Kidričeva 65 4000 Kranj

Okolje Windows XP

Urejevalnik besedila Word 2007

NELEKTORIRANO DELOVNO GRADIVO SAMO ZA INTERNO UPORABO

(Ekonomska gimnazija Kranj)

Pripravil: Tomo Grahek

Kranj, januar 2009

Avtor: Tomo Grahek

Kazalo

1. Okolje Windows ............................................................................................................................. 1

1.1. Delovna površina ................................................................................................................... 1

1.2. Programsko okno ................................................................................................................... 2

1.3. Upravljanje oken .................................................................................................................... 4

1.3.1. Premikanje oken ............................................................................................................ 4

1.3.2. Spreminjanje velikosti oken .......................................................................................... 5

1.4. Izhod iz programa Windows .................................................................................................. 5

2. Delo s programi v okolju Windows ................................................................................................ 5

2.1. Zagon programa ..................................................................................................................... 6

2.1.1. Zagon programa preko Start menija .............................................................................. 6

2.1.2. Zagon programa preko Ikone ........................................................................................ 6

2.2. Delo z več okni ...................................................................................................................... 7

2.2.1. Preklapljanje med okni .................................................................................................. 7

3. Upravljanje z diskom in datotekami ............................................................................................... 8

3.1. Pogon - drive .......................................................................................................................... 9

3.2. Mape ...................................................................................................................................... 9

3.3. Datoteka ............................................................................................................................... 10

3.4. Raziskovalec ........................................................................................................................ 10

3.4.1. Uporaba Orodne vrstice .............................................................................................. 11

3.4.2. Pogledi vsebin map ..................................................................................................... 11

3.5. Delo z mapami ..................................................................................................................... 13

3.5.1. Izdelava novih map ..................................................................................................... 13

3.5.2. Preimenovanje map ..................................................................................................... 13

3.5.3. Premikanje/kopiranje map ........................................................................................... 13

3.5.4. Brisanje map ................................................................................................................ 14

3.6. Delo z datotekami ................................................................................................................ 14

3.6.1. Premikanje in kopiranje datotek .................................................................................. 14

3.6.2. Preimenovanje datotek ................................................................................................ 14

3.6.3. Brisanje datotek ........................................................................................................... 15

3.6.4. Nadzorna plošča .......................................................................................................... 15

4. Osnove Word-a ............................................................................................................................. 16

4.1. Kaj vse obsega program Word ............................................................................................. 16

4.1.1. Kazalec za vnos besedila in miškin kazalec ................................................................ 16

4.1.2. Vnos besedila .............................................................................................................. 16

4.1.3. Odstavki ...................................................................................................................... 16

4.1.4. Slog ............................................................................................................................. 16

4.1.5. Predloge ....................................................................................................................... 17

4.1.6. Tipki Delete in Backspace ter tipka Tab ..................................................................... 17

4.2. Pričetek dela ......................................................................................................................... 17

4.2.1. Zagon programa: Word ............................................................................................... 17

4.2.2. Izhod iz programa Word ............................................................................................. 18

4.3. Programsko okno in okno dokumenta ................................................................................. 18

4.3.1. Prilagajanje programskega okna ................................................................................. 20

4.3.2. Priprava strani ............................................................................................................. 20

4.3.3. Pisanje in brisanje besedila.......................................................................................... 21

4.3.4. Nov odstavek ............................................................................................................... 21

4.4. Premikanje po besedilu in izbiranje besedila ....................................................................... 22

4.4.1. Premikanje po besedilu ............................................................................................... 22

4.4.2. Izbiranje besedila ......................................................................................................... 22

5. Oblikovanje dokumenta ................................................................................................................ 23

5.1. Oblikovanje pisave ............................................................................................................... 23

Avtor: Tomo Grahek

5.1.1. Zamenjava velikih in malih črk ................................................................................... 25

5.2. Oblikovanje odstavka ........................................................................................................... 25

5.2.1. Poravnave .................................................................................................................... 25

5.2.2. Širina odstavka ............................................................................................................ 26

5.2.3. Razmik med vrsticami in odstavki .............................................................................. 26

5.3. Označevanje in oštevilčevanje vrstic ................................................................................... 26

5.3.1. Spreminjanje oznak vrstic ........................................................................................... 27

5.3.2. Oštevilčevanje vrstic ................................................................................................... 28

5.3.3. Večravenski seznam .................................................................................................... 28

5.4. Obrobe in senčenje ............................................................................................................... 29

5.5. Tabulatorji ............................................................................................................................ 30

6. Shranjevanje, odpiranje in tiskanje dokumenta ............................................................................ 31

6.1. Shranjevanje besedila ........................................................................................................... 31

6.2. Ogled strani pred tiskanjem ................................................................................................. 32

6.3. Tiskanje besedila .................................................................................................................. 32

6.4. Konec dela ........................................................................................................................... 33

6.5. Odpiranje datoteke ............................................................................................................... 33

7. Premikanje in kopiranje besedila .................................................................................................. 35

8. Vstavljanje .................................................................................................................................... 36

8.1. Prelomi vrstice, odstavka, strani in odseka .......................................................................... 36

8.2. Vstavljanje simbolov ........................................................................................................... 37

8.3. Polje datum in čas ................................................................................................................ 37

8.4. Številke strani ....................................................................................................................... 38

8.5. Glava in noge ....................................................................................................................... 39

8.5.1. Oblikovanje glave in noge ........................................................................................... 39

8.6. Slike v dokumentu ............................................................................................................... 40

8.6.1. Odstranitev slike v dokumentu .................................................................................... 40

8.6.2. Vključevanje slike iz vmesnega pomnilnika - odložišča ............................................. 41

8.6.3. Določanje velikosti slike ............................................................................................. 41

8.6.4. Oblikovanje slike ......................................................................................................... 41

9. Ukazi v meniju Pogled.................................................................................................................. 43

9.1. Načini pogleda na dokument ................................................................................................ 43

9.1.1. Vrste pogledov ............................................................................................................ 43

9.1.2. Zoom – povečava ........................................................................................................ 43

10. Hitro premikanje in brskanje po dokumentu ............................................................................ 44

10.1. Uporaba drsnikov ................................................................................................................. 44

10.2. Uporaba tipkovnice .............................................................................................................. 44

10.2.1. Ukaz Najdi ter Pojdi na ............................................................................................... 45

11. Tabele ....................................................................................................................................... 46

11.1. Vstavljanje tabele ................................................................................................................. 46

11.1.1. Označevanje in oblikovanje tabele .............................................................................. 47

11.1.2. Urejanje tabele ............................................................................................................. 47

11.1.3. Oblika tabele ............................................................................................................... 48

12. Uporaba odsekov ...................................................................................................................... 49

13. Oblike slogov in izdelava kazala .............................................................................................. 51

13.1.1. Oblikovanje sloga ........................................................................................................ 51

13.2. Kazalo vsebine ..................................................................................................................... 51

13.3. Kazalo slik, tabel, grafov.. ................................................................................................... 52

14. Predloge .................................................................................................................................... 53

15. Spajanje dokumentov ............................................................................................................... 55

Avtor: Tomo Grahek

1

1. Okolje Windows

1.1. Delovna površina Okolje Windows se ob vklopu računalnika samodejno naloži. Na zaslonu, ki predstavlja namizje okolja Windows , opazimo poleg ozadja in vrstice za preklapljanje še ikone za zagon programov. Nekatere ikone so standardizirane in se na delovno površino postavijo same. Ikone programov kot so Word for Windows,..., moramo na delovno površino postaviti sami. Ikona lahko predstavlja program, dokument ali druge elemente. Namizje predstavlja glavno mapo, ki vsebuje druge mape ali ikone.

Ikone Ikona predstavlja element in njegove lastnosti. Podatki, s katerimi je določen pomen ikone, predstavljajo torej program, dokument ali nek drug element. Mape Mapa je zbirka objektov. V mape shranjujemo datoteke ali tudi druge mape in si zgradimo drevesno strukturo map in datotek.

Ikone

Taskbar (opravilna vrstica)

Avtor: Tomo Grahek

2

Skupni elementi Na namizju se nahajajo najpomembnejše ikone

Moj računalnik predstavlja mapo, katera nam prikaže vse shranjene podatke na računalniku, vključno z programi dokumenti in drugimi podatkovnimi datotekami.

Moji dokumenti mapa je namenjena za shranjevanje naših dokumentov. Seveda pa si lahko poleg navedene mape pripravimo tudi svoje mape.

Omrežna soseščina predstavlja vsa omrežna sredstva kot so programi, tiskalniki in podatkovne datoteke.

Koš je začasno skladišče za hranjenje izbrisanih datotek. Pomotoma izbrisane datoteke najdemo v košu.

Opravilna vrstica Vrstica za preklapljanje med programi se na zaslonu nahaja na spodnjem delu delovne površine. Na levi strani se nahaja gumb Start, ki je namenjen zagonu programov. Na desni strani vrstice se nahaja obvestilno polje, kjer se nahajajo različni indikatorji. V prostoru na sredini opravilne vrstice so gumbi za prehod med odprtimi programi. Vsak program, ki ga poženemo, si v vrstici za preklapljanje namesti svoj gumb. Velikost gumbov je prilagojena glede na število odprtih programov. Gumb programa, ki je trenutno aktiven, je osvetljen. Aktiven je lahko samo en program. Če želimo aktivirati drug program, ki trenutno deluje v ozadju, lahko to naredimo z izbiro drugega gumba v opravilni vrstici.

1.2. Programsko okno Okno je področje na namizju, ki je namenjeno nalogam. Ločimo programska, delovna in pogovorna okna.

Avtor: Tomo Grahek

3

Gumb oz. področje Opis

Kontrolni meni Prikaže se kontrolni menu

Naslovna vrstica Naslovna vrstica predstavlja ime mape ali programa, v navedenem oknu.

Gumb Pomanjšaj Gumb pomanjšaj pomanjša okno v opravilno vrstico, vendar pusti okno ali program da teče v ozadju.

Gumb Povečaj/Obnovi Gumb povečaj poveča mapo ali program preko celotnega namizja. Če je okno že povečano, se gumb spremeni v gumb Obnovi , ki obnovi okno na prejšnjo velikost.

Gumb zapri Gumb Zapri zapre okno ali program

Menu vrstica V menu vrstici je prikazan seznam menu ukazov, ki so na voljo v oknu ali programu.

Orodna vrstica Orodna vrstica vsebuje ikone , ki predstavljajo bližnjice do skupnih ukazov.

Vrstica stanja Vrstica stanja prikazuje informacije o izvajanem ukazu ali o izbranem menu ukazu. Izberi Pogled; Vrstica stanja za prikaz statusne vrstice.

Meni vrstica

Gumb Zapri Gumb Povečaj

Gumb Pomanša Kontrolni Menu

Naslovna vrstica

Statusna vrstica Rob okna

Orodna vrstica

Avtor: Tomo Grahek

4

Delo s programskimi okni V nekaterih programskih oknih opazimo tudi nekoliko spremenjen izgled, vendar vedno obstajajo skupni elementi. Število odprtih oken na zaslonu je povezano z vrsto in načinom vašega dela. Programi, ki jih uporabljamo, se nahajajo vsak v svojem oknu. Delovna površina v določenih programih predstavlja še eno samostojno okno. Takšno okno imenujemo delovno okno. Velikost okna lahko določamo sami. Meni Meni ukazi v Windows se nahajajo v zgornji vrstici, dostop do ukazov je preko padajočih menijev. Nekateri menu ukazi nas vodijo do pogovornih oken ali z različnimi možnostmi. Orodna vrstica in bližnjica omogočata hitrejši in lažji dostop do pogosto uporabljanih ukazov. Meni ukaz, ki trenutno ni dostopen se izpiše v sivi barvi. Bližnjice preko tipkovnice se izpišejo na desni strani menu ukaza. Meni ukaz, ki se konča z tremi pikicami (…) pomeni, da za tem ukazom sledijo dodatne možnosti. Hitri meniji Windows omogoča uporabo hitrih menijev, uporabnik lahko izbira ukaze iz menija na izbiro.

1. {DesniKlik} na izbranem objektu. 2. Izberemo želeni ukaz.

1.3. Upravljanje oken Program Windows nam omogoča delo z več okni hkrati. V takem primeru se zgodi, da se okna medsebojno prekrivajo. Okno je lahko tudi premajhno za prikaz želenih podatkov ali pa se ne nahaja na ustreznem mestu. Vsako okno lahko premaknemo ali mu spremenimo velikost okna.

1.3.1. Premikanje oken Z miško lahko premaknemo okno na katerokoli lokacijo na zaslonu tako, da ga zagrabimo za naslovno vrstico in vlečemo na želeno mesto. Okna ne moremo premakniti izven Namizja.

Avtor: Tomo Grahek

5

1.3.2. Spreminjanje velikosti oken Velikost oken nastavljamo za vsako okno posebej in sicer tako, da z miško premikamo robove okna. . Okna lahko premikamo oz. spreminjamo velikost samo če okna niso maksimalna.

1.4. Izhod iz programa Windows Pred samim izklopom računalnika moramo računalnik pripraviti na izklop. To imenujemo zaustavitev sistema ali priprava na izklop. Priprava na izklop shrani vse nedokončane operacije na trdi disk in hkrati pripravi vse za naslednji zagon računalnika.

Izklop računalnika: 1. Menu Start 2. Izberi Izklopi računalnik… 3. Izberi Izklopi

Če je med operacijo priprave na izklop odprt še kakšen program, Windows pozove uporabnika k shranjevanju in sam zapre program.

2. Delo s programi v okolju Windows V okolju Windows ločimo več vrst programov. Delimo jih na programe, ki so bili narejeni za grafično okolje Windows in programe pisane za okolje MS DOS. Nekatere programe pisane za MS DOS uporabljamo preko celega zaslona, druge pa v oknu okolja Windows . Okolje Windows je posebej prilagojeno delu z več programi – večopravilnost, saj je preklapljanje med njimi zelo enostavno in omogoča izvajanje preprostega postopka za prenos podatkov.

Avtor: Tomo Grahek

6

2.1. Zagon programa Program lahko poženemo preko:

� menuja Start � ali ustrezne Ikone

2.1.1. Zagon programa preko Start menija Najenostavneje je program izbrati v startnem meniju. Meniji ki imajo na desni strani ukaza puščico v desno se odpirajo samostojno, brez klika na posamezen ukaz.

2.1.2. Zagon programa preko Ikone

1. Poiščemo ikono programa, ki se lahko nahaja na namizju ali v mapi. 2. {DesniKlik} na ikoni, prikaže se meni na zahtevo izberemo ukaz Odpri ali pa

izvedemo na ikoni dvojni klik.

Avtor: Tomo Grahek

7

2.2. Delo z več okni Program Windows omogoča delo z več okni, kar pomeni, da imamo hkrati lahko odprtih več oken, med katerimi preklapljamo na razne načine. Delamo lahko samo z enim – aktivnim oknom.

Opravilna vrstica prikazuje katero okno je odprto in katero je aktivno. Aktivno okno ima naslovno vrstico modro obarvano.

2.2.1. Preklapljanje med okni Med okni preklapljamo s pomočjo miške ali tipkovnice:

� {Klik} na kateremkoli delu vidnega polja okna. � {Klik} na gumb v opravilni vrstici � Držimo tipko {ALT} in pritiskamo na tipko {TAB}. Ko se na zaslonu prikaže

želena ikona okna spustimo tipko {ALT}.

Aktivno okno

Avtor: Tomo Grahek

8

3. Upravljanje z diskom in datotekami Podatki na računalniku so shranjeni na disku v obliki datoteke. Vsaka datoteka na disku je določena z imenom datoteke ,celoten zapis podatka pa določimo z naslednjimi elementi:

� Pogon (drive) – disk, disketa, izmenljivi diski… � Mapa (folder) � Datoteka (filename)

Mape

Datoteke

Pogoni

Avtor: Tomo Grahek

9

3.1. Pogon - drive Vsak pogon je predstavljen z ikono.

Ikona Opis

Ikona predstavlja disketni pogon 3,5".

Ikona predstavlja trdi disk.

Ikona predstavlja CD/DVD pogon.

Ikona predstavlja pogon v skupni rabi.

Ikona predstavlja izmenljivi disk, USB ključ.

3.2. Mape Mapa je prostor, ki vsebuje datoteke ali mape.

Ikona Opis

Ikona predstavlja mapo (Mapa).

Ta ikona predstavlja mapo v skupni rabi. Mapa v skupni rabi je dostopna tudi drugim uporabnikom v omrežju.

Avtor: Tomo Grahek

10

pogoni in mape vsebina elementa, ki smo ga izbrali na levi

3.3. Datoteka Podatke shranimo na trdi disk računalnika v obliki, ki ji rečemo datoteka z dodeljenim imenom. Pri imenovanju datotek moramo upoštevati naslednja pravila:

� Ime datoteke je sestavljeno najmanj iz enega znaka in največ 255 znakov � V imenu datotek lahko uporabimo presledek � Ime datoteke ne sme vsebovati naslednjih znakov: \ ? : * " < > |

Vsak tip datoteke je predstavljen z ikono, pod katero (oz. poleg katere) se nahaja njeno ime. Dvojni klik na ikoni pomeni aktiviranje te datoteke:

3.4. Raziskovalec Program Raziskovalec prikazuje drevesno strukturo računalniškega sistema. Program zaženemo na dva načina:

1. {Klik} na gumb Start 2. Izberemo Programi. 3. Izberemo Raziskovalec.

Znak - (minus) pomeni, da mapa vsebuje podmape katere so prikazane, znak + (plus) pa, da te mape niso vidne in jih s klikom lahko prikažemo.

Avtor: Tomo Grahek

11

3.4.1. Uporaba Orodne vrstice Moj računalnik in Raziskovalec imata podobne gumbe v orodnih vrsticah, ki predstavljajo najbolj pogosto uporabljene ukaze. Orodne vrstice prikažemo ali skrijemo z ukazom Pogled, Orodne vrstice, Standardni gumbi.

Ikona Opis

Postavimo se na prej izbrani element.

Postavimo se na naslednji element.

Premaknemo se mapo višje.

Vklop ali izklop levega okna z mapami in pogoni

Izbrani element premaknemo v Odložišče.

Izbrani element kopiramo v Odložišče.

Razveljavimo zadnji ukaz.

Izbrani element zbrišemo.

Možnosti pogledov vsebine map. .

3.4.2. Pogledi vsebin map Pogled na vsebino map lahko spreminjamo. Različni pogledi nam prikažejo različne informacije o vsebinah map.

Avtor: Tomo Grahek

12

Sličice

Ploščice

Ikone

Seznam

Avtor: Tomo Grahek

13

Podrobnosti

3.5. Delo z mapami

3.5.1. Izdelava novih map Nove mape kreiramo z namenom boljše organizacije namizja (Namizje) ali pa organizacije ostalih map. Podatke, s skupnimi lastnosti shranjujemo v iste mape.

1. Zaženemo Raziskovalec z ukazom Start, Programi, Raziskovalec. 2. Izberemo pogon trdega diska C:. 3. Izberemo Datoteka, Nova. 4. Izberemo Mapa. Nova mapa se prikaže z začasnim imenom

5. Vpišemo ime mape. 6. Pritisnemo tipko {Enter}.

3.5.2. Preimenovanje map Mape preimenujemo zaradi ustreznejšega imena, ki bo predstavilo vsebino mape ali pa zaradi izogibanja podvajanja imen map.

1. Označimo mapo, ki jo želimo preimenovati. 2. Izberemo Datoteka, Preimenuj. 3. Vtipkamo novo ime mape. 4. Pritisnemo na tipko {Enter}

3.5.3. Premikanje/kopiranje map Mape lahko premikamo ali kopiramo v drugo mapo, na Namizje ali na drug pogon. S premikanjem ali kopiranjem mape se premaknejo ali kopirajo tudi vse podmape in datoteke na novo lokacijo. Izberemo mapo, ki jo želimo premakniti ali kopirati.

� {DesniVlek} na mapi, ki jo želimo premakniti ali kopirati in jo premaknemo ali kopiramo v želeno mapo.

� Za kopiranje mape med vlekom držimo tipko Control (CTRL).

Avtor: Tomo Grahek

14

3.5.4. Brisanje map Z brisanjem mape premaknemo mapo in njeno vsebino v Koš. Izvedemo ukaz Datoteka, Izbriši in Da za potrditev brisanja.

3.6. Delo z datotekami Podatek, ki ga kreiramo shranimo v datoteko in mu damo poljubno ime. Ukazi za delo z datotekami nam nudijo veliko možnosti. Vsak ukaz lahko izvedemo na več različnih postopkov. Uporabljamo tisti postopek, ki nam je najlažji in najbolj razumljiv. S časom, ko postajamo vse boljši in boljši se odločamo za krajše in hitrejše postopke.

3.6.1. Premikanje in kopiranje datotek Datoteke lahko premikamo ali kopiramo v drugo mapo, na namizje (Namizje) ali na drug pogon. Datoteke kopiramo zaradi podvajanja vsebine ali zaradi shranjevanja.

1. Označimo datoteko, ki jo želimo premakniti ali kopirati. 2. {DesniVlek} na datoteki, ki jo želimo premakniti ali kopirati,

jo premaknemo ali 3. kopiramo v želeno mapo. 4. Za kopiranje datoteke izberemo ukaz Kopiraj sem. 5. V primeru prekinitve izberemo ukaz Prekliči.

Opomba: datoteke lahko kopiramo tudi po postopku, ki je opisan pri kopiranju map in obratno.

3.6.2. Preimenovanje datotek Datoteke preimenujemo zaradi ustreznejšega imena, ki bo predstavilo vsebino datoteke ali zaradi izogibanja podvajanja imen datotek.

1. Označimo datoteko, ki jo želimo preimenovati. 2. Izberemo Datoteka, Preimenuj ali desni klik, Preimenuj. 3. Vtipkamo novo ime datoteke. 4. Pritisnemo na tipko {Enter}.

Avtor: Tomo Grahek

15

3.6.3. Brisanje datotek Z brisanjem datoteke premaknemo datoteko in njeno vsebino v koš (Koš), postopek pa je enak brisanju map.

3.6.4. Nadzorna plošča Nadzorna plošča uporabljamo za nastavitev Windows okolja, programske opreme kot tudi strojne opreme. Določimo lahko:

� Ozadje namizja � Nastavitve in izgled ohranjevalnika zaslona � Spremembo datuma, časa in časovnega pasu � Določimo področne posebnosti (datum, ura, naziv valute) � Nastavitve miškinega kazalca

Avtor: Tomo Grahek

16

4. Osnove Word-a

4.1. Kaj vse obsega program Word Program Word omogoča vnašanje, urejanje in tiskanje besedila. Prednost uporabe programa je v tem, ko besedilo natipkate, ga lahko shranite, obnovite in natisnete kadarkoli. Besedilo lahko poljubno dodajate ali pobrišete, brez da bi pri tem morali ponovno vstavljati že napisano besedilo v dokument. Poleg tega Word omogoča še:

� spreminjanje tipkarske in urejevalne možnosti, � prestavljanje in kopiranje besedila, � ponavljanje zadnjega dejanja, � iskanje besed v slovarju sopomenk, � iskanje in zamenjavo besedila.

4.1.1. Kazalec za vnos besedila in miškin kazalec Kazalec za vnos besedila utripa tam, kjer se bo besedilo vneslo. Klik z miško omogoča, da na tem mestu vnesete besedilo. Tipke, ki so namenjene pregledovanju besedila (smerne tipke, {PgUp} in {PgDn}), uporabite za spreminjanje položaja kazalca.

4.1.2. Vnos besedila Besedilo se pri vnosu samodejno premika proti desnemu robu. Besedilo, ki ga vnesemo pred kazalcem, pomika obstoječe besedilo pred njim. Odstavek se poravna samodejno.

4.1.3. Odstavki Odstavek lahko vsebuje eno ali več vrstic besedila. Z tipko {Enter} omogočimo začetek in konec novega odstavka. Zaznamujemo ga z oznako "PI" {¶}.

4.1.4. Slog Slogi določajo, kako bo v dokumentu izgledalo besedilo. Slog predstavlja elemente besedila, kot so velikost črk, razmik znakov, razmiki med vrsticami, oblika odstavkov, senčenje in poravnava besedila. Word vsebuje tudi slog za odstavke in črke. Slog za odstavek se pojavi že v vnaprej določeni obliki. Slog za črke se prav tako pojavi samodejno pri izbranem besedilu. Samodejni (Navaden) slog se pojavi, ko pričnemo pisati v nov dokument.

Avtor: Tomo Grahek

17

4.1.5. Predloge Vsak Wordov dokument temelji na navadni predlogi. Predloga vsebuje podatke, ki imajo standardno obliko Wordovih dokumentov in orodno vrstico. Kadar ustvarimo nov dokument, le ta vedno temelji na navadni predlogi. Predloga je na voljo za uporabo v kateremkoli dokumentu, tudi kadar oblikujemo pismo, faks, poročilo in ovojnico. Če le ni drugače določeno, Word vedno ustvari dokument na podlagi navadne predloge.

4.1.6. Tipki Delete in Backspace ter tipka Tab S pritiskom na tipko {Delete} pobrišete znake desno od kazalca, s pritiskom na tipko {Backspace} pa pobrišete znake levo od kazalca. S pritiskom na tipko {Tab} prestavite kazalec na naslednje tabulatorsko mesto v desno stran. Privzeta nastavitev tabulatorskega mesta je v razmakih po 1,25 cm. Tipka {Tab} se uporablja prav tako kot preslednica {Spacebar} za pomikanje besedila v vodoravnih intervalih.

4.2. Pričetek dela

4.2.1. Zagon programa: Word Za zagon programa Word potrebujemo grafično okolje Windows, poženemo pa ga na več načinov:

1. Izberite Start na statusni vrstici, da se odpre meni 2. Izberite Programi, Microsoft Word

ali s klikom na bližnični ikoni Microsoft Word.

Avtor: Tomo Grahek

18

4.2.2. Izhod iz programa Word

Za izhod iz programa izberemo gumb Office Izhod ali {Klik} na Kontrolni gumb Zapri

V primeru, da želite shraniti spremembe v dokumentu, odgovorite na pogovorno okno:

4.3. Programsko okno in okno dokumenta Ko poženete program Word, se na ekranski sliki pojavi prazno okno dokumenta.

Ravnilo

Gumbi pogledov

Trak s karticami Naslovna vrstica z imenom datoteke

Statusna vrstica

Pomikalni trak z gumbi

Kartica z ukazi po skupinah

Področje besedila

Gumb Office

Avtor: Tomo Grahek

19

Gumb Office

in orodna vrstica za hitri dostop: Orodno vrstico z gumbi za hitri dostop lahko prilagodimo s klikom na puščico v tej vrstici. V oknu Možnosti v Wordu bomo z izbiro Prilagajanje dodali ali odstranili gumbe ali pa jim zamenjali vrstni red.

Avtor: Tomo Grahek

20

4.3.1. Prilagajanje programskega okna

Ravnilo Širina besedila je določena z dolžino ravnila ter oznakami na njem. Če ravnila ni na zaslonu, izvedemo ukaz Ogled/Ravnilo,

ravnilo pa lahko vklopimo in izklopimo tudi z gumbom, ki se nahaja nad navpičnim pomikalnim trakom oz. na kuncu ravnila:

Mrežne črte Mrežne črte, ki jih vklopimo na podoben način (Ogled/Mrežne črte), nam pomagajo pri natančni postavitvi in poravnavi različnih objektov (slik, izrezkov, grafikonov…) v našem dokumentu.

4.3.2. Priprava strani

zaganjalnik pogovornega okna

Vedno pišemo na kako podlago, zato podlago določimo naprej po naslednjem postopku: 1. Na kartici Postavitev strani v skupini Priprava strani kliknemo na puščico oz.

zaganjalnik pogovornega okna. 2. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za nastavitev oblike in velikosti strani. V oknu

so tri kartice z jezički, ki so prikazani pod naslovom okna. 3. Če v oknu ni odprta kartica Robovi, kliknemo njen jeziček.

Na tej kartici določimo odmik besedila od robov strani in usmerjenost lista, ki je običajno pokončna.

4. Izberemo jeziček kartice velikost lista Papir. Na tej kartici določimo položaj in velikost lista, kjer s seznama velikost lista izberemo velikost A4 (210 mm x 297mm).

Avtor: Tomo Grahek

21

Če smo z videzom zadovoljni, kliknemo tipko V redu. Pogovorno okno se je zaprlo in dokument je nared, da začnemo vanj pisati besedilo.

4.3.3. Pisanje in brisanje besedila Besedilo pišemo s tipkovnico. Vsak znak, ki ga odtipkamo, se zapiše na tekočem mestu v besedilu .

Velika začetnica dobimo s pritiskom tipke dvigalke � in hkratnim pritiskom tipke za ustrezno črko. Ko spustimo dvigalko, v besedilo znova vnašamo male črke. S pritiskom na tipko {Delete} pobrišete znake desno od kazalca, s pritiskom na tipko

Backspace pa pobrišemo znake levo od kazalca, torej z njo med pisanjem izbrišemo zadnji vpisani znak. Urejevalnik besedil deluje tako, da besedilo samostojno premakne v novo vrstico takrat, ko je tekoča vrstica polna.

4.3.4. Nov odstavek

Kadar želimo, da bi se kako besedilo izpisalo v naslednji vrstici, tekoča vrstica pa še ni polna, izvedemo poseben ukaz s tipko Enter. S tipko Enter označimo mesto, kjer mora program naslednje besedilo prestaviti v novo vrstico, že vpisano besedilo pa, odvisno od zahtev, razporediti med levi in desni rob dokumenta. S tipko Enter torej določimo začetek novega odstavka oziroma konec prejšnjega.

Avtor: Tomo Grahek

22

4.4. Premikanje po besedilu in izbiranje besedila

4.4.1. Premikanje po besedilu Besedilo lahko spreminjamo le na mestu, kjer se tisti hip nahajamo.

Po besedilu se lahko premikamo s smernimi tipkami � � � � ter tipkami: Home – premik na začetek vrstice End – premik na konec vrstice Page Up – premik za eno »ekransko« stran navzgor Page Down – premik za eno »ekransko« stran navzdol Premike pospešimo z držanjem kontrolne tipke Ctrl: Ctrl - Home – premik na začetek besedila Ctrl - End – premik na konec besedila Ctrl - Page Up – premik za eno stran nazaj Ctrl - Page Down – premik za eno stran naprej

4.4.2. Izbiranje besedila Kadarkoli želimo del besedila oblikovati, ga moramo najprej izbrati. Izbrano besedilo se izpiše v beli barvi na črni površini. Postopki za izbiro delov besedila

Elementi besedila Postopek

Beseda {Dvojni-Klik} na besedi.

Poljubno besedilo {Vlek} preko besedila od začetka do konca.

Stavek {Ctrl+Klik} kjerkoli v stavku.

Vrstica besedila {Klik}na neoznačenem območju ob levi strani pred vrstico.

Več vrstic besedila {Vlek} kazalec na neoznačenem območju od prve do zadnje vrstice.

Odstavek {Dvojni-Klik} pred odstavkom na neoznačenem območju.

Cel dokument {Ctrl+Klik} ali {Trojni Klik}, na neoznačenem območju.

Večji blok izbiranja Če želimo izbrati večji blok besedila, kliknemo na začetek bloka, držimo pritisnjeno tipko {Shift} ter se premaknemo do njegovega konca.

Avtor: Tomo Grahek

23

5. Oblikovanje dokumenta Ukazi za oblikovanje se nahajajo na kartici Osnovno:

5.1. Oblikovanje pisave Pisavi bomo določili obliko, vrsto in velikost. Vse ukaze za oblikovanje pisave bomo našli v skupini Pisava:

Oblika pisave 1. Izberemo besedilo, ki mu želimo določiti obliko. 2. Premaknemo miško na tipko orodja za krepko pisavo K v

vrstici za oblikovanje. Izbrano besedilo se je izpisalo s krepko pisavo. Če kliknemo tipko še enkrat, bo besedilo spet z navadno pisavo.

3. V vrstici kliknemo tipko orodja za podčrtavanje P in izbrano besedilo je zdaj podčrtano. Če tipko kliknemo še enkrat, bo besedilo spet nepodčrtano.

4. V vrstici kliknemo tipko orodja za poševno pisavo L. Izbrano besedilo se je tokrat izpisalo s poševno pisavo. Če tipko še enkrat kliknemo, bo besedilo spet napisano s pokončno pisavo.

Vrsta pisave 1. Izberimo besedilo, ki mu želimo spremeniti vrsto pisave. 2. Kliknimo tipko orodja za spreminjanje pisave, ki je

narisana na desni strani, poleg polja z imenom tekoče pisave.

3. V imeniku pisav izberimo želeno pisavo (npr. Arial, Times New Roman). Izbrano besedilo se je izpisalo v izbrani pisavi.

Avtor: Tomo Grahek

24

Velikost pisave 1. Izberimo besedilo, ki mu želiš spremeniti velikost pisave.

Velikost pisave, s katero bo napisan naslednji znak, ki ga boš natipkal na tipkovnici, oziroma s katero je že napisan izbrani niz znakov, je naveden v polju v vrstici za oblikovanje. Navadna pisava je visoka 12 pik oz. približno 4 mm.

2. Kliknimo tipko orodja za spreminjanje velikosti pisave, narisano na desno strani, poleg polja z višino tekoče pisave.

3. S seznama velikosti izberi ustrezno višino pisave, npr. 14 pik in izbrano besedilo se bo izpisalo v izbrani velikosti.

Barvanje pisave, učinki in drugo Izbrano besedilo lahko izpišemo v drugačni barvi, pisavo pa lahko tudi dvignemo (nadpisana pisava za potence), vrežemo ali izbočimo itd. : 1. Izvedemo ukaz Osnovno/Pisava.

Na zaslonu se bo odprlo pogovorno okno za oblikovanje pisave. V njem lahko določimo lastnosti pisave izbranega besedila. Na sredini okna je polje Barva pisave kjer izberemo barvo pisave. Kadar je izbrana možnost Samodejno, se barva pisave samodejno prilagaja barvi ozadja.

2. Pisavi lahko priredimo učinek (ali tudi več učinkov). To storimo s klikom v polju pred

učinkom, kjer se nato pojavi kljukica. V pogovornem oknu kliknemo še tipko V redu in s tem potrdimo izbrane nastavitve.

Avtor: Tomo Grahek

25

5.1.1. Zamenjava velikih in malih črk Ukaz {Shift + F3} uporabimo, kadar želimo spremeniti velike začetnice besed, velike črke ali male črke.

5.2. Oblikovanje odstavka

5.2.1. Poravnave Besedilu v odstavku bomo spreminjali poravnavo. 1. Prestavimo se v odstavek, katerega besedilo želimo postaviti na sredino 2. V vrstici za oblikovanje kliknemo tipko orodja za osredinjenje besedila (drugi gumb) in

besedilo izbranega odstavka se bo napisalo na sredini lista. Pri oblikovanju odstavkov ni potrebno izbrati celotnega besedila v odstavku. Dovolj je, če kliknemo kjerkoli v odstavku, seveda pa ni nič narobe, če del besedila ali vse besedilo izberemo.

3. V vrstici za oblikovanje kliknimo še tipko za obojestransko poravnavo. Levi in desni rob besedila izbranega odstavka sta se poravnala.

V odstavku pa lahko nastavimo tudi razmik pred in za odstavkom. Za to nastavitev moramo z zaganjalnikom pogovornega okna

odpreti okno Odstavek in nastaviti Razmik Pred in Po:

Avtor: Tomo Grahek

26

5.2.2. Širina odstavka Širino odstavkov določamo v oknu Odstavek ali tudi s premikom oznak na ravnilu. Zamik prve vrstice odstavka

Zamik preostalih vrstic levega robu odstavka Zamik desnega robu odstavka

5.2.3. Razmik med vrsticami in odstavki V istem oknu Odstavek lahko nastavljamo tudi razmike med vrsticami, lahko pa uporabimo gumb za ukaz Razmik vrstic v skupini Odstavek.

5.3. Označevanje in oštevilčevanje vrstic Vsak odstavek bomo označili s posebno oznako na začetku odstavka. 1. Izberemo besedilo, ki ga želimo označiti. 2. V vrstici za oblikovanje kliknemo tipko orodja za označevanje vrstic.

Vrstice izbranega besedila so se označile. 3. Na enak način označitev razveljavimo.

Avtor: Tomo Grahek

27

5.3.1. Spreminjanje oznak vrstic Oznake vrstic, ki jih je določil program, bomo spremenili. 1. Izberemo besedilo. 2. Z desno tipko kliknemo izbrano besedilo.

Na zaslonu se je izpisal meni. 3. Kliknemo ukaz Oznake (lahko izvedemo isti ukaz s pomočjo gumba v skupini Odstavek)

Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za določanje oznak in izberemo oznako. 4. Če hočemo določiti novo vrstično oznako, izberemo ukaz Določi novo oznako

Na zaslonu se odpre pogovorno okno za spreminjanje oznak.

5. S klikom na tipko Simbol ali Slika lahko izbiramo med množico znakov, z gumbom

Pisava pa spremenimo velikost, obliko in barvo znaka in nato zaključimo s tipko V redu. Oznake izbranega besedila so se spremenile.

Avtor: Tomo Grahek

28

5.3.2. Oštevilčevanje vrstic V besedilu lahko oznake zamenjamo z zaporednimi številkami. 1. Izberemo besedilo, ki ga želimo oštevilčiti. 2. V skupini Odstavek kliknemo gumb za Oštevilčevanje vrstic. Vrstice izbranega besedila s

se oštevilčile. 3. Na enak način razveljavimo oštevilčenje vrstic. 4. Vrsto in način oštevilčevanja bolj natančno določimo podobno, kot pri označevanju vrstic

oz. odstavkov – z ukazom Določi novo obliko števil….

5.3.3. Večravenski seznam Za številčenje v več ravneh v skupini Odstavek izberemo ukaz Večravenski seznam in nato ustrezno predlogo, lahko pa z izbiro Določi nov večravenski seznam spremenimo obliko zapisa števil, poravnave števil ter zamike.

Avtor: Tomo Grahek

29

5.4. Obrobe in senčenje Obroba in senčenje se lahko nanaša na besedilo, odstavke ali strani. Obroba je lahko določena na zgornjem, spodnjem, levem in desnem delu odstavka. Vsaka posamezna črta je lahko različne debeline ali barve. Senčenje vključuje slog in barvo vzorca ter barvo polnila. Dolžina vodoravne obrobe je določena glede na zamik odstavkov oziroma glede na zgornji, spodnji, levi in desni rob odstavka. Obrobo in senčenje lahko določimo na izbranem besedilu ali na mestu kazalca v trenutnem odstavku. Obrobe lahko dodajamo s pomočjo gumba za izdelavo obrob. Odpre se nam meni, kjer lahko določimo mesto obrobe, z izbiro Obrobe in senčenje pa odpremo okno za določanje Sloga, Barve in Širine črt.

Avtor: Tomo Grahek

30

5.5. Tabulatorji Tabulatorje lahko uporabljamo za poravnavo besedila v stolpce, pa tudi za druge zamike besedila. Privzeta nastavitev tabulatorjev je določena v razmakih na 1,25 cm. Vstavimo lahko različne tabulatorje, ki vam določijo poravnavo in mesto besedila glede na tabulatorsko mesto. Z pritiskom na tipko {TAB}, prestavite besedilo in kazalec na naslednje tabulatorsko mesto. Besedilo se poravna glede na položaj izbranega tabulatorja. Na mestu, kjer ste pritisnili

tipko {TAB}, se prikaže nenatisljivi znak. Tabulatorje lahko izbiramo s klikom na gumb, ki se nahaja na začetku ravnila in jih nato postavljamo po ravnilu.

levi sredinski desni decimalni Z dvojnim klikom na enem od tabulatorjev dobimo okno Tabulatorji, kjer lahko spremenimo oblike tabulatorjev, določamo vodilne črte ali pa tudi spremenimo tabulatorska mesta.

Med mestom enega in drugega tabulatorja lahko vstavimo vodilno črto. Vodilna črta ima obliko neprekinjene, pikčaste in črtkaste črte. Tabulatorje na izbranem področju odstranimo na dva načina:

1. Z miško jih odvlečemo iz ravnila 2. V oknu Tabulatorji izvedemo ukaz Počisti

Avtor: Tomo Grahek

31

6. Shranjevanje, odpiranje in tiskanje dokumenta

6.1. Shranjevanje besedila Če želimo napisano besedilo uporabiti kasneje, ga shranimo v datoteko, datoteko pa zapišemo na disk ali disketo. 1. Izvedemo ukaz Office/Shrani. Krajše izvedemo ukaz, če kliknemo tipko orodja za

shranjevanje v standardni vrstici. Na zaslonu se je odprlo pogovorno za shranitev besedila.

2. V polje Ime datoteke vpišemo ime datoteke, v katero bomo shranil besedilo. Če imenu nismo dodal podaljška, bo program samostojno dodal .docx.

3. V polju Shrani v: izberemo oznako pogona ter mapo, v katero bomo shranil datoteko z besedilom.

Besedilo se je shranilo v datoteko z določenim imenom, ki se je zapisala na izbrano območje izbranega pogona.

Avtor: Tomo Grahek

32

6.2. Ogled strani pred tiskanjem Pred tiskanjem pogledamo, kakšen bo videz natiskanih strani. 1. Izvedemo ukaz Office/Natisni/Predpregled tiskanja.

Na zaslonu se je narisala stran dokumenta,kakršna bi bila,če bi jo natisnil v tiskalniku.

2. Ogled strani pred tiskanjem lahko povečamo s klikom na prikazani strani.

Natisnjena stran se je izrisala v naravni velikosti in besedilo je postalo čitljivo, kazalec miške pa se je preoblikoval - še vedno je v obliki lupe, le da je v njej zdaj minus.

3. Če smo med branjem odkrili kako napako in jo želimo odpraviti, na traku Predogled tiskanja izklopimo možnost Lupa in s tem spremenimo načina dela z besedilom. Kazalec miške se bo preoblikoval v vsakdanjo obliko in besedilo lahko spreminjamo.

4. V okencu Povečava lahko izberemo razmerje, ki pa ga bolj enostavno določamo v spodnjem desnem kotu okna:

Ko končamo z vnaprejšnjim ogledom natisnjene strani, kliknemo v vrstici z orodji tipko Zapri. Vnaprejšen ogled strani je končan in na zaslonu je spet prikazan dokument v navadnem načinu.

6.3. Tiskanje besedila Natisnjeno besedilo bomo natisnili na papir. 1. Izvedi ukaz Office/Natisni

Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za tiskaje besedila. V prvi vrstici je izpisan tiskalnik, s katerim boš natisnil besedilo.

2. Če tiskalnik ni pravi, kliknite tipko Ime. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za določitev tiskalnika. Med dostopnimi tiskalniki, ki so našteti na seznamu, izberi ustreznega. Če ni med naštetimi tiskalniki nobeden pravi, moraš pravega v okensko okolje najprej vgraditi.

Avtor: Tomo Grahek

33

3. V polju Obseg strani in polju Število kopij izberi vsebino tiskanja ter število izvodov natisnjenega besedila

4. Klikni tipko V redu. Besedilo dokumenta se bo natisnilo v izbranem tiskalniku. Krajše izvedeš ukaz tako, da klikneš tipko orodja za tiskanje v standardni vrstici.

6.4. Konec dela Ko končamo pisanje, zapremo programsko okno in pospravimo okolje. Izvedemo ukaz Office/Zapri. Če zadnjih sprememb besedila nismo shranil, se je na zaslonu odprlo pogovorno okno, ki nas na to opozori.

6.5. Odpiranje datoteke Izvedemo ukaz Office/Odpri ali kliknemo tipko orodja (odprta mapa) za odpiranje dokumentov, če smo ga seveda že dodali v orodno vrstico za hitre dostope.

Avtor: Tomo Grahek

34

1. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za odpiranje datoteke. 2. Če v polju Vrsta datotek ni izbrana vrsta Word dokumenti (*.doc ali *.doc x), jo izberemo

s pripadajočega seznama. Seznam odpremo tako, da kliknemo tipko na desni strani polja.

3. Če v polju Išči v ni izbran ustrezen pogon in mapa, v kateri je datoteka, jo izberemo. 4. S seznama izberemo ime datoteke, v kateri je shranjen dokument.

Izbrano ime se je uvrstilo v polje Ime datoteke. 5. Kliknemo tipko V redu.

Besedilo dokumenta se je izpisalo na zaslon. Če je besedilo daljše od zaslona, se na njem izpiše le njegov začetek.

Avtor: Tomo Grahek

35

7. Premikanje in kopiranje besedila Del besedila lahko prenesemo ali prekopiramo na poljubno mesto v dokumentu ali celo drugam. 1. Izberemo npr. naslov našega besedila. 2. Izvedemo ukaz Izreži iz skupine Odložišče ali pa na izbranem besedilu izvedemo desni

klik in izberemo ukaz Izreži. S tem ukazom smo izbrano besedilo zbrisali in ga prenesli v spomin računalnika, ki mu pravimo odložišče.

3. Postavimo kazalec pod prvi odstavek in izvedemo ukaz Prilepi.

4. Naslov se izpiše na označenem mestu, pri tem pa vsebina še vedno ostane v odložišču, dokler vanj ne odložimo nove vsebine.

5. Postavimo kazalec na začetek besedila in ponovi ukaz

Prilepi. Naslov se izpiše tudi drugič. 6. Zadnje štiri korake lahko tudi razveljavimo v vrstici z

ukazi za hitri dostop z ukazom Razveljavi.

7. Z Ukazom Kopiraj bomo izbrano besedilo prenesli

odložišče, ne bomo pa ga zbrisali. 8. Postavimo kazalec pod prvi odstavek in izvedemo ukaz

Prilepi oz. uporabimo ustrezno orodje. Naslov se izpiše na označenem mestu, pri tem pa vsebina še vedno ostane v odložišču, dokler vanj ne odložimo nove vsebine.

9. Zadnje korake razveljavimo z ukazom Razveljavi.

Avtor: Tomo Grahek

36

8. Vstavljanje

8.1. Prelomi vrstice, odstavka, strani in odseka Vrstica Kadar želite v odstavku skočiti v novo vrstico, uporabite prelom vrstice. Z ukazom {SHIFT+ENTER} ustvarite prelom vrstice. Besedilo se bo vnašalo v novo vrstico, še vedno pa smo v istem odstavku. Odstavek Nov odstavek naredimo s tipko ENTER. Prelom strani Prelom strani se zgodi samodejno, ko besedilo doseže spodnji rob trenutne strani. To imenujemo mehki prelom strani, ki ga vidite v normalnem pogledu in je označen kot prekinjena črta, ki poteka preko zaslona. Včasih je potrebno narediti prelom strani preden besedilo doseže spodnji rob. Trdi prelom strani omogoči prehod besedila na naslednjo stran. Z ukazom {CTRL+ENTER} na mestu kazalca vstavite novo stran. Besedilo, ki je stalo za prelomom strani se pojavi na vrhu naslednje strani. Trdi prelom strani je viden v normalnem pogledu s prekinjeno črto preko zaslona in besedilom "Prelom strani". Prelom odseka Če želimo besedilo razdeliti na dva dela, na izbranem mestu vstavimo prelom odseka. Vsak odsek lahko oblikujemo ločeno (npr. nastavitev robov in usmerjenosti strani, številčenje strani, glava in noga strani...) Ukaz Prelomi za vstavljanje preloma odseka se nahaja na kartici Postavitev strani v skupini Priprava strani.

Brisanje prelomov Kazalec postavite za zadnji znak, ki se nahaja pred prelomom strani in pritisnete tipko {DELETE} ali postavite na začetek prelomoma strani in pritisnete tipko {BACKSPACE}.

Avtor: Tomo Grahek

37

8.2. Vstavljanje simbolov Word nam omogoča vnos dodatnih simbolov. Simboli služijo za dodatno grafično popestritev dopisov oz. za vstavljanje znakov, ki jih ni na tipkovnici. Simbol se vnese z meni ukazom Vstavljanje(simboli)/Simbol/Več simbolov.

Vrste simbolov izbiramo v oknu Pisava.

8.3. Polje datum in čas Trenutni datum ali čas vstavite v besedilo ali v glavo/nogo besedila kot polje. Polje se samodejno posodablja. Ko datoteko odprete ali jo natisnete, je vedno prikazan trenutni datum ali čas.

1. Postavite kazalec na mesto, kamor želite vnesti datum ali čas. 2. Izberite ukaz Vstavljanje(besedilo)/Datum in čas.

Avtor: Tomo Grahek

38

8.4. Številke strani Ukaz Vstavljanje (Glava in noga)/Številke strani… omogoča direktno uporabo avtomatičnega številčenja dokumenta. Word doda številko strani kot del besedila, ki se pojavi v območju Glava ali Noga. Vstavljanje številke strani poteka po naslednjem postopku:

1. Izberi ukaz Vstavljanje(glava in noga)/Številke strani in odpre se pogovorno okno Številke strani.

2. Izberemo položaj in poravnavo. 3. Z izbiro Oblikuj številke strani določimo obliko in začetek številčenja strani.

Avtor: Tomo Grahek

39

Brisanje samodejnega številčenja Word samodejno odstrani oštevilčevanje strani v celotnem dokumentu, če številko pobrišete v glavi ali nogi.

8.5. Glava in noge Kadar želimo v dokumentu ponoviti besedilo na vrhu ali na dnu vsake strani, uporabimo ukaz Glava in noga. Glava ali noga v dokumentu lahko vključuje naslov, datum, številko strani, grafiko ali poljubno polje. Glava je določena na zgornjem robu strani, noga pa na spodnjem robu strani. Glava in noga sta vidni, ko dokument natisnemo in v pogledu Predogled tiskanja in Postavitev tiskanja. Dokumentu lahko določimo odseke, kadar želimo spremeniti glavo ali nogo za del dokumenta (npr. glava in noga na prvih straneh je lahko prazna ali drugačna od ostalih glav in nog v drugih odsekih,. določite lahko tudi različno glavo in nogo za sode in lihe strani).

8.5.1. Oblikovanje glave in noge Na kartici Vstavljanje v skupini Glava in noga izberemo ukaz Glava ali Noga, nato pa izberemo še vzorec za izdelavo glave oz. noge. Kazalec za besedilo se vstavi na mesto glave oz. noge, hkrati pa se prikaže še trak Orodja za glave in noge.

Avtor: Tomo Grahek

40

8.6. Slike v dokumentu Dokument, napisan z urejevalnikom besedil, lahko vsebuje besedilo in slike. Ker urejevalnik ni namenjen risanju, izdelamo slike z drugimi programi, jih shranimo na disk (USB ključ, zgoščenko…), v urejevalniku pa jih na ustreznem mestu vključimo v besedilo. Sliko lahko vnesemo v besedilo prek vmesnega pomnilnika ali neposredno iz različnih grafičnih programov, internetnih strani…. V tem primeru mora imeti urejevalnik poseben pretvornik. Ta sliko, shranjeno v obliki, ki je razumljiva grafičnemu programu, s katerim je bila izdelana, preoblikuje v obliko, razumljivo urejevalniku. V dokumentu, ki smo ga oblikovali v prejšnjih poglavjih, bomo vstavljali sliko: 1. V dokumentu se premaknemo na mesto, kamor želimo vključiti sliko in v besedilo

vrinemo prazno vrstico. 2. Izvedemo ukaz Vstavljanje/Slika. Na

zaslonu se je odprlo pogovorno okno Vstavi sliko za določitev datoteke, v kateri je shranjena slika, ki jo želiš vključiti v besedilo.

3. Ko bomo našli ustrezno sliko, kliknemo V redu.

8.6.1. Odstranitev slike v dokumentu Sliko, ki smo jo uvrstili v dokument, bomo iz njega zbrisali s pritiskom na tipko Delete.

Avtor: Tomo Grahek

41

8.6.2. Vključevanje slike iz vmesnega pomnilnika - odložišča 1. V programu Slikar izdelamo sliko in jo z ukazom Urejanje/Kopiraj prepišemo v vmesni

pomnilnik. Ta ukaz imajo vsi grafični programi, ki tečejo v okenskem okolju. 2. V dokumentu se premaknemo na mesto, kamor želimo vstaviti sliko. 3. Izvedemo ukaz Prilepi. Slika, shranjena v vmesnem pomnilniku, se je prilepila na izbrano

mesto. Na enak način lahko vstavljamo slike iz spletnih strani ter vseh programov, ki delijejo v okenskem okolju.

8.6.3. Določanje velikosti slike 1. Kliknemo nadzorno točko na navpični stranici slike in jo potegnemo na levo ali desno.

Skladno s premikanjem nadzorne točke se spreminja širina slike. 2. Če želimo spremeniti višino slike, kliknemo nadzorno točko na vodoravni stranici in jo

potegni navzgor ali navzdol. Skladno s premikanjem nadzorne točke se spreminja širina slike.

3. Če želimo hkrati spremeniti višino in širino slike, kliknemo nadzorno točko v vogalu okvira in jo potegnemo v ustrezno smer.

8.6.4. Oblikovanje slike Z desnim klikom na sliki pridemo do ukaza Oblikuj sliko, ki nam ponudi okno z naslednjimi možnostmi:

Z izbiro Postavitev dosežemo, da se besedilo razlije levo oz. desno ob sliki, ali pa se izpiše preko slike. Isto dosežemo z ukazom Oblivanje z besedilom, ki se nahaja na kartici Orodja za slike v skupini Razporedi:

Avtor: Tomo Grahek

42

Na isti kartici lahko izbrani sliki spreminjamo osvetlitev, kontrast…. ter dodamo različne oblike senčenja.

Avtor: Tomo Grahek

43

9. Ukazi v meniju Pogled

9.1. Načini pogleda na dokument

9.1.1. Vrste pogledov Različne poglede na naš dokument določamo na kartici Ogled ali z gumbki na dnu ekrana:

Gumbi za spreminjanje pogleda

V Wordu je Osnutek vseopravilni pogled za vnašanje, urejanje in oblikovanje besedila. Ta pogled prikaže oblikovanje besedila, vendar pa ne prikaže robov, glave, noge in številke strani. Spletna postavitev pogled uporabljate ob izdelavi spletnih strani ali navadnih dokumentov. V Spletna postavitev pogledu vidite ozadje, besedilo je prikazano glede na širino strani, slike pa so postavljene kot bodo v Internet iskalniku. V Postavitev tiskanja pogledu strani vidite, kako bodo predmeti nameščeni na natisnjeno stran. Ob levem in zgornjem robu se vam pojavi tudi navpično ravnilo. Orisni pogled olajša pogled na zgradbo dokumenta. V orisu lahko skrčite dokument tako, da vidite samo glavne naslove ali pa ga razširite tako, da ga lahko vidite celotnega.

9.1.2. Zoom – povečava Zoom vam poveča ali pomanjša odstotek pogleda na dokument od. Odstotek pogleda lahko določite na gumbu Povečava na kartici Ogled oz. s premikanjem jezička med +

in – v spodnjem desnem kotu okna Word.

Avtor: Tomo Grahek

44

Kadar izberete ukaz Širina strani, se vam prikaz dokumenta pomanjša ali poveča tako, da se prilega desnemu in levemu robu okna.

10. Hitro premikanje in brskanje po dokumentu

10.1. Uporaba drsnikov Okno dokumenta prikazuje le del dokumenta. Vodoravni in navpični drsnik vam omogočata, da vidite različne dele dokumenta vodoravno ali navpično. Izbrano mesto na drsniku vam prikazuje, kje se trenutno nahajate v dokumentu. S pomočjo drsnega traku lahko spremenimo pogled na dokument, brez da bi pri tem prestavili kazalec besedila.

10.2. Uporaba tipkovnice Spodnja shema prikazuje kombinacije in posamezne tipke, ki jih lahko uporabite za premikanje kazalca po besedilu ali za drsenje po dokumentu.

Tipke Mesto

{PgUp} in {PgDn} En ekran navzgor ali navzdol.

{Home} ali {End} Začetek ali konec vrstice

{Ctrl+Home} ali {Ctrl+End} Premik na prvo stran ali premik na zadnjo stran

{Ctrl+�} ali {Ctrl+�} Premik v predhodni ali naslednji odstavek

{Ctrl+} ali {Ctrl+} Premik na predhodno ali naslednjo besedo

{Ctrl+PgUp} in {Ctrl+PgDn}

En list navzgor ali navzdol.

Avtor: Tomo Grahek

45

10.2.1. Ukaz Najdi ter Pojdi na Ukaz Pojdi na omogoča brskanje po izbrani vrsti elementa, na katerega se želite premakniti v dokumentu. (npr.: stran 9, vrstica 26).

1. Izberemo ukaz Urejanje/Najdi/Pojdi na… na kartici Osnovno ali gumb ob dnu navpičnega drsnika Izberite predmet brskanja. Isto okno dobimo tudi z bližnjico {F5}.

2. Izberite mesto kamor se želite premakniti in izberete ukaz Pojdi na

3. Končamo z ukazom Zapri

Z izbiro Najdi lahko poiščemo niz znakov, pri izbiri Zamenjaj pa lahko poiskani niz znakov zamenjamo z drugim nizom.

Avtor: Tomo Grahek

46

11. Tabele Informacija, ki jo vsebuje sporočilo, je včasih dopolnjena z množico podatkov. Te lahko zapišemo na različne načine in v različnih oblikah. Za pregleden izpis pa največkrat uporabljamo zapis v obliki tabele. V tabele ne vpisujemo le številk. V urejevalniku so v njih lahko: znaki, številke, en ali več odstavkov besedila, slike kombinacije slik in besedila itd. V tem poglavju bomo v dokument postavili tabelo. Vanjo bomo vpisali različne podatke: besedilo, številke in sliko. Podatkom bomo prilagodili obliko in velikost tabele, več celic združili v eno in oblikovali njeno vsebino.

11.1. Vstavljanje tabele V dokumentu se prestavimo na mesto, kamor želimo prestaviti tabelo.

1. Na kartici Vstavljanje izvedemo ukaz Tabela/Vstavi tabelo…. Na zaslonu je odprto pogovorno okno za vstavljanje tabele, v katerem bomo določil število stolpcev in vrstic v tabeli.

2. Določimo še širino stolpcev oz. prilagajanje

stolpcev vneseni vsebini…. ali brez izbire ukaza – število stolpcev in vrstic določimo z vlekom po mreži celic:

1. Postavimo kazalec na mestu kjer želimo vstaviti tabelo.

2. {Klik} na gumb Vstavljanje/Tabela. Na zaslonu se pojavi mreža.

3. Označimo poljubno število vrstic in stolpcev, {Klik} na zadnji označeni celici za vnos tabele v besedilo. Tabela se vnese v besedilo.

Tabelo lahko tudi narišemo s pomočjo ukaza Nariši tabelo, ki se nahaja pod ukazom Vstavi tabelo.

Avtor: Tomo Grahek

47

11.1.1. Označevanje in oblikovanje tabele

eno celico označite s {Trojni – klik} v celici ali z miškino puščico nagnjeno v desno {Klik} v celico.

več celic {Vlek} miškinega kazalca.

vrstico označite z {Klik} pred vrstico.

več vrstic {Klik} pred vrstico, potem držite in {Vlek} do želene vrstice.

Stolpec označite z {Klik} nad stolpcem, ko se kazalec od miške se spremeni v puščico.

več stolpcev enako kot en stolpec le, da potem {Vlek} naprej.

cela tabela označite vse vrstice oz. stolpce ali pa klik na .

11.1.2. Urejanje tabele Tabelo urejamo s pomočjo ukazov v meniju Tabela ali z {Desni-klik} na tabeli. V teh menijih so na voljo vsi ukazi, ki jih lahko uporabite pri oblikovanju tabele.

Več orodij za delo s tabelo (vstavljanje in brisanje stolpcev oz. vrstic, spajanje in delitev celic… dobimo na traku Orodja za tabele/ Postavitev.

Avtor: Tomo Grahek

48

Nastavitve velikosti stolpcev in vrstic Velikost vrstic in stolpcev spreminjamo s pomočjo ukaza na traku Postavitev

ali s pomočjo kvadratkov v ravnilu oz. kar s premikanjem meje med dvema celicama v sami tabeli.

Okno za nastavitve Lastnosti tabele vsebuje štiri kartoteke. Kartoteka Vrstica služi za nastavitve vrstic, kartoteka Stolpec za nastavitve stolpcev, itd.

11.1.3. Oblika tabele Tabeli določimo obliko z ukazi na kartici Orodja za tabelo/Načrt. V skupini Slogi tabel lahko izbiramo med že pripravljenimi oblikami tabel, lahko pa določimo lastno obliko z orodji v skupini Nariši obrobe ter ukazom Senčenje.

nastavitve višine vrstice

nastavitve širine stolpca

Avtor: Tomo Grahek

49

12. Uporaba odsekov Besedilo lahko razdelimo na več neodvisnih delov – odsekov. Na ta način lahko vsakemu odseku določimo svoje nastavitve, npr.: postavitev strani (pokončno, ležeče), velikost lista, glavo in nogo s številčenjem strani, obrobo strani… Oglejmo si, kako z vstavljanjem prelomov odseka izdelamo glavo in nogo samo v enem delu našega dokumenta (naslovna stran seminarske naloge in kazala ne bosta imela glave in noge ter številke strani). Na strani pred Uvodom (v vrstici pod besedilom) naredimo prelom odseka – Postavitev strani/Prelomi/Neprekinjeno.

V besedilu se na izbranem mestu vstavi:

Prelomi so vidni samo v primeru, če smo z ukazom Pokaži vse vklopili prikaz skritih simbolov za oblikovanje.

S tem svoj dokument razdelimo na Odsek 1 in Odsek 2. V Odseku 2 (kliknemo torej na stran, kjer je uvod) izvedemo ukaz Vstavljanje/Glava in noga:

Avtor: Tomo Grahek

50

Najprej z ukazom Poveži s prejšnjim v glavi izklopimo Enak kot prejšnji in nato naredimo isto še v nogi.

S tem preprečimo, da bi se enaka glava in noga naredili tudi v Odseku 1 (na uvodni strani in strani s kazali).

V nogo vstavimo tudi številko strani, ki se začne z 1 na strani Uvod. Običajno je potrebno pri oblikovanju številke strani nastaviti začetek številčenja na 0.

Avtor: Tomo Grahek

51

13. Oblike slogov in izdelava kazala

13.1.1. Oblikovanje sloga Slog uporabljamo in oblikujemo na kartici Osnovno v skupini slogi. Z izbiro sloga izbranemu besedilu priredimo oblikovne nastavitve tega sloga. Slogi Naslov 1, Naslov 2… so rezervirani za naslove v besedilu in nam omogočajo hitro izdelavo kazala. Vsak slog lahko spremenimo tako, da ga najprej izberemo in nato z ukazom Spremeni.. dobimo okno Spremeni slog.

Na kartici Osnovno lahko z ukazom za oštevilčevanje v več ravneh določimo način številčenja naslovov v besedilu in tudi v kazalu.

13.2. Kazalo vsebine Vsem naslovom, ki jih želimo vključiti v kazalo vsebine, moramo določiti slog Naslov (Naslov 1 za glavni naslov, Naslov 2 za podnaslov itd.). S tem tudi spremenimo obliko pisave, poravnave, številčenje…

Avtor: Tomo Grahek

52

Kazalo vključimo na izbrano mesto na kartici Sklici, kjer v skupini Kazalo vsebine, kjer izberemo ukaz Kazalo vsebine in nato še eno od predlaganih oblik za kazala. Če med oblikami ne najdemo ustrezne, izvedemo ukaz Vstavi kazalo vsebine in obliko določimo sami (vodilno črto, število prikazanih ravni…).

13.3. Kazalo slik, tabel, grafov.. Vse slike, tabele, grafe moramo opremiti z napisi, in sicer z ukazom Sklic/Vstavi napis.

Avtor: Tomo Grahek

53

Če med oznakami ne najdemo ustrezne, jo izdelamo s klikom na Nova oznaka. Vnesene oznake se številčijo samodejno, ob njih pa vpišemo še naslov slike, tabele, grafa… Kazalo nato vključimo z ukazom Sklic/Vstavi kazalo slik. Z desnim klikom na kazalu lahko le-to posodobimo z ukazom Posodobi polje.

14. Predloge Ko zaženete Word, ta ustvari nov prazen dokument, ki temelji na vnaprej pripravljenem dokumentu, ki mu pravimo template - predloga. Predloga vključuje vse elemente oblikovanja odstavkov, črk, priprave strani. Prav tako lahko predloga vsebuje že napisano in oblikovano besedilo. Predloge so shranjene v mapi predloge in imajo privzeto končnico .DOT. Pri ustvarjanju mnogih najbolj pogostih vrst dokumentov lahko prihranite mnogo časa, če uporabljate predloge. S pomočjo predlog lahko ustvarite vrsto različnih dokumentov, kot so: dobavnice, zapiski, pisma, faksi, poročila, koledarji, urniki… Ko ustvarite nov prazen dokument, le ta temelji na navadni predlogi in ima že privzete oblike odstavkov, sloga in nastavitve strani.

Navadna predloga (NORMAL.DOT) Prazen dokument temelji na navadni predlogi z oznako Normal.dot. Vključuje naslednje oblikovne elemente:

Avtor: Tomo Grahek

54

Navadna predloga je lahko tudi drugače oblikovana. Lastne predloge izdelamo tako, da:

1. v meniju Office izberemo ukaz Novo, 2. v pogovornem oknu izberemo Moje predloge in pokaže se nam okno naših predlog,

3. V odseku Ustvari nov izberemo Predlogo. 4. Ko predlogo izdelamo in shranimo, se bo uvrstila med Moje predloge.

Zunanja oblika Opis

Osnovni slog Privzeta velikost črk: Calibri, 11 pt Navaden: Calibri, 12 pt, poravnava na levo, enojni razmik vrstic, obravnava osamljenih vrstic Naslov 1: Cambria, 14 pt, Krepko, zamik: viseče 1,15 cm, presledek pred 24 pt, za 0 pt Naslov 2: Cambria, 13 pt, Krepko, zamik: viseče 1,15 cm, presledek pred 10 pt, za 10 3pt Naslov 3: Cambria, 11 pt, Krepko, zamik viseče 1,15 cm, presledek pred 10 pt, za 0 pt

Priprava strani Robovi: 2,5 cm zgoraj, spodaj, levo, desno Glava/noga: 1,25 cm od roba Velikost papirja: A4 210x297 mm Usmerjenost: pokončna

Avtor: Tomo Grahek

55

15. Spajanje dokumentov

Wordovo programsko orodje Spajanje dokumentov uporabljamo takrat, ko želimo hkrati za več naslovnikov pripraviti dopis, ponudbo, vabilo, račun itd., izpisati nalepke ali ovojnice, pri čemer bo vsak naslovnik prejel ustrezne podatke, ki se nanšajo le na njega. V ta namen moramo ustvariti dve oz. tri datoteke (kot na sliki spodaj), od katerih bo prva (Vir podatkov) vsebovala podatke n.pr. o naslovnikih, v drugi (Glavni dokument) oblikujemo podatke oz. zapišemo ustrezno besedilo, ki je manenjeno naslovnikom, tretja (Tipska pisma) pa predstavlja spojena oz. povezana prva dva dokumenta ter pridobitev toliko strani (listov), kolikor je zapisov (n. pr. naslovnikov) v Viru podatkov. Najprej pripravimo Vir podatkov. To je datoteka, ki vsebuje potrebno število stolpcev oz. rubrik (polj), v katere bomo vnašali potrebno število naslovnikov (zapisov). Vir podatkov lahko naredimo v Wordu ali Excelu, pomembno pa je, da je prva vrstica v Wordovem dokumentu ali Excelovem zvezku glava tabele (npr. Ime, Priimek, Poklic...) Primer:

4 polja

Ime Priimek Poklic Podjetje Irena Benčina ekonomist JATA Jasna Novak univ.dipl.ing. KBM

Marko Trontelj pečar GRADIS 3 zapisi Vir podatkov shranimo in lahko zapremo. Uporabimo ga lahko tudi kasneje za druge Glavne dokumente. Nato izdelamo (odpremo) Glavni dokument. Mesta, kjer se bodo izpisovali podatki iz zgornje tabele (Vira podatkov) naj ostanejo prazna, saj bomo tja vključili polja. Na kartici Pošiljanje izberemo ukaz Začni spajanje dokumentov in nato Pisma

Dokument 1 Vir podatkov

Dokument 2 Glavni

dokument

Dokument 3 Tipska

pisma

Avtor: Tomo Grahek

56

kot tip Glavnega dokumenta. Sicer pa lahko kot Glavni dokument določimo tudi ovojnice oznake (nalepke, vizitke...)

V naslednjem koraku z ukazom Izberi prejemnike določimo Vir podatkov, torej tabelo s podatki o prejemnikih. Če tabela s prejemniki pošte že obstaja, izberemo Uporabi obstoječ

seznam.

Tabelo lahko pregledamo in uredimo s klikom na Uredi seznam prejemnikov (npr. izločimo nekatere prejemnike, jih razvrstimo po abecedi...).

Avtor: Tomo Grahek

57

V Glavni dokument na želena mesta vstavimo polja za spajanje:

Vstavljena spojna polja se v Glavnem dokumentu izpišejo v narekovajih: «Ime» «Priimek» «Podjetje» «Poklic» Za tiskanje dokumentov za vse naslovnike uporabimo ukaz Končaj in spoji/Tiskaje dokumentov . Word bo samodejno na prvi list izpisal podatke prvega naslovnika, na drugi list drugega in tako naprej. Bolj pa je priporočjiva možnost Uredi posamezne dokumente, kjer pred tiskanjem dobimo dokument Pisma, ki ima toliko strani, kolikor je naslovnikov. Na predogledu preverimo ustreznost podatkov ter razpored le-teh in odpravimo eventualne napake. Dokument nato stiskamo. Če . . . potem . . . sicer . . . V dokumente, izdelane po načinu spajanja lahko vključimo tudi logično strukturo

Če … potem … sicer,

ki nam omogoča vstavljanje dodatnih stavkov, odločitev, nasvetov ali opozoril le tistim naslovnikom, ki imajo eno od polj podrejeno določeni zahtevi. Tako n. pr. osebam ženskega spola dodelimo v začetno vrstico “Spoštovana gospa” in moškemu “Spoštovani gospod” ali pa tistim, ki so pri nas kupili nad 5000 EUR nudimo možnost obročnega odplačevanja itd. Do spodnjega pogovornega okna pridemo s klikom na Pravila in izbiro Če … potem … sicer. Pred tem naj utripalnik utripa v Glavnem dokumentu na tistem mestu, kamor naj se izpiše določena vsebina.