bilo podanih na pristojno tožilstvo. Izračunano

je kriminalitetno število za Slovenijo in za Policijske uprave.

Testirali smo ali obstajajo linearni trendi kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi

drogami za obdobje od leta 1990 do leta 2010. Za napoved izračuna smo izbrali leto

2011. Izračunali smo tudi standardno napako ocene, ki nam pove, do kolikšne napake

ocene v številu napovedanih kaznivih dejanj lahko pride v določenem letu. Obstoj

linearnega trenda je bil preverjen z uporabo Speramanovega koeficienta korelacije

rangov. Ugotovljeno je bilo, da linearni trend obstaja.

Ključne besede: prepovedane droge, kazniva dejanja, kriminalitetno število, Slovenija,

Policija.

7

Summary – Trends of drugs offences in Slovenia

In present diploma basic theoretical approaches to the problem of drug use and abuse

are presented. Also basic data on drug crime offences for period 1991-2010 in Slovenia

are analysed.

A review of international (International conventions and EU legislation) and slovenian

legislation for the period between 1990 and 2010 was made. It is evident from

legislation, which acts are defined as criminal offence and which drugs are defined as

illicit drugs. It is also specified how could drugs be divided in various types, the most

often misused drugs are discripted (canabis, cocain, amfetamin, heroin and MDMA),

then reasons for their dangerousness are presented.

The empirical part of my work entails a review of criminal offences in Slovenia for the

period between 1990 and 2010. Data abaut the number of criminal offences submitted

to prosecution office are collected, the statistical are taken from Slovenian Police. We

have calculated the crime rate for Slovenia and police regional administration.

The existence of trends of criminal offences involving illicit drugs are tested for the

period between 1990 and 2010. The year of 2011 is chosen for the prediction. A

standard error of estimation is also calculated. It shows the possiblle error in calculated

prediction of the number of criminal acts. The possible existence of linear trend has

been tried out with Spearman’s rang correlation coefficient. I have confirmed the

existence of linear trend.

Key words: illicit drugs, drug offences, crime rate, Slovenia, Police.

8

Uvod

Različne droge1 in njihovo uživanje2 je bilo, je in verjetno še bo prisotno v različnih

družbah. Uživalci so lahko pripadniki različnih družbenih skupin (elite, srednji sloji,

delavski sloji in marginalne družbene skupine) in kategorij (starost, spol, etnična in

verska pripadnost, izobrazba…), uživajo lahko različne vrste drog (alkohol, konoplja,

kokain, hašiš, sintetične droge…) na različne načine (pitje in uživanje v obliki tablet ali

celo hrane, vdihanje, intravenozno), v različnih okoliščinah (pri delu, prostem času, v

prometu, pogosto pogojeno s krajem, časom, vrsto aktivnosti in prisotnostjo drugih

oseb), z različnimi nameni (zdravljenje bolečin, soočanje s stresom, iskanju užitkov,

novih izkušenj na področju samozavedanja …). Različne vrste drog lahko sprožijo akutne

in kronične motnje zaznavanja, čustvovanja in ne/je/voljnega delovanja posameznikov,

zaradi katerih lahko nastanejo različne neželene posledice (akutne, kronične) tako za

posameznika (okvare zdravja, ekonomske in pravne težave, težave v odnosih z bližjimi,

težave v šoli in na delovnem mestu – oz. pri pridobitvi zaposlitve …), kakor tudi za ožje

(družina, prijatelji, soseska) ali širšo družbeno okolje (mesto, regija, država…).

Vrsta (količina in teža) problemov, s katerimi se soočajo uporabniki različnih vrst drog

je pogojena s celo vrsto različnih dejavnikov (bioloških, psiholoških, družbenih), ki jih

raziskujejo in interpretirajo različne znanstvene discipline in pripadniki različnih

profesionalnih skupin (zdravniki, pravniki, socialni delavci, pedagogi, psihologi,

sociologi, politologi, ekonomisti, filozofi, teologi, …) iz različnih zornih kotov.

Ker je v sodobnih družbah težko priti do nekega relativno celovitega vpogleda v

problematiko razširjenosti uporabe različnih vrst drog, je osnovni namen naloge

predstaviti in na kratko interpretirati podatke Slovenske policije o številu in vrstah

kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami v obdobju po osamosvojitvi Slovenije.

Ti podatki so lahko en pokazatelj stanja na področju problematike drog (skupaj s

1Droge je mogoče definirati kot snov, ki lahko na različne načine vpliva na človeka in njegovo

fizično in psihično stanje in delovanje na zdravje, zaznave, čustva, voljo in vedenje (Javornik,

1997).

2 Uporaba drog je nevtralen termin, ki se nanaša na kakršnokoli uporabo psihoaktivnih drog, ne

glede na namen, učinke, okoliščine in posledice uporabe. Zloraba drog pa se lahko definira

različno, običajno gre za tako rabo, ki lahko povzroči znatno škodo osebi ali drugim v določeni

družbi (Goode, 2004:495).

9

podatki zdravstvenih ustanov, socialnega dela in nevladnih organizacij ter spoznanj

različnih znanstvenih raziskav), ki se ukvarjajo s problematiko alkohola in drog, prav

tako pa v določeni meri kažejo na usmeritve in delo posameznih akterjev.

Sama naloga je sestavljena iz več poglavij. V prvem uvodnem poglavju sem opredelil

osnovna izhodišča in način predstavitve rezultatov, v drugem poglavju je podan oris

najpogostejših teorij (predvsem družboslovnih), ki poskušajo razlagati uporabo in

posledico uporabe drog v posameznih družbah. V tretjem poglavju je podan oris

razumevanja razmerij med drogami in kriminaliteto. V četrtem poglavju so prikazane

osnovne politike soočanja z drogami v družbi, še posebej je pozornost namenjena pravni

ureditvi in prepovedi uporabe različnih vrst drog. V petem poglavju so predstavljene

osnovne značilnosti najbolj razširjenih drog in njihovi učinki na človeka3. V šestem

poglavju so predstavljeni podatki o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami, ki sem jih dobil

na zaprosilo od Ministrstva za notranje zadeve (GPU). V tem poglavju je najprej

zastavljeno vprašanje, ali obstaja trend porasta teh kaznivih dejanj v Sloveniji v času po

osamosvojitvi, nato pa tudi vprašanje in ali je prisotnost teh kaznivih dejanj omejena

samo na razvitejša območja (predvsem območji Policijskih uprav Ljubljana in Koper), ali

pa so tovrstna kazniva dejanja razširjena tudi na drugih območjih.

V sklepnem poglavju je opozorjeno na potrebo tako nadaljnjega znanstvenega (več-

disciplinarnega) raziskovanja problematike uporabe in zlorabe drog, kakor tudi ustreznih

načinov soočanja različnih družbenih akterjev (pravnih, medicinskih, vzgojno-

izobraževalnih, socialnih, ekonomskih,…) z neželenimi posledicami uživanja

(prepovedanih) drog .

1 Teoretična izhodišča in metode

Teoretična izhodišča naloge so v spoznanjih družbenih ved in kriminologije o

problematiki drog v sodobnih družbah. V nalogi sem uporabil več metod, najprej sem

analiziral osnovna spoznanja družboslovnih pristopov k problematiki

pridelovanja/proizvodnje, prodaje in uživanja prepovedanih drog, nato sem pregledal

osnovna spoznanja o vrstah, učinkih in možnih posledicah uživanja najpogosteje

3 Vsako uživanje droge še ne pomeni odvisnost. Pred letom 1970 so odvisnost obravnavali

predvsem kot fizično odvisnost, pozneje tudi kot psihološko in vedenjsko odvisnost (Goode, 2004:495).

10

uporabljanih drog ter predstavil pravne opredelitve. V empiričnem delu naloge sem

zbral in analiziral podatke o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami. Le-te sem pridobil tako

iz statističnih biltenov in spletnih stani Slovenske policije, prav tako pa tudi s strani

Generalne policijske uprave. Podatki so analizirani s pomočjo deskriptivne statistike,

izvedeno je testiranja hipoteze o trendu o porastu kaznivih dejanj v zvezi z drogami (za

območje Slovenije), prav tako pa je izvedena primerjava nivojev obremenitev (izračuni

kriminalitetnih števil kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev) in trendov na območjih

policijskih uprav (upoštevana organizacijska ureditev po letu 1999 – saj je bilo do takrat

enajst območij; po letu 2011 je osem uprav).

2 Teoretski pristopi k razlagi uporabe in zlorabe droge

Obstaja več različnih teorij o uporabi in zlorabi drog. Moser (Moser, 2007) navaja, da je

mogoče razlikovati med:

- uporaba drog kot izraz človekove naravne težnje za spreminjanje zavesti (ang.:

nature teory)

- uporaba in zloraba drog je pogojena z genetskimi/biološkimi dejavniki

- uporaba in zloraba drog je pogojena s psihološkimi dejavniki

- uporaba in zloraba drog je pogojena z družbenimi dejavniki

Teorije o uporabi substanc so oblikovane z namenom pojasnjevanja, zakaj se uporaba in

zloraba drog pojavlja in zakaj variira preko variacij različnih okoliščin in družbenih

pogojev. Kljub temu, da obstaja veliko različnih teorij o uporabi drog, smo se

osredotočili na nekaj teoretično različnih perspektiv.

Teorija narave (Weil v Moser, 2007), ki jo najbolj opazno zagovarja Weil (1986), trdi, da

je uporaba in zloraba substanc preprosto eden od načinov, na katerega ljudje izražajo

univerzalno in prirojeno gonilo za spreminjanje zavesti. Kljub temu, da so empirične

raziskave na tem področju omejene, Weil izpostavlja dejstvo, da je uporaba substanc

zgodovinsko vseprisotna v človeških družbah; od rojstva dalje, otroci z vsega sveta

prevzemajo vedenja, ki povzročijo spreminjanje zavesti (npr. zibanje, vrtenje); ter da

ljudje prevzemajo številna vedenja, ki spreminjajo zavest, vendar ne vključujejo

uporabo drog (npr. meditacija, telovadba, tvegano vedenje).

11

Genetske / biološke razlage uporabe substanc so bile tudi obravnavane. Genetske

perspektive se osredotočajo na alkoholizem, pri čemer podpirajo hipotezo, da genetsko

podedovane pred dispozicije določajo, ali bo posameznik uporabljal, še zlasti pa

zlorabljal psihoaktivne droge. Kljub obstoju dokazov, da se odvisnost od substanc

ohranja v družini, genetskim perspektivam ni uspelo izločiti okoljskih vplivov, dokazi pa

kažejo na to, da bodo genetske perspektive pomanjkljive, dokler bodo ignorirale osebne

in okoljske vplive na uporabo substanc.

Bolezenski model zasvojenosti je pogosto zamenjan z genetskim modelom, vendar so

med obema pomembne razlike. Tako kot genetski model, večina različic bolezenskega

modela trdi, da sta uporaba substanc in odvisnost povezana z genetskimi pred

dispozicijami, vendar bolezenski model vsebuje številne ideološke predpostavke (npr.

da je abstinenca edino zdravilo za alkoholike, da se alkoholikom stanje neizogibno

slabša), za katere ni vedno dokazov iz raziskav.

Psihološke perspektive uporabe substanc vključujejo perspektivno samo-okrnitve, ki

trdi, da je uporaba substanc posledica pomanjkanja samozavesti. Glede na to

perspektivo, posamezniki začnejo uporabljati in zlorabljati substance med iskanjem

odobravanja od bližnjih, ki ga niso dobili z bolj konvencionalnih virov. Ta perspektiva je

deležna kritike, predvsem zaradi tega, ker poudarja samo-zavrnitev kot vzrok uporabe

substanc, to pa je težko združljivo z dejstvom, da imajo uporabniki nelegalnih drog

lahko več bližnjih prijateljev, kot ne-uporabniki (Goode, Kandel in Davies v Moser,

2007).

Perspektiva »problematičnega vedenja« trdi, da je upora substanc le eden od vzorcev

vedenja, ki je tipičen za »problematično osebnost«. Tipične lastnosti take osebnosti

(tveganost, uporništvo, užitkarstvo) niso obvezno negativne ali patološke, vendar

spodbujajo vedenje, ki je lahko v konfliktu z družbenimi in včasih tudi pravnimi

normami. Ali so take lastnosti koristne ali problematične za posameznika, je pogojeno z

intenzivnostjo ali stopnje izražanja le-teh, s posamezno družbo ali družbeno skupino,

katere del so, in morda najpomembneje, od posameznikovega družbenega statusa.

Naše preučevanje socioloških teorij vključuje teorijo družbenega učenja, ki je ena od

empirično najboljše podprtih razlag za uporabo substanc. Teorija družbenega učenja

12

poudarja prispevek interakcij z drugimi, predvsem intimnih, k uporabi substanc, saj se

ljudje naučijo uporabe substanc. Nedavne verzije te teorije, ki jih je predlagal Akers,

1998 (Moser, 2007), prepoznavajo pomembnost spodbujanja, družbenega in

psihološkega, pri uporabi drog. Empirična podpora za to teorijo je zajetna, predvsem iz

raziskav, ki preučujejo pomembnost staršev in vrstnikov kot napovednikov uporabe in

zlorabe substanc.

Teorije o družbeni vezi trdijo, da je uporaba substanc posledica šibke ali zlomljene vezi

med posameznikom in družbo (Hirschi v Moser, 2007). Vez odraža integracijo osebe v

konvencionalno družbo, pri njenem odnosu do družine, zakonskega partnerja, otrok,

konvencionalnih prijateljev, zaposlitve, religije, skupnostnih organizacij in drugih

družbenih institucij. Teorija družbene vezi je široko podprta, kadar je bila uporabljena

za pojasnjevanje kriminala in bolj splošne deviantnosti, vendar ima ta teorija bolj malo

podpore glede uporabe substanc, ker daje premalo poudarka na vrstniške povezave. V

prihodnje bi bilo verjetno najbolje, če bi teorija preučevala, kako medsebojno vplivajo

kontrolne spremenljivke, kot je navezanost na družino, in spremenljivke povezane z

vrstniki, za predvidevanje uporabe in zlorabe substanc v različnih življenjskih obdobjih,

kot je predlagal Thornberry z »interakcijsko teorijo« (Thornberry v Moser, 2007) in z

modelom družbenega razvoja.

Teorija anomije ali teorije preobremenitve glede uporabe substanc poudarjajo

pomembnost ekonomskih in čustvenih virov stresa v etiologiji uporabe in zlorabe

substanc. Kljub pomanjkanju empirične podpore za klasično preobremenitveno razlago

uporabe substanc, nedavna odkritja nakazujejo, da je odnos med uporabo substanc in

gospodarskim dejavnikom različen med različnimi rasnimi/narodnostnimi skupinami,

delno zaradi pomembnih interakcij med raso/narodnostjo, dohodkom/revščino in

uporabo substanc (Barr et al. v Moser, 2007). Zato bi lahko bile ekonomske

preobremenitvene razlage neučinkovite pri pojasnjevanju uporabe in zlorabe substanc

med belci in med srednjim slojem, vendar so te razlage učinkovitejše pri pojasnjevanju

vzorcev uporabe substanc med manjšinami in še zlasti med tistimi v najbolj neugodnem

položaju.

Končno, konfliktne perspektive uporabe substanc poudarjajo pomembnost razlik v moči

v družbi za uporabo substanc in še zlasti pomembnost posledic povezanih z uporabo in

zlorabo substanc. Konfliktne teorije se osredotočajo na različno uporabo zakonov, pri

13

čemer opozarjajo, da so droge uporabljane v celotni družbi, med vsemi sloji, posledice

omejevanja uporabe pa močneje prizadenejo manjšine in nižji sloj (Mosher, 2007).

3 Droge in kriminaliteta

Ker uporaba različnih drog povzroča različne neželene posledice (akutna stanja,

nesposobnosti, zmanjšanje prištevnosti, odvisnosti, zasvojenosti, zdravstvene težave,

bolezni, poškodbe, smrt, ekonomske in družbene stroške, stroške sistemu zdravstvenega

in socialnega varstva ter kazenskega pravosodja), ki jih je mogoče obravnavati z

zornega kota posameznikov, družbenih skupin in širše družbe, se sodobne družbe na

različne načine soočajo s problematiko drog. Nobena družba ne zagovarja v celoti

politike »laissez faire« pristopa. Večina družb se zavzema za prohibicijo najnevarnejših

vrst drog in/ali pa na pravno opredelitev in regulacijo nekaterih (ocenjenih za najbolj

nevarne) vrst drog. V sodobnem času (zlasti od 1961 dalje) prihaja do mednarodne

koordinacije aktivnosti soočanja z drogami (ukrepi na pravnem, zdravstvenem,

socialnem in izobraževalnem področju). Na tem mestu je pozornost namenjena orisu

osnovnih spoznanj, ki se nanašajo na razumevanje razmerij med drogo in kriminaliteto,

kakor jih je mogoče ugotoviti iz sodobne strokovne literature (Bennett in Holoway,

2005, Krohn, 2009).

Razprava o razmerjih med drogami in kriminaliteto, kar poudarjajo mnogi avtorji, sproži

takoj vprašanje, kakšne vrste je ta povezanost, še posebej ker gre ena eni strani za

različne vrste drog (marihuana, kokain, heroin, konoplja, ipd.) in različne vrste

prisotnosti droge (akutna, kronična, psihična, fizična in vedenjska odvisnost), na drugi

strani pa za različne vrste kaznivih dejanj (tatvine, vlomi, ropi, umori, ipd.). V strokovni

literaturi (Bennett in Hollloway, 2005) je mogoče razlikovati med naslednjimi vrstami

povezav:

- Uporaba drog povzroča kriminaliteto (ang.: drug use causes crime).

- Kriminaliteta povzroča (spodbudi) uporabo drog (ang.: crime causes drug use).

- Vzajemni vpliv uporabe drog in kriminalitete (ang.: the reciprocal model).

- Uporabo drog in kriminaliteto povzročajo tretji (individulni, skupinski in

družbeni) dejavniki (ang.: common- cause model).

14

- Med uporaba drog in kriminaliteto ni vzročne povezanosti (ang.: the coincidence

model).

Raziskave o povezavi med drogami in kriminaliteto so namenile pozornost raziskovanju

vprašanja, katere vrste drog (marihuana, kokain, heroin, hašiš, in tudi alkohol) so v

večji meri povezane z različnimi vrstami kriminalitete (nasilniške, spolne,

premoženjske, organizirane). Te povezave niso enake za različne vrste uporabe drog

(rekreativne, redne, akutne, kronične ipd.). Prav tako so si raziskovalci (zagovorniki

različnih teoretskih pogledov) zastavili vprašanje, kako je mogoče pojasniti povezanost

med uporabo drog in kriminaliteto.

Najbolj pogost je argument »ekonomske nujnosti«, kajti uporabniki potrebujejo znatna

sredstva za nabavo drog. Le-ta lahko pridobijo s kriminalno aktivnostjo (tatvine, vlomi,

ropi, prostitucija, preprodaja drog). Drug argument je nagnjenost uporabnikov drog k

hedonizmu (uživanju). Ker kriminalna aktivnost priskrbi storilcem določena sredstva,

jih le-ti v prostočasnih aktivnostih uporabijo tudi za uživanje drog (in alkohola),

(Bennett in Holoway, 2005). V tem primeru je mogoče kriminaliteto razumeti kot

vzročni dejavnik kriminalitete.

Z zornega kota pojasnitev lahko ločimo razlago povezanosti kot zgolj statistično

povezanost na ravni neke skupnosti (statistical association), težje je, nekateri avtorji pa

govorijo o »vzročni poveznosti« na ravni posameznikov (le-ta je v smislu determinizma

sporna, pogosteje se govori o povečanih verjetnostih).

Na tem mestu je treba opozoriti na najbolj pogost model razmerij med drogo in

kriminalnim vedenjem, (ang.: The drugs-violence nexus) ki ga je predlagal Goldsmith

(1985). V le-tem modelu so poudarjeni trije podmodeli. V psihofarmakološkem

podmodelu so poudarjeni vplivi na zavedanje, čustva in vedenje uživalcev, ki lahko pod

vplivi drog storijo različna nasilna dejanja. V podmodelu ekonomske prisile je

poudarjeno dejstvo, da so zaradi odvisnosti od drog uživalci prisiljeni kupovati drage

prepovedane droge, zaradi česar posežejo po prepovedanih načinih pridobivanja

sredstev. V sistemskem modelu pa je poudarjena veriga nasilja v delovanju črnega trga,

ki se razteza od nasilnih vzorcev dela od pridelave/proizvodnje do transporta in prodaje

drog. V to verigo se vključuje tudi delo organov pregona, ki pogosto s svojimi načini

odkrivanja tovrstnih dejanj lahko uporabljajo sredstva, ki kršijo človekove pravice

državljanov.

Iz strokovne literature (Wilson,1990) je razvidno, da so mnoge študije ugotovile

korelacije med drogami in kriminaliteto, vendar vzročnost ni dokazana zaradi vplivanja

15

individualnih, skupinskih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo tako na značilnosti

problemov povezanih z uživanjem drog kakor tudi na probleme povezane s kriminaliteto

v sodobnih družbah.

16

4 Zakonodaja in pregled zakonodajnih opredelitev po

osamosvojitvi

Predhodnica mednarodnih pravnih aktov, katere je sprejela Organizacija združenih

narodov, je bil mednarodni sporazum o opiju, sprejet v Haagu leta 1912 in drugih

pogodb in sporazumov do leta 1961. Namen sporazuma je bil postopno zatiranje zlorabe

opija, morfina, kokaina in tudi predelanih substanc in derivatov iz omenjenih snovi, pri

katerih bi lahko prišlo do podobne zlorabe (Tanner J. 1992).

Po osamosvojitvi se je oblikovala tudi slovenska zakonodaja skladno z mednarodnimi

konvencijami in z vstopom v Evropsko unijo z zakonodajo Evropske unije.

4.1 Mednarodni dokumenti

Organizacija združenih narodov je na področju prepovedanih drog sprejela tri

mednarodne konvencije, na kateri temelji tudi naša zakonodaja in sicer:

- Enotne konvencije o mamilih4 sprejeta v New York 20. marca 1961.

- Konvencija o psihotropnih snoveh5, sprejeta na Dunaju 21. februarja leta 1971, in

- Konvencija zoper nezakonit promet z mamili in psihotropnimi6 snovmi sprejeta na

Dunaju 21. februarja leta 1988 (Deisinger, 2002).

Skupno mednarodnim dokumentov je, da so navedena naslednja prepovedana ravnanja,

ki jih posamezna država podpisnica implementira v svojo zakonodajo: »pridelovanje

(ang.: cultivation), proizvodnja (ang.: production), prodaja (ang.: sale), dobava (ang.:

supplying), prevoz (ang.: transportation), uvoz (ang.: importation), izvoz (ang.:

exportation), financiranje poslovanja z drogami (ang.: financing of drug operations),

uporaba (ang.: consumption), posedovanje večje količine (ang.: possession of larger

quantities) in posedovanje manjše količine (ang.: possession of small quantities)«.

(Harrendorf in Jehle, 2010:101)

4Uradni list SFRJ, (2/64, 3/78). Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92).

5Uradni list SFRJ, (40/73). Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92).

6 Uradni list SFRJ, (14/90), Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92).

17

4.2 Slovenska zakonodaja

Socialistična federativna republika Jugoslavija je bila podpisnica vseh treh konvencij,

prav tako pa z osamosvojitvijo tudi Slovenija kot pravna naslednica bivše države. Na

podlagi konvencij se je oblikoval tudi Slovenski pravni red na področju prepovedanih

drog, saj jo obvezuje Ustava Republike Slovenije7 z naslednjimi zakoni:

Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1 UPB2)8, v splošnih določbah v 29. členu

določa, da kdor ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, ni kriv, razen, če se

je sam spravil v tako stanje z uporabo alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali

kako drugače povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana

njegova krivda, ki jo določa zakon za dejanje. Na področju prepovedanih drog sta

inkriminirani dve kaznivi dejanju v 186. členu Neupravičena proizvodnja in promet s

prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za

izdelavo prepovedanih drog in 187. členu Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali

nedovoljenih snovi v športu. Postopkovni, procesni del je urejen v Zakonu o kazenskem

postopku (ZKP-UPB8)9.

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami(ZPPPD)10. S tem zakonom so

določeni pogoji, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet s prepovedanimi

drogami ter posest prepovedanih drog. Določene so tri skupine prepovedanih drog.

Organi, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem zakona, so carinski organi in zdravstveni

organi. Policija in Slovenska vojska sta pristojna za zaseg in izvedbo postopka o

prekršku. Postopkovni del je urejen z Zakonom o prekrških (ZP-1-UPB8)11. Razmejitev

med kaznivim dejanjem in prekrški je urejena tako, da je storilec odgovoren za

prekršek, v kolikor ima v posesti za enkratno ali manjšo količino prepovedane droge za

lastno uporabo. V nekaterih evropskih državah pa je meja med kaznivim dejanjem in

prekrškom določena v količini, koliko prepovedane droge je imel posameznik v posesti,

7 V 8. členu je določeno: »Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi

načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.« Uradni list RS, (33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06). 8Uradni list RS, (50/12).

9 Uradni list RS,(32/12).

10Uradni list RS, (108/99, 44/00, 2/04, 47/04, 37/05).

11Uradni list RS, (29/11).

18

ali pa enako kot v naši zakonodaji. Iz spodnje tabele je razvidno, kolikšna je zgornja

meja za posedovanje manjših količin drog – prekršek v nekaterih evropskih državah.

Tabela 1: Zgornje meje za posedovanje manjših količin drog – prekršek (Harrendorf in Jehle,

2010).

Konoplja Heroin Kokain Ecstasy Amfetamini

Albanija

Manjša količina za

lastno

uporabo

Manjša količina za

lastno

uporabo

Manjša količina za

lastno

uporabo

Manjša količina za

lastno

uporabo

Manjša količina za

lastno

uporabo

Belgija 3 g - - - -

Češka 0.3 g THC 0.15 g 0.25 g 1 g 0.5 g

Estonija

Manjša količina za

lastno uporabo

Manjša količina za

lastno uporabo

Manjša količina za

lastno uporabo

Manjša količina za

lastno uporabo

Manjša količina za

lastno uporabo

Nemčija 6 g konoplje ali 0.045g

THC 0.03 g 0.3 g

0.42 g MDE,

0.3 g MDMA

or 0.36 g MDA

0.15 g

Grčija

Manjša količina za

lastno uporabo

Manjša količina za

lastno uporabo

Manjša količina za

lastno uporabo

Manjša količina za

lastno uporabo

Manjša količina za

lastno uporabo

Italija 1 g 0.25 g 0.75 g 0.75 g 0.5 g

Latvija

0.1 g (hašiš)

0.1 g konoplje 0.001 g 0.01 g 0.02 g 0.02g

Nizozemska 5 g - - - -

Portugalska Posedovanje

za lastno uporabo

Posedovanje za lastno uporabo

Posedovanje za lastno uporabo

Posedovanje za lastno uporabo

Posedovanje za lastno uporabo

Rusija 6 g 0.5 g 0.5 g 0.3 g 0.2 g

Ukrajina 0.5 g - 0.2 g - -

19

Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih

drog (ZPUPD)12 določa ukrepe za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in

obravnavo uživalcev prepovedanih drog. Ukrepi zajemajo informativne, zdravstveno

vzgojne in svetovalne dejavnosti, zdravljenje, socialno varstvene storitve in programe

za reševanje socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog ter

spremljanje uživanja prepovedanih drog. Ministrstva, pristojna za posamezna področja,

so pristojna za izvajanja ukrepov.

Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge13 ureja proizvodnjo, promet in

uporabo ter nadzor nad snovmi, ki so lahko predhodne sestavine za izdelavo

prepovedanih drog, z namenom preprečevati njihovo zlorabo ali uporabo v nedovoljene

namene. Ta zakon velja v delih, ki niso v nasprotju z uredbami Evropske unije, ki

pokrivajo to področje.

Področje prepovedanih drog je urejeno z naslednjimi dokumenti in podzakonskimi akti:

Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog14, je podzakonski akt Zakon o proizvodnji in

prometu s prepovedanimi drogami. Določa razvrstitev prepovedanih drog glede na

resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na

uporabo v skupino I, skupino II in skupino III. Uredba se je večkrat dopolnjevala, na

seznamu je do sedaj 247 prepovedanih drog.

Uredba o ravnanju z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami15 določa način

ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami, pristojne organe in

postopke v zvezi s hrambo, izdajo, vračanjem, prodajo in uničenjem prepovedane

droge.

Pravilnik o obliki in načinu vodenja evidenc in poročil o prepovedanih drogah16, ki

določa obliko in način vodenja evidenc in poročil o prepovedanih drogah, ki jih morajo

voditi in pripravljati pravne in fizične osebe, ki proizvajajo in opravljajo promet s

prepovedanimi drogami na debelo.

12Uradni list RS,(98/1999, 2/04).

13Uradni list RS, (110/03, 47/04).

14Uradni list RS, (49/01, 78/02, 53/04, 37/05, 122/07, 102/09, 95/10, 58/11).

15Uradni list RS, (48/07, 63/09).

16Uradni list RS, (131/06).

20

Pravilnik o postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami17 ureja

postopek izdajanja dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami.

Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-200918 predstavlja začetek

celovitega reševanja problematike prepovedanih drog pri nas. Od leta 2009 do sedaj

nismo imeli nacionalnega programa. Pripravljen je že nov nacionalni program za

obdobje 2011-2020, kateri še ni bil sprejet. Koordinacija teh politik je zagotovljena

preko Komisije za droge Vlade RS, ki je bila ustanovljena s Sklepom o ustanovitvi

Komisije Vlade Republike Slovenije za droge19, naloge pa izvajajo vsa ministrstva v svoji

pristojnosti, nevladne organizacije in na lokalnem nivoju Lokalne akcijske skupine. Prav

tako komisija skrbi za mednarodno sodelovanje na področju prepovedanih drog.

4.3 Zakonodaja Evropske unije

Zakonodaja Evropske unije na področju prepovedanih drog je urejena z naslednjimi

pravnimi akti:

Uredba Evropskega sveta št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.

februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah20.

Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor

trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi

državami21.

Uredba Komisije (ES) št. 1277/2005 z dne 27. julija 2005 o določitvi izvedbenih pravil za

Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 273/2004 o predhodnih sestavinah pri

prepovedanih drogah in Uredbo Sveta (ES) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor

trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi

državami22.

17Uradni list RS, (8/02).

18Uradni list RS, (28/04).

19Uradni list RS, (93/12).

20Uradni list Evropskega parlamenta,(47/04).

21Uradni list Evropskega parlamenta,(22/05).

22Uradni list Evropskega parlamenta,(202/05).

21

Strategija EU na področju drog 2013-202023, ki temelji na ustreznih konvencijah OZN, ki

je glavni pravni instrumenti za obravnavanje problema drog.

Akcijski načrt EU za boj proti drogam 2009 - 201224 določa ukrepe za krepitev

evropskega sodelovanja pri zatiranju škodljivih posledic uživanja drog in za zmanjšanje

kriminala, povezanega z drogami.

4.4 Kazniva dejanja po osamosvojitvi

V času od leta 1990 do sedaj je bilo kaznivo dejanje promet s prepovedanimi drogami

in omogočanje uživanja določeno v naslednjem kazenskem zakonu in kazenskih

zakonikih:

Dne 1. julija 1977 je stopil v veljavo Kazenski zakon SFR Jugoslavije25. V dvaindvajsetem

poglavju, kjer so bila določena Kazniva dejanja zoper druge družbene vrednote.

Področje neupravičena proizvodnja in promet z mamili prepovedanih drog je bilo

inkriminirano v 245. členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili in v 246. členu

Omogočanje uživanja mamil.

Zakonodajalec je v prvem odstavku členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili

predvidel več alternativnih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo izvršitev tega dejanja.

Prva oblika je proizvajanje, ki mora pomeniti določeno dejavnost storilca, ki vodi v

neposreden proizvod, to je v izdelavo prepovedane droge ali predhodne sestavine za

izdelavo prepovedanih drog. Tako na primer samo sejanje določene rastline (koke, mak,

kanabis) še ne pomeni kaznivega dejanja, temveč se proizvodnja začne šele s posegi na

dozoreli rastlini26. Predelovanje pomeni vse nadaljnje delovanje, ki jih ni moč uvrstiti v

pojem proizvodnje, v praksi pa pomeni prečiščevanje in predelava mamila iz enega v

drugo. Prodaja pomeni vse stopnje, kot so določene v trgovini, dejanje je dokončano s

sporazumom med prodajalcem in kupcem glede blaga in cene, pri čemer ni potrebno,

da je blago kupec že prevzel. Ni potrebno tudi, da gre za dejansko plačilo blaga, saj je

kaznivo dejanje izvršeno tudi v primeru podaritve ali blagovne menjave. Ostala vrsta

izvršitvenih dejanj je nakup, hramba ali prenašanje, kjer mora biti podan in utemeljen

23Uradni list EU,(C 402/1).

24Uradni list EU, (C 326/7).

25Uradni list SFRJ, (44/76, 34/84, 74/87, 57/89).

26 Nasprotno je mnenje mag. Kokol Gerber (2011), saj je v ZPPPD določeno kdo in pod kakšnimi pogoji lahko goji prepovedano drogo in je tudi sodna praksa sedaj drugačna.

22

namen prodaje. Bistvo izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja je storilčev namen

prodaje, saj brez tega elementa ni kaznivega dejanja in se posest npr. prepovedane

droge smatra in obravnava kot prekršek (namen prodaje se v praksi dokazuje glede na

količino, pakiranje, posest pripomočkov za pakiranje in tehtanje, pisnih zabeležk in ali

kakšnih drugih podobnih aktivnostih). Kaznivo dejanje je podano le, če je predmet

mamilo. V četrtem odstavku je naveden obvezen zaseg mamila in sredstva za njihovo

izdelavo (Deisinger, 2002).

V členu Omogočanje uživanja je predvidenih več alternativnih oblik izvršitve. Prva

oblika je napeljevanje drugega k uživanju, druge pa so predvidene kot dajanje mamila

drugemu v uživanje, dajanje prostorov na razpolago za uživanje in podobno. Kaznivo

dejanje je dokončano, ko druga oseba mamilo zaužije. Oseba, ki zaužije mamilo, ne

stori kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje je podano le, če je predmet mamilo.

Kvalificirana oblika je določena v drugem odstavku, in sicer če je dejanje iz prvega

odstavka storjeno proti mladoletniku ali več osebam (vsaj trem osebam). V tretjem

odstavku je naveden obvezen zaseg mamila in pripomočkov. Pod pripomočke se ne šteje

prostor, saj premičnine ne morejo biti odvzete (Deisinger, 2002).

Dne 1. januarja 1995 je stopil v veljavo Kazenski zakonik Republike Slovenije27, ki je

zamenjal Kazenski zakon SFR Jugoslavije. Kaznivih dejanj zoper druge družbene

vrednote ni več predvideval. V Kazenskem zakoniku sta v dvajsetem poglavju, kjer so

določena Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje opredeljena kot kaznivo dejanje v

196. členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili in v 197. členu Omogočanje

uživanje mamil. Člen 245. iz prejšnjega Kazenskega zakona je bil spremenjen tako, da

je postala hramba in prenašanje mamil kazniva le, če je bila le to storjeno z namenom

prodaje. Novi zakon ni več predvideval kvalificirane oblike, če je bilo dejanje storjeno s

posebno nevarnim mamilom. V drugem odstavku se je spremenila sankcija iz kazni

zapora od enega do desetih let na kazen z zapora najmanj 5 let. Kaznivo dejanje

Omogočanje uživanja mamil je bil spremenjen v drugem odstavku, kjer je bila v novem

zakoniku ni predvideval kvalificirane oblike posebno hude posledice, katere nastanejo z

uživanjem prepovedane droge.

27 Uradni list RS, (63/94, 70/94).

23

Z novelo kazenskega zakonika (KZ-A)28 so bile inkriminirane prehodne sestavine, za

katere se ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil. Dodan je bil še odvzem mamil,

sredstev za njihovo izdelavo in prevoznega sredstva s prirejenim prostorom za transport

in hrambo. Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-B)29 se je spremenila kvalificirana oblika.

Uveden je bil pojem hudodelske družbe za izvrševanje takih dejanj namesto več oseb,

ki so se združile za izvrševanje takih dejanj. Spremenila se je tudi sankcija v drugem

odstavku iz kazni zapora od enega do desetih let na kazen zapora najmanj 5 let.

1. novembra 2008 je stopil v veljavo Kazenski zakonik RS KZ-130. Člena 196. in 197 člen

iz prejšnjega Kazenskega zakonika sta bistveno dopolnjena in spremenjena. V

Kazenskem zakoniku sta opredeljena v 186. in 187. členu, kot kaznivo dejanje

»Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami in predhodnimi

sestavinami za izdelavo prepovedanih drog« in »Omogočanje uživanja prepovedanih

drog«.

Novost je, da je zakonodajalec, uvedel nova pojma prepovedana droga in nedovoljene

snovi v športu, kar je razvidno že iz naslova obeh členov. Pojem prepovedana droga je

uskladil v skladu z Zakonom in Uredbo, v 99. členu pa je izpustil pojasnilo izraz

substance ali preparati, ki so razglašeni za mamila. V zvezi nedovoljenih snovi v športu

je uredil zakonodajo, saj je Slovenija podpisnica Mednarodne konvencije proti uporabi

nedovoljene snovi v športu31. Nedovoljene snovi v športu se nenehno dopolnjujejo,

katere so, je razvidno na spletni strani http:www.olimpic.si.

Dodan je drugi odstavek 186. člena, v zvezi alternativnih dejanj prodaje, ponuja na

prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo in prehodne sestavine za izdelavo droge,

ki jo je zakonodajalec opredelil kot kvalificirano obliko, ki je storjena:

- Zoper določeno kategorijo oseb (mladoletniki, duševno bolni ali zaostali in odvisniku

na zdravljenju odvisnosti)

- Določenih krajevnih okoliščinah (vzgojno-izobraževalne ustanove in njeno bližino,

javni lokali, javne prireditve, zapori, vojaške osebe, javni lokali ali na javnih

prireditvah)

28 Uradni list RS, (23/99).

29 Uradni list RS, (40/04).

30 Uradni list RS, (55/08, 39/2009).

31 Uradni list RS, (113/07).

24

- Osebam, ki storijo dejanje v zvezi z opravljanjem svojega poklica(javni uslužbenec,

duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj), in je izkoriščal svoj položaj.

-In če je storilec za izvrševanje tega kaznivega dejanja uporablja mladoletne osebe.

V odstavku, kjer je dejanje storjeno v hudodelski združbi, je dodana tudi oblika , če je

storilec organiziral mrežo prekupčevalcev in posrednikov, prav tako se je zvišala

zagrožena kazen od pet do petnajst let. V zadnjem odstavku je določeno, da se vzamejo

prevozna sredstva za prevoz in hrambo, torej ni potrebno, da ima za to posebej prirejen

prostor in je šele takrat obligatorni zaseg (Verdel Kokol, 2011).

V prvem odstavku 187. člena pa se je spremenila višina sankcije kazni zapora iz treh

mesecev do petih let na šest mesecev do osmih let. V drugem odstavku, kvalificirani

obliki je kot v 186. člena, je poleg storitve kaznivega dejanja proti določeni kategoriji

oseb opredelil tudi storitev v določenih krajevnih okoliščinah (Verdel Kokol, 2011).

10. 11. 2011 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika

(KZ-1B)32, katerega besedilo je bilo tudi uradno prečiščeno, in je dobil uradni naslov

Kazenski zakonik (KZ-1 UPB2). Najpomembnejša sprememba se nanaša na možnost

oblikovanja varnih sob za injiciranje, ki lahko postanejo del uradno potrjenih programov

zdravljenja oziroma obvladovanja ali zmanjševanja in nadzorovanja odvisnosti. S

spremembo Kazenskega zakonika omogočanje uporabe drog (varne sobe za injiciranje)

ni protipravno, kadar bi bilo omogočeno v okviru programa zdravljenja odvisnosti ali

nadzorovane uporabe drog, ki je skladno z zakonom potrjen in se izvaja v okviru javnega

zdravstva. Temeljni namen varnih sob za injiciranje je preprečevanje pred okužbami s

krvjo prenosljivih virusov (HIV, hepatitisi) in pred bakterijskimi okužbami,

preprečevanje možnosti predoziranja in možnost učinkovitejše socialne obravnave

uporabnikov drog. Hkrati se zmanjša tudi uporaba drog v javnosti ter na javnih mestih in

število odvrženih igel (Nacionalno poročilo 2012 o stanju na področju prepovedanih drog

v Republiki Sloveniji, 2012). Oba člena sta v veljavi v Kazenskem zakoniku33 in se

glasita:

32 Uradni list RS, (91/11).

33Uradni list RS, (KZ-1 UPB-2).

25

»Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v

športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog

186. člen

(1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi

prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali

nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so

razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne

sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od

enega do desetih let.

(2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo, ali

nedovoljeno snov v športu, ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog

mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno

zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če

stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v

zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz

prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali

vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja

uporablja mladoletne osebe se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let.

(3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za

izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev

ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.

(4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali

predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali

nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

(5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje

se vzamejo. Prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih

snovi v športu, se odvzamejo, če imajo za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi

v športu posebej prirejene prostore ali če je njihov lastnik vedel ali bi bil mogel vedeti,

da bodo uporabljena za tak namen.

26

Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu

187. člen

(1) Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih doping snovi ali

mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje

prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu,

da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z zaporom od

šestih mesecev do osmih let.

(2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več osebam, proti mladoletni osebi,

duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali

osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v

vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v

vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega

odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in

pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.

(3) Prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in pripomočki za njihovo uživanje se

vzamejo.

(4) Dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ni protipravno, če storilec ravna po

programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe droge, ki je v skladu z

zakonom potrjen in se izvaja v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva«. (Kazenski

zakonik, 2012:5137)

5 Splošno o drogah

5.1 Kako delimo droge

Žigon (2000) je v delu Kaj veš o drogah, navedel, da so droge različne - tako po obliki in

sestavi, kot po načinu uživanja, učinkih, škodljivih in nevarnih posledicah ter po

možnostih, da pri uživalcu povzročijo odvisnost.

Lahko ji delimo glede na vrsto odvisnosti :

27

- »duševno (psihična) in telesno (fizična) odvisnost povzročajo opij, heroin,

morfin, barbiturati…

- duševno (psihična) odvisnost povzročajo kokain, konoplja, LSD, amfetamini,

meskalin…

Lahko jih delimo na moč učinkovanja in negativne posledice:

- Trde droge, med katere spadajo opij, heroin, kokain, LSD, ekstazi …

- Mehke droge, ki jih le nekateri zagovarjajo, sem pa spadajo kodein, marihuana,

hašiš …

Lahko jih delimo na izvor in način izdelave in priprave:

- Med naravne droge spadajo opij, konoplja, kat, koka, halucinogene gobe …

- Med polsintetične droge spadajo heroin, kokain morfin …

- Med sintetične droge spadajo narkotični analgetiki, amfetamini, metamfetamini,

LSD, ekstazi, DMT …

Lahko jih delimo glede na obliko:

- Predmeti, kateri so prepojeni z učinkovino kot je LSD, DMT…

- Kot deli rastlin, ki so lahko v obliki lista, cveta, sadeža ali korenine. To so

predvsem marihuana, koka, kat …

Lahko jih delimo na način uživanja:

- Z injektiranjem v telo se predvsem uživa heroin, kokain, metamfetamine …

- Z njuhanjem ali kajenjem se uživa kat, kokain, krek, marihuano, heroin …

- Oralno se uživa amfetamin, metamfetamin, ekstazi…

- Rektalno v obliki svečk (Žigon, 2000).

Klasifikacija mamil in psihotropnih snovi po Organizaciji združenih narodov, Svetovni

zdravstveni organizaciji, in kot jih je avtor navedel v knjigi so razdeljene v naslednje

skupine:

28

- narkotiki,

- depresorji,

- stimulansi,

- halucinogeni,

- konoplja«. (Žigon, 2000:34, 35)

Narkotiki so snovi naravnega, sintetičnega in polsintetičnega izvora. Med naravne

narkotike spadajo opij, morfin, kodein in tebain. Med polsintetične narkotike spada

heroin, hidromorfon, hidrokodon in oksikodon. Med sintetične narkotike spada petidin,

fentanil, metadon, pentazocin. Možni učinki narkotikov so dremavica, upočasnjeno

dihanje, vedro razpoloženje in zožene zenice. V medicinske namene se uporabljajo za

zdravljenje diareje, blažitev bolečin in ublažitev kašlja. Vsi narkotiki povzročajo

psihično in fizično odvisnost (Žigon, 2000).

Depresorji so snovi sintetičnega izvora, med katere spadajo kloralhidrat, barbiturati,

metakvalon, glutetimid, meprobama in benzodiazepini. Uporabljajo se za premagovanje

strahu, razdražljivosti in napetosti. Vplivajo na živčni sistem v telesu. Pretirano jemanje

povzroča fizično odvisnost, nastane značilni abstinenčni sindrom (Žigon, 2000).

Stimulansi so psihotropne snovi naravnega in sintetičnega izvora. Med naravne

stimulanse spadajo nikotin, kofein, kokain, kat, betel in efedra. Med sintetične

stimulanse spadajo amfetamini (derivati MDA, MDMA, MDEA, MBDB IN DOB,

metamfetamini, metkatinon, fenetilin, pemolin in metilfenidat. Stimulansi povzročajo

evforijo in zvišajo telesno aktivnost človeka, kot na primer budnost, čuječnost in

živahnost. Dajejo občutek moči in odločnosti in zmanjšujejo občutek utrujenosti. Pri

uživalcih stimulansov se zelo hitro pokaže fizična in psihična odvisnost. Nekatere vrste

stimulansov je mogoče dobiti tudi na recept, kot sredstva za zdravljenje debelosti in

narkokolepsije, oziroma dremavice (Žigon, 2000).

Halucinogeni so psihotropne snovi naravnega in sintetičnega izvora. Med naravne

halucinogene spadajo pejot kaktus, psilocib gobe in druge haliculinogene rastline. Med

sintetične halucinogene spadajo lizergid – LSD, PCP, DMT, DET in DOM. Uživanje le-teh

povzroča stanje, podobna duševnim obolenjem z motnjami čutnega zaznavanja brez

zunanjega vzroka in vedenjske spremembe, ki postanejo tudi dramatične. Abstinenčni

sindromi niso znani (Žigon, 2000).

29

5.2 Najpogosteje zlorabljene droge

V Akcijski načrt EU za boj proti drogam 2009 – 2012 so navedeni podatki letnega poročila

Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za leto 2007, kjer je

navedeno, da uporaba drog ostaja visoka. Podatki, ki so na voljo, kažejo, da se je

uporaba heroina, marihuane in sintetičnih drog ustalila ali se niža, uporaba kokaina pa

narašča v več državah članicah. Po ocenah je skupno število ljudi v EU, ki so v življenju

že kdaj uporabili droge 70 milijonov za konopljo, vsaj 12 milijonov za kokain, 9,5

milijona za ekstazi in 11 milijonov za amfetamine, medtem ko je vsaj za pol milijona

ljudi znano, da so vključeni v nadomestno zdravljenje zaradi drog, kot je heroin

(Akcijski načrt EU za boj proti drogam, 2009). V nadaljevanju bom predstavil

najpogostejše zlorabljene prepovedane droge.

5.2.1 Konoplja rastlina - kanabis

Konoplja je rastlina, latinsko ime Cannabis sativa L, ki vsebuje psihoaktivno snov

Tetrahidrocannabinol, tako imenovani THC. Konoplja rastlina je poznana že okoli 6000

let. Iz določenih vrst se proizvaja različne industrijske proizvode, kozmetične preparate

in podobno. Iz posušenih listov in delov predvsem ženskih rastlin, razen stebla in

korenine, se dobijo naslednji proizvodi, ki jih imenujemo:

- marihuana, (posušeni zdrobljeni listi in cvetovi)

- hašiš (smolnat izloček konoplje iz dlačic cvetov, lahko je tudi v prahu, za

kilogram hašiša potrebujemo približno 500 kilogramov konoplje) in

- hašiševo olje, ki je koncentrat listov in smole.

Med prepovedane droge spada konoplja in njeni produkti, ki vsebujejo THC. Poznamo pa

še Marinol, sintetično pridobljeni THC. Učinki zaužitve so vedro razpoloženje, izguba

teka, slabitev spomina ter koncentracije, zastoj znanja, izguba koordinacije in

izrazitejši občutek za okus, vid, vonj in sluh, čustvene spremembe, nepopolno

nedokončane misli, zmedeno obnašanje, psihoze, vnetje pljuč in dihal kar povzroča

raka. Simptomi predoziranja so utrujenost, pomanjkanje koordinacije, paranoja in

psihoza. Ob daljšem rednem uživanju povzroča psihično odvisnost in tudi dviguje prag

tolerance. Uživa se s kajenjem same konoplje ali pomešane z tobakom(ročno zvite

cigarete imenovane joint in različne pipe). Oralno v obliki tablet (sintetični THC) ali

pomešane s hrano. V zdravstvene namene so jo skozi zgodovino uporabljali v različne

namene, leta 2700 pred našim štetjem na Kitajskem so ga z mešanjem vina uporabljali

30

za anestezijo. Leta 1839 je izšel članek, da konoplja ni strupena, da je učinkovita proti

krčem, da sprošča mišice, lajša revmatične bolečine in da pomaga pri psihičnih težavah,

kar je povzročilo več polemik za uporabo v zdravstvene namene. Raziskave, ki so bile

narejene, niso dokazale zdravilne lastnosti THC-ja. Sedaj ga v nekaterih državah

uporabljajo za lajšanje bolečin in sredstvo proti bruhanju kot posledica kemoterapije,

ne pa kot zdravilo za raka (Žigon, 2000).

Pri nas se THC v medicinske namene ne uporablja, ker je v nasprotju z našo zakonodajo

in je prepovedan.

Nabavna cena konoplje - marihuane za 1 gram droge v Sloveniji na črnem trgu znaša

med 3 evre in 15 evrov, najpogostejša cena 10 evrov, in za 1 kilogram med 1.000 evrov

in 3.500 evrov, najpogostejša cena 2.500 evrov.

Nabavna cena konoplje- hašiš za 1 gram droge v Sloveniji na črnem trgu znaša med 7

evrov in 30 evrov, najpogostejša cena 15 evrov in za 1 kilogram med 2.500 evrov in

5.000 evrov, najpogostejša cena 3.500 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).

5.2.2 Kokain

Je prepovedana droga, kemično znan kot Benzoylmethyl ecgonine. Pridelujejo ga iz

zimzelenega grma koke(Erythoxylon coca), ki uspeva na pobočjih Andov v Južni Ameriki.

Kot močen stimulans pospešuje dejavnost možganov in centralnega živčnega sistema ter

povzroča telesno (fizično) in duševno (psihično) odvisnost. Z večkratno uporabo pride do

tolerance. Redna uporaba lahko zaradi občutkov pretirane samozavesti privede do

motnje osebnosti, toksične psihoze, ki vključuje paranoične iluzije in čutne

halucinacije. Ob zaužitju večjih količin pride do depresije, strahu, razdražljivosti, težav

s spanjem, kronične utrujenosti, zmedenosti, paranoje in krčev. Prav tako vpliva na

plod matere v telesu, če le-ta uživa kokain. V razvoju otroka se kasneje pokaže, da ima

čustvene motnje, težave z učenjem, težave s čutili ter pomanjkanje motoričnih

sposobnosti. Med uživalci je poznan pod naslednjimi imeni: sneg, list, cecil, koks,

deklica, raj, nosni sladkorček, kosmič, cvet, prašek sreče, nebeški prah…

Uporablja se ga na naslednje načine. Kokain v prahu se lahko injicira, smrka skozi nosne

sluznice, medtem ko se crack kokain kadi. Pretirano smrkanje povzroči propad

membrane in poškodbo nosne sluznice. Kajenje pa povzroča opekline dihalnih poti,

pojavi se krvav ali črn izpljunek, bolečine v prsih (pljučnica ali vnetje srčne mišice),

poškoduje sluznico… Poškodba dihal lahko povzroči šok, popolno ohromitev dihal in s

tem smrt (Žigon, 2000).

31

Nabavna cena kokaina za 1 gram v Sloveniji na črnem trgu znaša med 30 evrov in 120

evrov, najpogostejša cena 80 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).

5.2.3 Amfetamin

Je prepovedana droga, sestavljena iz kemičnih preparatov pod skupnim imenom

amfetamini. Spada v skupino stimulansov in je sintetična droga. Povečuje budnost,

delavnost in vznemirljivost. Prvič je bil sintetiziran leta 1887, leta 1932 je bil

uporabljen v zdravstvene namene. Uporabljali so ga za zdravljenje narkolepsije.

Amfetamine še danes uporabljajo v zdravstvu za zdravljene narkolepsije, utrujenosti,

blage depresije, uravnavanje teka, kot nasprotnik depresorjem in za obvladovanja

motenj pretiranega gibanja. Po drugi svetovni vojni je bila uporaba zelo razširjena,

ugotovljeno je bilo, da z vbrizgom v žilo povzroča podoben učinek kot kokain. Zaužitje v

velikih količinah povzroči razdražljivost, agresivnost, strah, razburjenje, slušne

halucinacije in paranojo. Kdor je zasvojen z amfetamini je nasilen in zelo hitro menja

razpoloženje iz prijateljskega v sovražnega. Amfetamini zvišujejo krvni pritisk, srčni

utrip, telesno temperaturo, pospešijo ritem dihanja, povzročijo tresenje in razširjene

zenice. Po končanem učinku se pojavi padec razpoloženja, pojavi se dolgotrajni spanec,

prebujanje, kar privede do težkih depresij, ki trajajo nekaj dni.

Amfetamine dobimo v obliki prahu, tablet, kapsul in tekočine. Lahko se ga zaužije,

injicira, smrka skozi nosne sluznice ali kadi (Žigon, 2000).

Najbolj znan pod imenom Speed (Amfetamin, 2013).

Nabavna cena za 1 gram amfetamina v Sloveniji znaša na črnem trgu med 10 evrov in 40

evrov, najpogostejša cena 30 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).

5.2.4 Heroin

Je prepovedana droga, kemično znan kot diacetilmorfin, diamorfin. Prideluje se ga s

kemičnim postopkom iz morfina, ki je glavna sestavina opija. Farmacevtsko podjetje

Bayer ga je leta 1898 pričelo komercialno proizvajati pod imenom Heroin. Namenjen je

bil kot sredstvo za odpravljanje kašlja in za zdravljenje odvisnosti od morfina. Zaradi

spoznanja, da heroin povzroča večjo zasvojenost kot morfin so ga prenehali proizvajati.

Heroin povzroča močno fizično odvisnost. Splošno je znano, da dnevno uživanje po

enem tednu povzroči odvisnost. Prav tako se hitro razvije toleranca in ga je potrebno

zaužiti večkrat na dan. Učinki in posledice uporabe so zožene zenice, upočasni dihanje,

32

srčni utrip in prebavni trakt, poveča se potenje in pride do slabosti v želodcu, predvsem

pri začetnikih.

Psihološke posledice pa so, da evforični učinki izničijo utrujenost, napetost in strah,

nato pride do učinkovite pomiritve. Uživalci so odmaknjeni od realnega sveta in ko

evforija mine, potrebujejo nov odmerek.

Heroin se uporablja na načine, tako da se ga vdihava ali kadi, najpogostejše je

intraverozno vbrizgavanje. Vdihavanje na tako imenovan način kajenje zmaja,

segrevanje na foliji, povzroča poškodbo dihalnih poti, temen izcedek iz nosu ter

povzroča raka. Ob interveroznem vbrizgavanju se pojavljajo brazgotine in pogosta

vnetja ven. Zaradi onesnaženih igel pa okužbe s tetanusom, zastrupitve krvi, vnetje

srčne opne, hepatitisom in virusom HIV. Največjo nevarnost predstavlja čistost heroina,

pri čemer pride do predoziranja (zastoja dihalnega sistema, kome in smrti) tako

imenovanega overdose (Žigon, 2000).

Med uživalci je poznan pod naslednjimi imeni: H, horse, moka, dope, staf, speed-ball

(mešanica kokaina in heroina) (Heroin, 2013).

Nabavna cena kokaina za 1 gram v Sloveniji na črnem trgu znaša med 30 evrov in 120

evrov, najpogostejša cena 80 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).

5.2.5 MDMA

Je prepovedana droga, kemično znana kot MetilenDioksiMetAmfitamin (MDMA) in ima

več popularnih imen Ekstazi, XTC, Adam. Največkrat jo uporabljajo uživalci na tehno in

rave zabavah. Spada v skupino stimulansov in je sintetična droga, ki poživlja osrednje

živčevje in srce. Je psihoaktivna snov Fenitilaminov, ki ga je leta 1913 prvič sintetiziral

nemški znanstvenik Ernest Merck. V zdravstvu se je uporabljala za anestezijo med

operacijo. Z uživanjem zmanjšuje notranjo tesnobo in napetost, dvigne samozavest,

prežene strah, olajša komunikacijo ter ustvarja dobro razpoloženje. Z uživanjem se

zvišuje toleranca. Telesna odvisnost ni dokazana. Najbolj znan učinek droge ekstazi je

njegov vpliv na delovanje nadzornega mehanizma za telesno temperaturo, saj le-ta

lahko naraste prek 41 stopinj Celzija. Posledica visoke telesne temperature je

pospešeno potenje, ki vodi v preveliko izgubo telesnih tekočin in soli, to pa lahko vodi

do vročinske kapi. Zaradi pomakanja tekočine in prevelike koncentracije ekstazija lahko

pride do odpovedi delovanja ledvic in okvare jeter. Tvegan je tudi za bolnike srca in

33

ožilja, saj ob zaužitju dvigne srčni impulz za 30 udarcev na minuto. Uživa se ga oralno

največkrat v obliki tablete, lahko pa je tudi v obliki praška (Žigon, 2000).

Nabavna cena tablete ekstazi v Sloveniji na črnem trgu znaša med 3 evrov in 10 evrov,

najpogostejša cena 6 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).

6 Pregled števila kaznivih dejanj v Sloveniji od 1990-

2010

Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Naloge Policije so določene v

Zakonu o policiji34. Med nalogami ki jih opravlja, je tudi preprečevanje, odkrivanje in

preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih

dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in

zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev

premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov.

Policija v pred kazenskem postopku zbere vse potrebne podatke o kaznivem dejanju in

jih združi v kazensko ovadbo. Kazensko ovadbo nato poda na pristojno državno tožilstvo.

Na podlagi podanih kazenskih ovadb na pristojna okrožna državna tožilstva, bom skušal

ugotoviti trend kaznivih dejanj prepovedane droge v času od leta 1990 do 2010.

Pregled kaznivih dejanj od leta 1990 do 2010, bo opravljen na podlagi izračuna

kriminalitetnega števila. Kriminalitetno število se izračuna na podlagi naslednje enačbe:

- število kaznivih dejanj delimo s številom prebivalstva in dobljen rezultat

pomnožimo s številko deset tisoč.

Iz pregledanih statističnih podatkov Policije, katere sem zbral iz Statističnih listov,

letnih poročil in na podlagi podatkov, ki smo jih dobili na podlagi pisnega zaprosila

Generalni policijski upravi sem zbral podatke o številu kaznivih dejanj po zdajšnjem

veljavnem Kazenskem zakoniku po 186. členu in 187 členu. Na spletni strani

34Uradni list RS, (66/09).

34

Statističnega urada Republike Slovenije sem pridobil podatek števila prebivalcev v

Republiki Sloveniji za obdobje 1990 do 2010. Na podlagi zbranih podatkov sem dobil

naslednji izračun, razviden tabele številka 2.

Tabela 2: Izračun kriminalitetnega števila za Slovenijo od leta 1990 do 2010 (Vir: Policija, 1990-

2010 in SURS, 1990-2010).

Leto Čl. 186. KZ Čl. 187. KZ Skupaj Štev. prebivalcev Kriminalitetno št.

1990 84 114 198 1999945 0,99

1991 95 107 202 1998912 1,01

1992 176 88 264 1994084 1,32

1993 199 82 281 1989408 1,41

1994 261 146 407 1989477 2,05

1995 310 143 453 1990266 2,28

1996 452 223 675 1986989 3,40

1997 631 333 964 1984923 4,86

1998 676 312 988 1978334 4,99

1999 746 375 1121 1987755 5,64

2000 939 431 1370 1990094 6,88

2001 1140 397 1537 1994026 7,71

2002 1164 370 1534 1995033 7,69

2003 775 271 1046 1996433 5,24

2004 997 234 1231 1997590 6,16

2005 1026 215 1241 2003358 6,19

2006 1590 204 1794 2010377 8,92

2007 1429 183 1612 2025866 7,96

2008 1434 247 1681 2032362 8,27

2009 2095 235 2330 2046976 11,38

2010 1756 213 1969 2050189 9,60

35

Na podlagi izračuna vidimo, da se je trend podanih kazenskih ovadb dviga od leta 1990

do 2001, od leta 2002 do 2003 pa je sledil padec skoraj za tretjino. Nato se je trend

nadaljeval, naslednji padec beležimo iz leta 2006 na 2007 in iz leta 2009 na 2010.

0

5

10

15

20

1990 1995 2000 2005 2010

Leto

Kri

min

alite

tno š

tevi

lo

Slovenija

Proizvodnja

Omogočanje

Slika 1: Kriminalitetno število kaznivih dejanj prepovedane droge skupaj, v Sloveniji od 1990 do

2010 ter kazniva dejanja neupravičena proizvodnja in omogočanje uživanja (Vir: Policija 1990-

2010 in SURS 1990-2010).

6.1 Pregled podatkov po območju Policijskih uprav

Za svoje delo je Policija kot organ, območno regionalno razdeljena na Policijske uprave.

Območje Policijskih uprav, ki opravljajo svoje naloge na območju več določenih

Upravnih enotah Republike Slovenije. Do 1. januarja 1992 je imela Policija 13 Uprav

javne varnosti, ki so bile ustanovljene na podlagi Odločbe35. Z Odlokom36 so se Uprave

javne varnosti preimenovale v Uprave za notranje zadeve. Uprave Ljubljana, Ljubljana

Okolica in Trbovlje so se združile v enotno upravo Uprava javne varnosti Ljubljana. Dne

26. februarja 1999 so se preimenovale v Policijske uprave z odlokom37, kot je tudi

razvidno iz spodnje tabele. Po letu 2011 so se nekatere uprave združile in je sedaj

Policija razdeljena na osem Policijskih uprav. Policijski uprava Postojna se je združila s

Policijsko upravo Koper razen območja Policijske postaje Cerknica, ki se je pridružila

35 Odločba o ustanovitvi uprave javne varnosti v SR Sloveniji, štev. 01/1-S-22/40-B-58/77

36 Odlok o ustanovitvi uprav za notranje zadeve v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 33/91 z dne 28.12.1991 37 Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 12/99 z dne 26.02.1999

36

Policijski upravi Ljubljana. Policijska uprava Krško pa se je pridružila Policijski upravi

Novo mesto in Policijska uprava Krško se je pridružila Policijski upravi Celje.

Tabela 3: Policijske uprave od 1990-2010 in območja upravnih enot, na katerih opravljajo delo

(vir: Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki Sloveniji, 1999).

POLICIJSKE UPRAVE UPRAVNE ENOTE

1. CELJE

Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah,

Velenje in Žalec

2. KOPER Izola, Koper, Piran in Sežana

3. KRANJ Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in

Tržič

4. KRŠKO Brežice, Krško in Sevnica

5. LJUBLJANA

Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje

6. MARIBOR Lenart, Maribor, Ormož, Pesnica, Ptuj,

Ruše in Slovenska Bistrica

7. MURSKA SOBOTA Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in

Murska Sobota

8. NOVA GORICA Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin

9. NOVO MESTO Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje

10. POSTOJNA Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna

11. SLOVENJ GRADEC Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na

Koroškem in Slovenj Gradec

37

6.1.1 Vsa kazniva dejanja prepovedane droge po območju policijskih uprav

Iz grafičnega prikaza je razvidno, da so v obdobju od 1990 do 2010 Policijske uprave

podale po številu kazenskih ovadb za kazniva dejanja prepovedane droge na Okrožna

državna tožilstva po naslednjem vrstnem redu, Ljubljana(5145), Maribor (3679),

Celje(2672), Kranj(2651), Koper(2229), Murska Sobota(1836), Gorica (1759), Novo

mesto(960), Slovenj Gradec(872), Postojna(498) in najmanjše število Krško (560).

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

CE KP KR KK LJ MB MS GO NM PO SG

Šte

vil

o k

azniv

ih d

eja

nj

KD 1990-2010

Slika 2: Grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Policijskih uprav od 1990-2010 (vir: Policija,

1990-2010 in SURS, 1990-2010).

Iz izračuna kriminalitetnega števila v obdobju od leta 1990 do 2010 za Policijske uprave

pa je razvidno iz grafičnega prikaza, da so razdeljena po naslednjem vrstnem redu,

Koper(201,25), Murska sobota (154,10), Gorica (147,63), Kranj (130,32), Slovenj Gradec

(120,28) in Maribor (113,86), katera so bila tudi nad slovenskim povprečjem.

Podpovprečne so bile naslednje uprave: Celje (102,88), Postojna (95,24), Novo mesto

(86,61), Ljubljana (84,55) in Krško (79,13).

38

0

50

100

150

200

250

CE KP KR KK LJ MB MS GO NM PO SG SLO

Kri

min

alite

tno š

tevilo

kriminalitetno število 1990-

2010

Slika 3: Grafični prikaz kriminalitetnega števila (na 10.000 prebivalcev) po območjih policijskih

uprav in Slovenije od 1990-2010 (vir: Policija, 1990-2010 in SURS, 1990-2010).

39

6.1.2 Kriminalitetno število na območju policijskih uprav

Pregled kaznivih dejanj za posamezno Policijsko upravo od leta 1990 do 2010, sem

opravil na podlagi izračuna kriminalitetnega števila, kot je razvidno iz spodnje tabele.

Tabela 4: Izračun kriminalitetnega števila za Policijske uprave in Slovenijo od leta 1990 do 2010

(Vir: Policija, 1990-2010 in SURS, 1990-2010).

leto SLO CE KP KR KK LJ MB MS GO NM PO SG

90 0,99 0,19 1,86 0,46 0,41 1,78 0,27 0,53 2,33 0,10 1,78 0,94

91 1,01 0,16 3,33 1,34 0,28 1,57 0,24 0,08 1,00 0,29 4,60 0,13

92 1,32 1,16 6,00 1,08 0,14 1,05 0,61 1,45 1,91 0,10 4,25 1,07

93 1,41 0,82 6,40 1,85 1,10 0,89 0,37 1,53 3,42 0,77 2,63 0,94

94 2,05 1,56 9,84 1,18 0,97 1,54 0,46 1,16 6,51 1,43 4,45 0,81

95 2,28 0,86 7,85 1,74 2,53 2,21 1,31 2,53 4,88 1,05 3,55 1,48

96 3,40 2,38 17,08 2,56 1,97 2,75 2,06 2,61 6,21 1,81 4,17 0,68

97 4,86 2,58 17,12 3,27 4,24 4,36 5,31 2,80 5,49 4,46 6,16 4,33

98 4,99 4,12 14,16 2,722 2,41 4,36 4,04 5,73 5,77 3,90 6,18 10,95

99 5,64 2,97 7,36 3,46 2,55 4,63 8,19 7,11 8,22 6,33 6,93 2,70

00 6,88 4,37 10,79 3,56 2,70 6,11 10,85 6,40 10,22 8,86 4,74 9,32

01 7,71 6,66 12,57 5,53 5,25 8,02 4,65 17,45 8,55 5,55 4,14 11,21

02 7,69 6,93 10,33 4,81 5,10 8,46 6,41 13,39 5,67 5,35 8,27 12,99

03 5,24 3,74 12,86 3,08 2,41 4,82 4,16 7,61 8,44 5,98 5,11 5,82

04 6,16 2,65 12,28 14,22 4,97 3,80 6,08 9,83 5,68 5,32 6,27 3,66

05 6,19 6,80 9,66 9,49 3,12 3,38 9,08 7,01 8,53 3,34 2,15 3,53

06 8,92 13,15 10,46 14,96 7,36 5,72 6,70 17,07 7,20 4,71 2,14 11,95

07 7,96 12,13 8,25 7,16 3,81 5,94 7,52 12,37 10,31 6,86 2,30 11,26

08 8,27 11,86 10,30 9,27 3,83 4,50 10,26 17,16 7,59 5,94 2,51 9,80

09 11,38 9,50 9,15 31,10 15,11 6,36 13,45 6,94 14,70 6,34 11,11 5,22

10 9,60 8,89 14,99 9,83 9,61 6,89 12,57 8,14 14,18 10,74 4,59 9,66

40

Pri pregledu in primerjavi izračunanih podatkov (kriminalitetno število kaznivih dejanj v

zvezi z drogami na 10.000 prebivalcev), sem za povprečje vzel podatek za Slovenijo, je

bilo ugotovljeno:

V letu 1990 so bile nadpovprečno (0,99) kriminalitetno število zabeleženo na območjih

policijskih uprav Gorica (2,33), Koper, Postojna in Ljubljana. Ostale uprave so podale

podpovprečno število kazenskih ovadb s tovrstnimi dejanji, najmanj jih je podala

uprava Novo mesto(0,10).

V letu 1991 so bile nadpovprečna kriminalitetna števila (nad 1,01) na območjih

policijskih uprav Postojna (4,60), Koper, Ljubljana in Kranj. Ostale uprave so podale

podpovprečno kriminalitetno število, najmanj je imela uprava Murska Sobota (0,08).

V letu 1992 so bile nadpovprečna kriminalitetna števila (nad 1,32) na območjih

policijskih uprav Koper (6,00), Postojna, Gorica in Murska Sobota. Ostale uprave so

zabeležile podpovprečno kriminalitetno število, najmanj uprava Novo mesto (0,10).

V letu 1993 so bile nadpovprečna kriminalitetna števila (nad 1,41) na območjih

policijskih uprav Koper (6,40), Gorica, Postojna, Kranj in Murska Sobota. Ostale uprave

so imele podpovprečno kriminalitetno število, najmanj uprava Maribor (0,37).

V letu 1994 so bile nadpovprečna kriminalitetna števila (nad 2,05) na območjih

policijskih uprav Koper (9,84), Gorica in Postojna. Ostale uprave so zabeležile

podpovprečno število, najmanj uprava Maribor (0,46).

V letu 1995 so bile nadpovprečno (nad 2,28) obremenjene policijske uprave Koper

(7,84), Gorica, Postojna, Krško in Murska Sobota. Ostale uprave so evidentirale

podpovprečno število, najmanj uprava Celje (0,86).

V letu 1996 so bila nad slovenskim povprečjem (3,40) kriminalitetnega števila na

območju policijskih uprav Koper (17,08), Gorica in Postojna. Ostale uprave so zabeležile

podpovprečno število, najmanj uprava Slovenj Gradec (0,68).

V letu 1997 so bile nadpovprečno obremenjene (nad 4,86) policijske uprave Koper

(17,12), Postojna, Gorica in Maribor. Ostale uprave so imele podpovprečno število,

najmanj uprava Celje (2,58).

V letu 1998 so bile nadpovprečna kriminalitetna števila (nad 4,99) na območju policijske

uprave Koper (14,16), Slovenj Gradec, Postojna, Gorica in Murska Sobota. Ostale uprave

so imele podpovprečno število, najmanj uprava Krško (2,41).

41

V letu 1999 so bile nadpovprečno obremenjene s kriminalitetnim številom (nad 5,64)

območja policijskih uprav Gorica (8,22), Maribor, Koper, Murska Sobota, Postojna in

Novo mesto. Ostale uprave so imele podpovprečno število, najmanjše je imela uprava

Krško (2,55).

V letu 2000 so imela nadpovprečna števila (nad 6,88) policijske uprave Maribor (10,85),

Koper, Gorica, Slovenj Gradec in Novo Mesto. Ostale uprave so imele podpovprečno

kriminalitetno število, najmanjše je zabeležila uprava Krško (2,70).

V letu 2001 so bile nadpovprečna števila (nad 7,71) na območju policijskih uprav Murska

Sobota (17,45), Koper, Slovenj Gradec, Gorica in Ljubljana. Ostale uprave so

evidentirale podpovprečno število, najmanjše uprava Postojna (4,14).

V letu 2002 so bile nadpovprečno obremenjene (nad 7,69) policijske uprave Murska

Sobota (13,39), Slovenj Gradec, Koper, Ljubljana in Postojna. Ostale uprave so imele

podpovprečno število, najmanj uprava Kranj (4,81).

V letu 2003 so bile nadpovprečno obremenjene (nad 5,24) policijske uprave Koper

(12,86), Gorica, Murska Sobota, Novo mesto in Slovenj Gradec. Ostale uprave imele

podpovprečno število, najmanj uprava Krško (2,41).

V letu 2004 so bila nadpovprečna kriminalitetna števila (nad 6,16) na območjih

policijskih uprav Kranj (14,22), Koper, Murska Sobota in Postojna. Ostale uprave so

zabeležile podpovprečno število, najmanj uprava Celje (2,65).

V letu 2005 so bile nadpovprečno obremenjene (nad 6,19) na območjih policijskih uprav

Koper(9,66), Kranj, Maribor, Gorica, Murska Sobota in Celje. Ostale uprave so zabeležile

podpovprečno število, najmanj uprava Postojna (2,15).

V letu 2006 so bila kriminalitetna števila nad slovenskim povprečjem (nad 8,92) na

območjih policijskih uprav Murska Sobota (17,07), Kranj, Celje, Slovenj Gradec in

Koper. Ostale uprave so zabeležile podpovprečno število, najmanj uprava Postojna

(2,14).

V letu 2007 so bile nadpovprečni (nad 7,96) na območjih policijskih uprav Murska Sobota

(12,37), Celje, Slovenj Gradec, Gorica in Koper. Ostale uprave so imele podpovprečno

število, najmanj uprava Postojna (2,30).

V letu 2008 so bile nadpovprečno obremenjene (nad 8,27) policijske uprave Murska

Sobota (17,16), Celje, Koper, Maribor, Slovenj Gradec in Kranj. Ostale uprave so

zabeležile podpovprečno število, najmanj uprava Postojna (2,51).

42

V letu 2009 so bile nadpovprečjem (nad 11,38) policijske uprave Kranj (31,10), Krško,

Gorica in Maribor. Ostale uprave so bile pod povprečjem, najmanjše kriminalitetno

število je zabeležila uprava Slovenj Gradec (5,22).

V letu 2010 so bile nadpovprečno obremenjene (nad 9,60) policijske uprave Koper

(14,99), Gorica, Maribor, Novo mesto, Kranj, Slovenj Gradec in Krško. Ostale uprave so

bile pod slovenskim povprečjem, najmanjše kriminalitetno število je imela uprava

Postojna (4,59).

Policijska uprava Koper je imela največkrat nadpovprečno kriminalitetno število (19).

Policijska uprava Krško je imela največkrat podpovprečno kriminalitetno število (17).

Najvišje kriminalitetno število po posameznih letih je imela uprava Koper, in sicer 10

krat, najnižje število po letih pa uprava Postojna 6 krat. Leta 2009 je najvišje

kriminalitetno število 31,10 imela Policijska uprava Kranj, leta 1990 pa je imela najnižje

kriminalitetno število 0,10 Policijska postaja Novo mesto. Vsi primerjani podatki so

razvidni tudi iz zgornje tabele.

Policijska uprava Celje je imela v letih od 1990 do 2004 in 2009 ter 2010 podpovprečno

kriminalitetno število. Od tega je imela najnižje kriminalitetno število v Sloveniji leta

1995 (0,86), 1997 (2,58) in 2004 (2,65). Nadpovprečno kriminalitetno število je imela

uprava v letih od 2005 do 2008, kar je razvidno tudi s spodnjega grafa.

0

5

10

15

20

1990 1995 2000 2005 2010

Leto

Kri

min

alite

tno š

tevilo

Slovenija

Celje

Slika 4: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Celje od 1990-2010 (Vir:

Policija, 1990-2010 in SURS, 1990-2010).

43

Policijska uprava Koper je imela v letih od 1990 do 2008 in leta 2010 nadpovprečno

kriminalitetno število. Od tega je imelo najvišje kriminalitetno število v Sloveniji leta

1992 (6,00), 1993 (6,40), 1994 (9,84), 1995 (7,85), 1996 (17,08), 1997 (17,12), 1998 (

14,16), 2003 (12,86), 2005 (9,66) in 2010 (14,99). Podpovprečno kriminalitetno število

je imela uprava le leta 2009, kar je razvidno s spodnjega grafa.

0

5

10

15

20

1990 1995 2000 2005 2010

Leto

Kri

min

ali

tetn

o š

tevi

lo

Slovenija

Koper

Slika 5: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Koper od 1990-2010 (Vir:

Policija, 1990-2010 in SURS, 1990-2010).

Policijska uprava Kranj je imela v leta 1990, 1992, od 1994 do 2003 in leta 2007

podpovprečno kriminalitetno število. Od tega je imela najnižje kriminalitetno število v

Sloveniji leta 2002 (4,81). Nadpovprečno kriminalitetno število je imela uprava v leta

1991, 1993, 2004 do 2006 in 2008 do 2010. Najvišje kriminalitetno število v Sloveniji je

imela uprava leta 2004 (12,22) in 2009 (31,10), kar je razvidn