PRILOGA NSČETRTEK, 4. AVGUST 2005 • ŠT. 150

ČETRTEK, 4. 8. 2005 • ŠT. 150 • oglasna priloga • www.f inance-on.net • telefon: (01) 30 91 590 • e-pošta: turizem@finance-on.net 17

www.globtour.si Pokličite 080 2808!

Grčija • Zakintos Odhodi z Brnika vsak teden, slovenski predstavnikStudiji Drossia** , najem • 8.8., 15.8. - 88.990 SIT na osebo22.8., 29.8. - 83.990 SIT na osebo5.9., 12.9. - 79.990 SIT na oseboHotel Mediteranee***+ , nočitev z zajtrkom 15.8. - 104.990 SIT na osebo • 22.8., 29.8. - 99.990 SIT na osebo5.9. - 96.990 SIT na osebo

Zdruæenje zgodovinskih mest SlovenijeMestni trg 15, 4220 ©kofja Loka

Tel: 04 5112 346E-poπta: info@zdruzenje-zg-mest.si

IDRIJA - Festival idrijske Ëipke - tretji teden v avgustuRADOVLJICA - Srednjeveπka Radovljica na Venerini poti- sredina avgustaPIRAN - Solinarki festival - Tartinijev trg, Krajinski parkSeËoveljske SolineZadnji konec tedna v avgustu; zakljuËek solinarske sezone,æetev soli.TRÆI» - 6.8. in 27.8. veËer kratkih videofilmov, Atrij ObËineTræiË ter 20.8. veËer akustiËne glasbe, GriË sv. Joæefa nadTræiËemKRANJ - Poletje v Kranju - junij in avgust; glasbeni nastopi,ustvarjalne delavnice, uliËna gledaliπËa in πportno zabavnatekmovanjaSLOVENSKE KONJICE - 13. avgust - 8. sreËanjeljudskih pevcev in godcev ter 17. september - 4. KmeËkiprazniki turistiËni dnevi in tedni, SreËanje najlepπih slovenskihmest ENTENTE FLORALE

Foto

: Mat

jaž

Fuch

s

V Novem mestu je premaloprenočitvenih zmogljivosti Mimo mesta, ki se lahko pohvali z bogato arheološko de-diščino, se v sezoni vijejo kolone vozil, ki so na poti v so-sednjo Hrvaško. V občini Novo mesto se zavedajo priložno-sti, ki se ponujajo s preusmeritvijo tranzitnih gostov, ven-dar jim za zdaj primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti niž-jega cenovnega razreda. Nosilec razvoja turizma v občinitako ostaja podjetje Krka Zdravilišča, v prihodnje pa na-meravajo razviti celostno turistično ponudbo.Str. 18 in 19

Razvoj podeželskega wellnessa Ta razmeroma nov pojem, izraz podeželski wellness se šene uporablja prav pogosto, poleg klasične ponudbe ob-sega koncept trajnostnega razvoja in sonaravnega biva-nja, ponudniki pa morajo izpolnjevati tudi precej zahtev-na merila kakovosti. Str. 20

S potrpežljivostjo do večerjeZa podvodni ribolov potrebujemo kar nekaj potapljaške-ga predznanja, ustrezno opremo, dovoljenja in veliko po-trpežljivosti. Poudariti je treba tudi ustrezno psihofizičnopripravljenost in z nekaj vaje se bo na krožniku prej ko slejznašla kakšna riba.Str. 20

Linhartovo mesto kulture Turistično razvite sosednje občine za Radovljico pomeni-jo spodbudo, saj tudi sama premore mnogovrstno kultur-no-zgodovinsko in športno-rekreacijsko ponudbo, ki jonadgrajuje s povečevanjem namestitvenih zmogljivosti, gle-de na število gostov, ki so jo lani obiskali, pa sodi med dvaj-seterico turistično najrazvitejših slovenskih občin.Str. 22 in 23

Domači ljubljenci na letalu Če na počitnice res ne moremo brez hišnega prijatelja, jetreba še pred odhodom poskrbeti za precej stvari. Aliletalski prevoznik sploh dovoli prevoz živali? Mačke in psiza potovanje potrebujejo dokumente s potrdili in označitevživali ter nenazadnje tudi vso potrebno opremo in zdrav-ila. Polet z domačo živaljo je kar krepak organizacijski za-logaj, zato velja premisliti, če jo je smiselno jemati s se-boj, zlasti ker mnoge potovanja sploh ne prenašajo.Str. 24

fi_150_17_gsns 8/17/05 19:34 Page 1

ČETRTEK, 4. AVGUST 2005 • ŠT. 150oglasna priloga18

Dolenjski muzej ima bogatozbirko

Arheološka zbirka Dolenjskega muze-ja, ki zajema čas od mlajše kamene dobe dozadnjih antičnih stoletij, sodi med najpo-membnejše na Slovenskem, nekaj razstav-nih predmetov pa po kulturnozgodovin-

Ilirski staroselci naj bi griče na obeh bre-govih Krke poselili že približno tisoč let prednašim štetjem. Po arheoloških izkopaninahsodeč, naj bi bilo območje nepretrgoma po-seljeno od konca bronaste dobe pa vse do pro-pada rimskega imperija. Leta 1365 je avstrijskivojvoda Rudolf IV. v okljuku reke Krke ustano-vil mesto Rudolfswerd in mu podelil mestnepravice. Uradno razglašeno za mesto je današ-nje Novo mesto dobilo tudi mogočno kamni-to obzidje in postalo trdno oporišče Habsbur-žanov pri prodiranju proti Jadranu. Pozneje jekraj doživljal razcvet s sejmi, trgovanjem intovorjenjem po Krki.

Na ostankih obzidja postavljene hiše Do vhoda v srednjeveško Novo mesto vo-

di kostanjev drevored, posajen leta 1830 in1891, urejen v mestno sprehajališče, ki potekaob samem robu prazgodovinske naselbine naMarofu. Na skalnatem pomolu nastalo staromestno jedro s treh strani oklepa reka Krka.Njegov osrednji del tvori Glavni trg, ki je znanpo svojem reprezentativnem videzu in s kate-rega vodijo uličice po vsem polotoku. Poseb-nost osrednjega mestnega trga so arkadno obli-kovana pritličja pročelij meščanskih hiš, v ka-

terih so danes številne trgovine in lokali, inočem skrita notranja dvorišča, ki so si jih lahkoprivoščili le najpremožnejši meščani. Ob robutrga stoji novi rotovž z doprsnima kipoma Ja-neza Trdine in Dragotina Ketteja ter kamnitimKettejevim vodnjakom. Neprecenljiv spomenikkulturne dediščine je frančiškanski samostans cerkvijo, ki se ponaša z najstarejšo knjižnicov Novem mestu. Najslikovitejši predel mestne-ga jedra pa je Breg z značilnimi hišami, ki sobile grajene na ostankih srednjeveškega obzid-ja na skalni pečini nad reko Krko.

Prireditev, ki oæivi poletni utrip mestnih trgov, ulic, vrtov,dvoran in atrijev v starem mestnem jedru.

Letoπnji veËeri bodo trajali vse do 27. avgusta, ko jih bo sklenila æe tradicionalna NoË na Krki.

Program Novomeπkih poletnih veËerov 2005:• 18. avgusta ob 20. uri na Muzejskih vrtovih

- The Fool Cool Jazz Orchestra in Eric Vloeimans (trobenta)

• 19. avgusta ob 21. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine- Jazzon 2005: Jure Pukl "Jazzon" Quintet - velika nagrada

za najboljπo slovensko jazz kompozicijo

• 20. avgusta ob 20. uri na Muzejskih vrtovih - ZakljuËni koncert Jazzinty

• 22. avgusta med 20. in 24. uro na dvoriπËu Doma kulture- Letni kino: Projekcije 15 kratkih filmov

• 23. avgusta ob 20. uri na Glavnem trgu- Projekcija 4 pravljic v risanki Gorjanske bajke na Bergmanovi hiπi;ob 21. uri na Muzejskih vrtovih - LiriËni kabaret

• 24. avgusta med 18. in 19.30 uro - Joæe Kumer: "Ne vse prav zares o motivih Novega mesta ali motivi@novomesto.stres"("skupinsko" slikanje na velikem platnu pri Kettejevem vodnjaku);ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine- otvoritev razstave

• 25. avgusta ob 21. uri na vrtovih Dolenjskega muzeja- Vlado Kreslin vs. Miljenko JergoviÊ

• 26. avgusta ob 20.30 uri na Glavnem trgu - Skupina Brina;ob 21. uri - Rudolfovo z gosti

• 27. avgusta Beli teniπki turnir na Loki;ob 20. uri - NoË na Krki z New swing kvartetom(zakljuËek Novomeπkih poletnih veËerov)

Novomeπkipoletni veËeri 2005

Vljudno vabljeni!

MESTNA OB»INA NOVO MESTOSeidlova cesta 18000 Novo mesto

tel.: 07 39 39 202faks: 07 39 39 208

e-poπta: mestna.obcina@novomesto.si

ŽUPAN BOŠTJAN KOVAČIČ:

Dolenjska metropola imavelike možnostiza turizem

Bogata arheološka dedišči-na Novega mesta izstopapredvsem z umetnostjo iz hal-štatskega obdobja, kjer sopravi biser ornamentirane si-tule, na katerih so prikazaniprizori iz življenja in dela ta-kratnega obdobja. Ker je biloNovo mesto v zgodovini na-selje obrtnikov in trgovcev,poskušajo z oživljanjem ro-kodelske tržnice obiskoval-cem prikazati tudi del tradici-onalnih obrti, pravi županmestne občine Novo mesto,mag. Boštjan Kovačič.

Kot pravi župan, razvojturizma v Novem mestu te-melji večinoma na lastnihfinančnih sredstvih, prido-bili pa so tudi nekaj sred-stev iz državnega proraču-na in prek enotnega pro-gramskega dokumenta tudiiz Evropske unije.

Prevladujeta izletniškiin tranzitni turizem

V Novem mestu prev-ladujeta izletniški in tranzit-ni turizem (poleg poslovne-ga in stacionarnega), zato ra-zmišljajo, da bi v bližini ure-dili avtokamp in parkiriščeza avtodome. Novo mesto bikot regijsko središče Dolenj-ske nujno potrebovalo bolj-še in pogostejše povezave zjavnimi prevoznimi sredstvi zokoliškimi središči in večji-mi kraji v Sloveniji, poudarjažupan. V mestu in okolici pri-manjkuje tudi nastanitvenihzmogljivosti nižjega cenovne-

ga razreda, zato poskušajo zlokalnimi partnerji pridobitiprimerno lokacijo za gradnjomladinskega hotela. Pri temso izjema prenočitvene zmog-ljivosti Krke Zdravilišč, ki paso namenjene predvsem zdra-viliškemu turizmu.

Še veliko priložnostiza razvoj turizma

Možnosti za nadaljnji ra-zvoj turizma lahko po župano-vih besedah povečajo z izbolj-šanjem in razširitvijo zunaj-penzionske ponudbe, dobrooblikovanimi turističnimiizdelki in z načrtovanimi tr-žnimi aktivnostmi. Priložnostvidijo tudi v preusmeritvitranzitnih gostov, ki skozi No-vo mesto potujejo na hrvaškoobalo.

Tvorno sodelovanje sčlanicami združenja

V okviru Združenja zgo-dovinskih mest Slovenije, ka-terega članica je tudi novo-meška občina, so se v zad-njem času med drugim in-tenzivno ukvarjali z izdelavopromocijskega prospekta, kije pred kratkim dočakal izid.S preostalimi članicami re-dno sodelujejo na skupnihpredstavitvah. Naslednja jepredvidena za 21. avgust vokviru čipkarskega festiva-la v Idriji, jeseni pa je na vr-sti strokovni ogled angleškihzgodovinskih mest, kjer bo-do članice pridobile dodatnepomembne informacije inizkušnje.

Na skalnatem polotoku v okljuku reke Kr-ke zgrajeno Novo mesto ponuja bogatopaleto raznobarvne mešanice zgodovi-ne, narave in kulture. O njegovem nekda-njem obsegu govori zgolj srednjeveškomestno obzidje. Zadnji ostanki tegaobzidja so ohranjeni ob spodnjem robukapiteljskega vrta, imenovanega Na Šan-cah. Stari del Novega mesta je razglašenza kulturni spomenik in tu se osredoto-ča tudi turistična ponudba kraja. Števil-ni v mestu najdeni arheološki predmetipredvsem iz obdobja cvetočega halšta-ta pa se zaradi dragocenosti, redkosti inzgodovinske pomembnosti uvrščajo vsam evropski arheološki vrh.

Novo mestoje kot sedežhalštatskegakneza v sta-rejši železnidobi uživalon a j v e č j iugled v svo-jem obstoju.Cvetoče ob-dobje med 8.in 4. stole-tjem pred na-šim štetjemdokazuje jo

najdbe predmetov, narejenih iz nove, ko-maj uveljavljene in dragocene železoverude, ki so jih našli v grobovih iz takrat-nega obdobja. Najbolj pa izstopajo bro-naste vedrice oziroma situle. Narejene sobile iz tanke bronaste pločevine z giblji-vim ročajem na vrhu. V Novem mestu jebilo do zdaj najdenih osem figuralnookrašenih situl. Izmed 12 novomeškiharheoloških najdišč so najbolj obsežnatri grobišča - Kandija, Kapiteljska njiva inMestne njive ter utrjeno prazgodovinskonaselje na Marofu.

NAČRTNO ZA RAZVOJ TURIZMAV strategiji razvoja mestne občine Novo mesto za obdobje 2003-2007 je zapisano, da je nosilec razvoja turizma v novomeški obči-ni podjetje Krka Zdravilišča, ki z zdraviliškim turizmom ustvari kar90 odstotkov turističnih prihodkov, preostala turistična dejavnostpa je nepovezana in dokaj neprepoznavna. Zato želijo skladno z za-stavljeno strategijo v prihodnje zgraditi identiteto turistične desti-nacije, razvijati ustrezne turistične proizvode, oblikovati tudi eksklu-zivno ponudbo ter v razvoj in promocijo turistične ponudbe vklju-čiti dejavnosti, ki so povezane s turizmom. Med drugim so si za cilj zastavili povečanje nastanitvenih zmogljivostiv mestu in na podeželju, oblikovanje celostne turistične ponudbe ob-čine in širše regije, gradnjo novih kolesarskih poti in dograditev obsto-ječih, oblikovanje turističnih tematskih poti, gradnjo centra za golfna Strugi kot dodatno zeleno turistično ponudbo, ureditev možnostiza vodne dejavnosti na reki Krki, povečanje trženja starega dela No-vega mesta v sklopu projekta Zgodovinska mesta Slovenije ter pove-zovanje festivalov in prireditev v skupne turistične proizvode. Za ure-sničitev zastavljenih ciljev bo potrebno sodelovanje vseh v turizem vk-ljučenih subjektov na podlagi partnerskega modela.

NEKDANJI SEDEŽHALŠTATSKEGA KNEZA

Župan mestne občine Novo mesto mag. Boštjan Kovačič

Novo mesto je meŠtevilne arheološke izkopanine iz obdobja halštata pričajo o dolgi zgod

Breg z značilnimi hišami, ki so grajene na ostankih srednjeveškega obzidja, je najslikovitejši predel mestnega jedra.

Prepoznavni simbol mesta je še zelo neokrnje-na reka Krka, ki daje zatočišče številnim rast-linskim in živalskim vrstam.

Foto

: arh

iv T

IC N

ovo

mes

to (

Mar

ko P

ršin

a)

Foto

: arh

iv T

IC N

ovo

mes

to (

Mar

ko P

ršin

a)

fi_150_18_19_gs 8/17/05 19:35 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 4. AVGUST 2005 • ŠT. 150 19

ski vrednosti v sam evropski vrh. Blizu mu-zeja stoji najstarejši in najbolj prepozna-ven stavbni spomenik v mestu - kapitelj-ska cerkev sv. Nikolaja z oltarno sliko re-nesančnega slikarja Tintoretta, ki prikazu-je vnebohod kapiteljskega zavetnika sv. Ni-kolaja. Za cerkvijo je proštija z galerijo

in knjižnico, kjer si lahko ogledate multi-vizijsko predstavitev. V okviru muzejadelujeta tudi dislocirani enoti Jakčev dom,v katerem je razstavljenih 825 slik, risb ingrafik Božidarja Jakca, in Kočevski rog,kjer predstavljajo dogodke iz NOB. Nekajposebnega je tudi železni Kandijski most,ki povezuje staro mestno jedro s Kandijoin je bil razglašen za kulturni spomenik lo-kalnega pomena.

V okolici je veliko zanimivosti Bogato kulturno dediščino v mestu

dopolnjuje dolina Krke s številnimigradovi in gradiči, sakralni objekti indrugimi pomniki nekdanjih časov. Patudi narava ponuja številne lepe kotič-ke. Pravo sožitje med naravno in kultur-no dediščino tako predstavlja grad Oto-čec z edinstveno lego na otočku srediKrke. Gorjanci, najbolj znano inobiskano dolenjsko pogorje s številni-mi markiranimi planinskimi potmi indvema planinskima domoma, bodo pri-tegnili ljubitelje pohodništva. Obilomožnosti za čolnarjenje, kopanje, ri-bolov in sprehode ponuja Krka. Prijet-no bivanje v mestu dopolnjujejo šte-vilne razgledne točke, romarske poti,športni in drugi objekti ter bogati go-

• namestitev v dvoposteljni grajski sobi• 2 polpenziona• po želji zajtrk v sobi• neomejena uporaba savn, fitnesa in masažnega

bazena v Teniškem centru Otočec• kopanje v termalnih bazenih v Šmarjeških

Toplicah • kopanje v notranjih in zunanjih bazenih v

Wellness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah• enkrat 1•urni najem teniškega igrišča

(dopoldan)• prost vstop v diskoteko, casino ter

restavracijo Tango (živa glasba ob vikendih)

V objemu stoletij ... romantični vikend na Otočcu

Informacije in rezervacije:Tel: 07 30 75 165e-mail: booking.otocec@krka-zdravilisca.si

Leži v umirjeni dolenjski pokrajini, le streljaj od Novega mesta in Šmarjeških Toplic. Njegova zgodovinaje dolga osem stoletij, pestra in bogata. Bil je močna utrdba pred napadalci, pa tudi varno, prijetno inromantično domovanje številnih plemiških družin. V današnjih časih je lepši in bogatejši kot kdajkoliprej ...

S svojo izjemno lego na otočku sredi Krke je pravi zaklad slovenske grajske arhitekture. Edinstvenagrajska restavracija z vrhunsko kulinarično ponudbo in zbirko najboljših slovenskih vin očara še takorazvajenega gosta, prefinjeni esteti pa uživajo ob pogledu na Krko z okna stilno opremljene sobe aliapartmaja.

Reka Krka s svojimi številnimi brzicami in slapovi v gornjem toku izziva na rafting, z umirjenostjo podgradom pa obiskovalce zapelje v lagodno čolnarjenje ali ribolov. Dan se lahko prične s kolesarjenjem,se nadaljuje v teniškem dvoboju v dvorani ali na prostem, v fitnes centru ali pa v bližnjih ŠmarješkihToplicah. Možnosti za izlete so neomejene ...

Razkošna plesna restavracija Tango se ob koncih tedna napolni s plesa željnimi gosti, ki uživajo v živiglasbi, ob poletnih večerih pa v gradu, ki trepeta v svetlobi bakel, prirejajo kulturne večere.

Očarljiva okolica gradu Otočec je kot ustvarjena za sprostitev in umiritev in kot nalašč za slavnostneporoke, ki se nadaljujejo v nepozabne medene romantične vikende ...

OTOČEC - grajski dragulj, ki izžareva žlahtnost stoletij ...

esto situldovini teh krajev

Turistično ponudbo občine Novo mesto zaokroža-jo številne prireditve, nekatere izmed njih so pre-poznavne tudi v širšem prostoru. Najodmevnejšeso gotovo študentska Cvičkarija, kolesarska dir-ka za veliko nagrado Krke, tridnevni Rock Oto-čec, ki je eden največjih festivalov glasbe v temdelu Evrope, novomeški poletni večeri in Noč naKrki ter mednarodna glasbena delavnica Jazzinty.Zanimive so tudi tradicionalne prireditve, kot sopraznik češenj v Brusnicah, praznik cvetja, SNIFF- mednarodni festival kratkega filma, srednjeve-ški dan na gradu Otočec, poletni festival glasbein poezije na Muzejskih vrtovih, Straška jesen inVeseli december. Nosilci večine prireditev so tu-ristična in druga društva, ki jim ob strani stojijo ob-činske in državne ustanove.

V NOVEM MESTU NI DOLGČAS

Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja z oltarno sliko renesančnega slikarja Tintorettain proštijo (kaščo) je najstarejši stavbni spomenik v mestu.

V psevdogotskem in psevdorenesančnem slogu zgrajeni rotovž z doprsnima kipoma Ketteja in Trdine

zdovi s sprehajalnimi potmi, možnostmi lova, na-biranja gozdnih sadežev in ribolova. Da o vinskihgoricah in značilnih dolenjskih zidanicah, do ka-terih vodita dve vinski poti, in o možnosti obi-ska bližnjih toplic ne izgubljamo besed.

Okusna domača hrana in cviček Naj obisk Novega mesta ne mine brez okuša-

nja tradicionalne dolenjske hrane, na katero so za-gotovo vplivale tudi sosednje dežele. Tipična do-lenjska jed so štruklji z žajnofom, omako iz doma-če gorčice, žlinkrofi, različne kaše, žganci z ocvir-ki, močniki, nadevane svinjske nogice, kot po-sebnost pa pripravijo tudi polha. Tipične so tudiocvirkovka, orehova potica in poprtnik, brezboršts čebulo, koruzna bazlamača, jurčkova juha, fan-tovska pečenka iz zajčjega mesa, v domačih gostil-nah pa boste dobili tudi številne suhomesne izdel-ke, različne zavitke ... K dobri hrani pa se prile-že cviček, dolenjski posebnež, ki z blago dišečoaromo in nizko alkoholno stopnjo velja za lahkot-no in zelo pitno vino.

Foto

: arh

iv T

IC N

ovo

mes

to (

Mar

ko P

ršin

a)

Foto

: arh

iv T

IC N

ovo

mes

to (

Mar

ko P

ršin

a)

Foto

: arh

iv T

IC N

ovo

mes

to (

Mar

ko P

ršin

a)

Foto

: arh

iv T

IC N

ovo

mes

to (

Mar

ko P

ršin

a)

fi_150_18_19_gs 8/17/05 19:36 Page 2

ČETRTEK, 4. AVGUST 2005 • ŠT. 150oglasna priloga20

Potapljanje na dah imapredvsem praktične razloge,saj je tako ribič pod vodo ve-liko bolj okreten, neslišen inse lahko popolnoma zlije z vo-dnim okoljem. To zlitje je nam-reč bistveno, saj lahko le takoprivabi ribe oziroma plen. Se-veda pa je za dolgotrajnejšipotop na dah treba kar nekajvaje, predvsem pa usklajenostitelesa in duha.

Lov na čakanje zahte-va vajo

Pri podvodnem ribolovuse uporablja več tehnik lova.Za najzahtevnejšo, a tudi naj-bolj zanimivo, velja tehnikalova na čakanje. Pri njej je po-membna dobra fizična pri-pravljenost, poznavanje terena

in ribjih vrst. Takšni potopiutegnejo biti tudi nevarni, sajnepremično čakanje na ribo vzavetju skale, ki omogoča do-ber pregled nad terenom, la-hko traja več minut. Ta teh-nika je zato primerna za izku-šene podvodne ribiče, uporab-lja pa se predvsem pri večjih ri-bah, denimo tunu, gofu, zo-batcu ali licu.

Tehnika prikradenjanajbolj preprosta

Zanimiva in tudi zahtev-na tehnika je ribolov pod ska-lami oziroma po luknjah namajhni globini. Včasih se jeta način obrestoval z izje-mnim ulovom, saj so se riberade skrivale pod skalami,danes pa raje pobegnejo v

globino. Bistveno pri tejmetodi je poznavanje terenain sposobnost dolge sape, sajtudi ta zahteva nekaj časa.Primerna je za lov na gofa,tudi škarpeno. Najbolj eno-stavna oblika lova, ki se neuporablja prav veliko, pa jetehnika prikradenja. Najboljprimeren čas za lov s to teh-niko je tokrat, ko se ribe pre-hranjujejo, to je zgodaj zjutrajin pozno popoldne. Primernaje za lov na brancina, cipljein orado. Katero tehnikouporabiti v posamezni situ-aciji, pa se ribič odloči na po-dlagi izkušenj.

Neoprenska obleka,plavuti, maska in puška so obvezne

V obvezno opremo pod-vodnega ribiča sodi neopren-ska obleka, ki omogoča udob-no in varno potapljanje, po mo-žnosti naj bo takšne barve, daga bo naredila čim bolj neopa-znega. Tudi plavuti naj bodonevtralne barve, najbolje karprozorne. Rib pod vodo ne mo-remo loviti brez maske, ki semora dobro prilegati obrazuin omogočati dobro vidljivost.Obvezna je tudi puška, in kerjih je več vrst, bo izbira meddrugim odvisna od namerava-

ne tehnike ribolova, pomemb-no pa je, da ima čim močnejšoizstrelitveno moč harpune, sajbo tako plen laže zadeti. Kotdel obvezne opreme naj omeni-mo tudi barvno bojo, ki booznačevala mesto potopa.

Plavanje proti gladinivzame veliko energije

Pri potapljanju pridejoprav tudi uteži. Uporabimotehniko padajočega lista, in-tenzivno plavanje je priporoč-ljivo le v prvih metrih poto-pa, globlje pa ne, saj se tako ri-be splašijo. Morda je za začet-nika bolje, da se potaplja izme-nično z drugim ribičem, takoda pazita drug na drugega.Najtežji del podvodnega ribo-lova pa je plavanje nazaj pro-

ti gladini, ki vzame velikoenergije. Čeprav se pri podvo-dnem ribolovu ne potapljamov ekstremne globine, pa lahkohitro pride do nesreče, ki jepredvsem posledica nepo-učenosti in pretiravanja. Vsakpotapljač mora vedeti, kakš-no količino kisika potrebujeza potop v globino in pot na-zaj. Pogosto se zgodi, da pred-vsem začetniki precenjujejosvoje moči in se potapljajo vsegloblje in globlje, potem pajim zmanjka moči in zraka zavrnitev. In ko se tega zavedo,je ponavadi že prepozno, sajizgubijo zavest, posledice pa solahko usodne. Zato je psihofi-zična pripravljenost pri podvo-dnem ribolovu res zelo po-membna.

Značilnost podeželskega wellnessaje v oblikovanju ponudbe, ki vključujekulturnozgodovinsko dediščino, njeneetnološke, gastronomske in druge po-sebnosti, tradicijo in vrednote kraja vsmislu trajnostnega razvoja in sonarav-nega bivanja, ki jih povezujejo s temelj-no filozofijo wellnessa. Nastaja ponud-ba, ki je izredno individualno pogojenain v kateri so pomembni gosti ter njiho-vo zadovoljstvo.

"Zdrava destinacija" pove-zuje lokalne ponudnike

Ponavadi je izhodišče za razvojtakšne destinacije zdravje. Ta pristoppospešeno spodbujajo v sosednji Avstri-ji, kjer so razvili že več regionalnih pro-jektov (Alpine Wellness, Gastein, Euro-

pean Spa World, Wellbeing Carinthia,Vitalwelt Oberösterreich in podobni).S skupno blagovno znamko "zdrave de-stinacije" želijo doseči večjo skupnoprepoznavnost in izkoristiti sinergijovključevanja večine lokalnih ponudni-kov. Vzpostavili so sistem kakovostnihkriterijev za posamezne vrste ponudni-kov, ki lahko pridobijo znake kakovosti,med drugim za zdravo kmetijo, zdravpenzion ...

Tudi alpski wellness je podeželski

O podeželskem tipu wellness po-nudbe bi lahko govorili tudi pri konce-ptu alpskega wellnessa (Alpine wellnessinternational - AWI), ki zajema nemškogovorno območje Alp in postaja krov-

na blagovna znamka wellness ponudbez alpsko značilnostjo na Bavarskem (WellVital), v Avstriji (Best Health Au-stria), Švici (Wellfeeling) in na JužnemTirolskem (Belvita). V združenje je vk-ljučenih že tudi nekaj slovenskih ponu-dnikov wellnessa. Ponudniki morajoob kriterijih kakovosti AWI izpolnje-vati tudi specifične kriterije posame-zne države na področjih alpskega ra-zvajanja, alpskega zdravja, alpskega fit-

nesa in alpske prehrane. V Sloveniji si-cer obstaja predlog tipov ponudnikov,ki se lahko deklarirajo kot wellness po-nudniki, med njimi sta tudi "wellness tu-ristična kmetija" in "wellness destinaci-ja." Glede na to, da so te dejavnosti še-le v nastajanju, tudi ni velike podporetem usmeritvam, pa vendar že kar ne-kaj slovenskih turističnih kmetij boljali manj smelo stopa po poti širitvesvoje ponudbe z wellness filozofijo.

Podvodni ribolov vse bolj priljubljen Za dober ulov moramo obvladati taktično zasledovanje, skrivanje in seveda streljanje Podvodni ribolov je razmeroma nova športna disciplina,ki tudi pri nas pridobiva vse več privržencev. Takšnaoblika ribolova zahteva precejšnjo psihofizično priprav-ljenost, saj se podvodni ribič ne potaplja s kisikovo je-klenko, temveč na dah (apnea). Izrazito individualenšport tako zahteva nekaj potapljaškega predznanja, pri-merno opremo in poleg telesne pripravljenosti tudi obi-lo potrpežljivosti.

Zdravje vodilni motiv zawellness na podeželju Le redki vidijo svojo poslovno priložnost v oživljanju etnoloških, gastronomskih in drugih tradicij

mag. SLAVKA GOJČIČ turizem@finance-on.net

PRILOŽNOSTI SO POVSOD, VENDAR ...Menim, da bi v Sloveniji lahko bolj izkoristili svojo naravno in kulturno dediščino, oživ-ljali in vključevali tradicijo, ki se je prenašala iz roda v rod na področjih kulinarike (go-be, zelišča, gozdni sadeži ...), naravnega zdravilstva, naravne kozmetike in podobne-ga ter jih plemenitili s sodobnimi dosežki in izkušnjami. V Avstriji so na vzhodnem de-lu Štajerske in na Gradiščanskem pred leti na gričih, ki bi se sicer zarasli, zasadili gr-mičke bezga. Bezeg so začeli uporabljati tako pri pripravi hrane in pijač kot v lepot-ni negi in kozmetiki za obloge, kopeli in podobno. V projekt so bile vključene različ-ne ustanove, ki so pomagale oblikovati različne izdelke in storitve z bezgom. Podob-no so naredili z jabolki, bučnicami in drugim. Veliko podobnih rastlin s specifičnimiplodovi bi našli tudi v Sloveniji - pa jih poznajo le redki, še redkejši so tisti, ki bi v oživ-ljanju takšnih in podobnih projektov videli svojo poslovno priložnost. Zato bomo o pra-vem podeželskem wellnessu v Sloveniji še dolgo samo govorili.

V GLOBINO LE Z DOVOLJENJEMTudi podvodni ribolov se je precej spremenil. Ribe so se namreč pri-lagodile načinu lova in se umaknile tja, kjer se počutijo varne. Zato jetreba opazovati podvodni svet in izbrati pravi trenutek za akcijo. In šenekaj: podvodni ribič se lahko ukvarja s tem športom le, če ima vel-javno dovoljenje, ki ga izdajajo upravne enote Republike Slovenije. Po-leg tega mora imeti še potrdilo o opravljenem potapljaškem izpitu us-trezne kategorije in veljavno člansko izkaznico potapljaškega društva.

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

Vse več ljudi se zaveda pomena dobrega počutja in povprašuje tudi po wellness ponud-bi na podeželju, kjer želijo zvečer denimo stopiti še v savno ali pa prespati v postelji izsena, pravi Vilma Topolšek, predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije.

Foto

: ose

bni a

rhiv

Sla

vke

Goj

čič

Podeželski wellness običajno vk-ljučuje ponudbo wellness storitevv podeželskih dvorcih in gradovih,hotelih, penzionih, turističnih na-seljih, pa tudi na turističnih kme-tijah. Izraz podeželski wellnessse še ne pojavlja pogosto, saj niopaziti njegovega samostojnegatržnega nastopanja, se pa ta po-nudba velikokrat povezuje v sku-pno ponudbo destinacije. To jeposebno izrazito v državah z raz-vito turistično wellness ponudbo(Avstrija, Nemčija in Švica).

Med podvodnim ribolovom lahko raziskujemo morske globine in sesprostimo. Ugor se skriva v skalnih luknjah.

Največ energije pri podvodnem ribolovu vzame pot nazaj na gladino.

fi_150_20_gs 8/17/05 19:36 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 4. AVGUST 2005 • ŠT. 150 21

Dvourni nočni ogled živalskega vrta alitaborjenje v njem je nepozabna izkušnja.Kot pravi Zdenka Fischinger, direktoricaZOO Ljubljana, je pri nočnem ogledu živaliozračje drugačno kot podnevi. Nočne živaliso aktivne, nekaterim se svetijo oči in tu-di njihovi zvoki so izrazitejši.

Pridobitve v živalskem vrtu Po besedah Fischingerjeve so letos

okrepili strokovno ekipo sodelavcev. "Za-čeli smo delati načrtno, dolgoročno in nastrokovnih podlagah. Ker v zadnjih 15 le-tih ni nihče namenil dovolj pozornostispremembam in obnovam, bomo morali tozdaj močno pospešiti. Za to potrebujemotako imenovan "master plan", ki bo obse-gal obdobje od 10 do 20 let. Natančnejšerazvojne faze pa bomo načrtovali po le-tih. V načrtu bomo določili, katere živalibomo imeli, kako in kam jih bomo razpo-redili. Poskrbeti bomo morali tudi za infra-strukturo," razlaga direktorica. "V prvi fa-zi računamo predvsem na denar mestaLjubljana, ki je predvidelo posebna sredstvaprav za naložbe v tem letu. Ta bomo name-

nili za prenovo oziroma širitev bazena zamorskega leva. Vodne živali so izjemnoigrive in jih je mogoče slikovito predstaviti,zato bo to naša prva naložba. Gradnjo bo-mo začeli letos jeseni. Tridesetletni Miško,ki je pred dvema letoma poginil, je bil pra-va maskota živalskega vrta. Zato v bližnjiprihodnosti razmišljamo o pridobitvi sam-ca in dveh samic."

ZOO Ljubljana računa na finančnopodporo tudi v prihodnjem letu, razlaga di-rektorica, zlasti pri saniranju infrastruk-ture in vodnih poti. Ko bodo te faze kon-čali, bodo načrte v sklopih predstavili mo-žnim sponzorjem, slovenskim podjetjem."Če bi pridobili sponzorje in ustrezna sred-stva, bi lahko imeli še bolj eksotične in ra-znolike živali. Razmišljali smo na primer opingvinih in prepričana sem, da bodo vnašem dolgoročnem načrtu."

Nova prebivalka vrta - žirafa Gal Pred mesecem dni je živalski vrt postal

bogatejši za simpatično dvoletno žirafo poimenu Gal, ki se je skotila v čredi mrežastihžiraf v živalskem vrtu Dvur Kralove naČeškem, kjer je vzrejni center. Žirafe goji-jo prav za oddajo v druge živalske vrtovein tako so z Galom omogočili družbo žira-fjemu samcu Ivu, ki je po smrti samiceBrie že dve leti sameval. Kot razlaga Fisc-hingerjeva, pridobivanje in oddajanje živaliv večini primerov poteka med živalskimi vr-

tovi. "Zato je tudi zelo pomembno, da smovključeni v evropsko zvezo živalskih vr-tov. Prek te zveze prihajamo do informacij,kje lahko dobimo žival, ki jo potrebujemo.Hkrati pa moramo koordinatorje za posa-mezno vrsto živali tudi sami redno obvešča-ti o vseh rojstvih, poginih in morebitnih pre-sežkih ali potrebah po tej vrsti živali."

ZOO počasi dobivanovo podobo Število živali ni več najpomembnejše, večji izziv je, kako jih čim bolj slikovito predstaviti V ZOO Ljubljana obiskovalcem neponujajo zgolj samostojnega ogleda,kot ga je večina med nami navajena.Poleti se tja lahko odpravimo na eno-dnevno taborjenje, vrt pa si je mogo-če ogledati tudi ponoči.

Z LETALOM NA POČITNICE

Nasveti za potovanje z letalom Naj vam slabo počutje na letalu ne pokvari počitnic Skrbno načrtovane počitnicelahko kaj hitro pokvari že sla-ba pripravljenost na potova-nje z letalom. Zadrega bo ševečja, če imate s seboj otroke,ki od vas pričakujejo, da jihopozorite, kako naj ravnajomed vkrcanjem in poletom.

Pripravili smo vam nekajnasvetov o tem, kako omilitiali preprečiti morebitne teža-ve na poletu.

Zabaven let - tudi zaotroke

Če z letalom potujete sku-paj z otroki, je najpomemb-neje, da jim let naredite spro-ščujoč in zabaven. Naj našte-jemo nekaj nasvetov, kako pri-praviti otroka na nepozabnoletalno avanturo.• Otroku s pomočjo videoka-

sete ali knjige razložite po-stopke pred vstopom v leta-lo in osnovna pravila vede-nja na letalu.

• Tik pred vzletom otroku po-nudite žvečilko ali liziko zalažje uravnavanje spre-

memb zračnega pritiska. Čeje otrok prehlajen, mu polure pred letom nos očistites kapljicami za nos.

• Med letom naj otrok veli-ko pije - gazirane pijače ni-so priporočljive.

• Ne pozabite na debelejšenogavice za prijetnejše gi-banje po letalu.

• Pobarvanke, otroške pravlji-ce, posnete na kaseti, najljub-ša igrača in podobno so odlič-ni pripomočki za zabavo.

• Otrok naj bo primernooblečen - temperatura v le-talu in na letališču je različ-na, zato je otroka najboljeobleči v več plasteh.

Slabost na letalu Če se takoj po vzletu po-

čutite slabo, imate verjetnopotovalno bolezen. S premiš-ljenim ravnanjem pred pole-tom lahko te težave omiliteali celo preprečite. Nikoli nepotujte s praznim želodcem,

ampak pred letom zaužijtenekaj lahkega, denimo sadje,zelenjavo, piškote. Pomemb-no je, da se izognete kavi,pravemu čaju, alkoholu inmočno začinjeni ali mastnihrani. Prosite za sedež v sre-dini letala ob krilih ali oboknu, kajti tam boste gibanjeletala najmanj občutili.

Dobro počutje Najpomembnejše pravi-

lo za dobro počutje je pitjevode, sadnih sokov ali kate-rekoli druge negaziranebrezalkoholne pijače. V kli-matiziranih letalskih kabi-nah je zelo suh zrak, zato nebo odveč, če boste imeli obsebi tudi mazilo za ustnice,vlažilno kremo za obraz,kapljice za nos in osvežilnerobčke. Priporočljiva soudobna oblačila in lahkaobutev za dobro počutje insproščeno gibanje na letalu.Če je le mogoče, se na potodpravite spočiti, pustite vsa-kdanje skrbi doma in uživaj-te nad oblaki.

Polet z letalom naj ne bo dogodek, kise ga bo vredno spominjati le zara-di prihranka časa, ampak že kot delpočitnic, namenjen sprostitvi.

Prenove bodo deležne tudi vodne poti in infrastruktura.

V dolgoročnem načrtu živalskega vrta je vrstasprememb in obnov, pridobiti pa želijo tudimarsikaterega novega prebivalca, pravi Zden-ka Fischinger, direktorica ZOO Ljubljana.

Dobrovoljcu na sliki se je pred kratkim pridružila nova žirafa. Nadaljnja rastštevila vrst je predvsem odvisna od sredstev, ki jih bodo v ZOO uspeli pridobiti.

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ikFo

to: B

arba

ra V

rezo

vnik

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

Zreško Pohorjezaživi poleti in pozimi

Turistične zmogljivosti so med zim-skimi počitnicami polno zasedene Zreški turistični delavci si prizadevajo, da bi lahko ponu-dili dejavnosti, ki bi tudi spomladi in jeseni privabile go-ste. Razvoju smučarskega središča na Rogli je sledil raz-mah termalnega turizma, ki ga spremljajo različne zdrav-stvene storitve, vse več pa je tudi turističnih kmetij, zasebnih gostišč in hotelov.

Občine z območja Zreške-ga Pohorja zdaj usklajujejo na-črte urbanistične in vsebinskeureditve, ki naj bi jih v celotipripravili do konca tega leta,saj se kakovostna turistična po-nudba ne sme končati na ob-činskih mejah. Zreška občinapri načrtovanju ne podpira grad-nje vikendov, ampak ustvarja-nje novih turističnih zmog-ljivosti.

Še dovolj odprtih možnosti

Glede na spremenjene do-pustniške navade v zadnjih letih- vse bolj priljubljene postajajokrajše aktivne počitnice večkratv letu - se tudi za Zreško Pohor-je odpira obilo priložnosti.Ohranjena narava in ugodnepodnebne razmere so glavni po-goj za obstoj in razvoj turističnedejavnosti. Na Zreškem Pohor-ju so številne urejene in označe-ne kolesarske in sprehajalne po-ti, urejen pa je tudi ribolovniturizem ob jezerih.

Za ljubitelje narave Značilnost starega pohor-

skega pogorja so mehko zaob-ljeni vrhovi, bogato pokriti zgozdovi in pašniki. Na Muleje-vem vrhu, kamor vodi poho-

dniška pot, se začnejo gozdnirezervati ob Črnem jezeru, obslapovih Šumik in Lovrenškihjezerih. Na Pohorju najdemotudi visoka šotna barja, edin-stvene ekosisteme, ki so zatoči-šče vrsti ogroženih živalskihin rastlinskih vrst. Med sled-njimi je rjasti sleč, med poseb-nosti pa sodi tudi mesojedaokroglolistna rosika.

Malo kulture, prosim

Na svojih pohodih skozipohorske gozdove si popotniklahko ogleda znano Skomarskohišo s spominsko sobo pohor-skega pesnika Jurija Vodovnika,ki stoji v vasici Skomarje, naskoraj tisoč metrih nadmorskevišine, in je spomenik avtohto-ne pohorske arhitekture. Vre-dna ogleda je tudi Ošlakova ko-vačija, ki priča o začetkih ko-vaške dejavnosti v dolini rekeDravinje. Naj še omenimo, daso nižja pobočja južnih obron-kov Pohorja vinorodna, z žlaht-no kapljico pa utrujen popotniklahko poplakne dobrote doma-če kuhinje, kakršne so gobovajuha z ajdovimi žganci, štruklji,koline, divjačina in orehova po-tica, ki je več kot dostojen za-ključek vsake pojedine.

Foto

: arh

iv T

IC Z

reče

fi_150_21_gs 8/17/05 19:37 Page 1

ČETRTEK, 4. AVGUST 2005 • ŠT. 150oglasna priloga22

Radovljica spada med zelo stara naselja, karpotrjujejo tudi arheološke najdbe in listine. V za-pisih se prvič omenja že leta 1169 kot Ratmansdorf,kot župnija se omenja leta 1295, kot trg leta 1333,mestne pravice pa je dobila konec 15. stoletja.Mesto so zgradili na vrhu 75 metov visoke savsketerase, ki jo je na severu presekal potok Suha inoblikoval strmo odsekan pomol. Ugoden razvoj na-selja je omogočila dobra prometna lega, sam po-mol pa je s treh strani kraj naravno zavaroval. V11. stoletju je Radovljica pripadala Ortenburža-nom, pozneje grofom Celjskim in Habsburžanom.S pridobitvijo mestnih pravic se je razvila v ži-vahno obrtno in trgovsko središče, kjer se je trgo-valo s soljo, vinom in fužinarskimi izdelki.

Dobro viden stari tloris mesta Staro mestno jedro je ohranilo svojo, v 14. in

15. stoletju izoblikovano tlorisno in prostorskopodobo z dobro vidnimi deli srednjeveškihobrambnih naprav in edinim še ohranjenim mest-nim obrambnim jarkom pri nas. Ohranjene so tu-di prvine poznogotske in renesančne arhitekture,ki se kažejo v parcelaciji in orientaciji hiš in šte-vilnih detajlih, kot so arkadni hodniki, portali,okenski okvirji in drugo. V mestu je tudi nekaj se-cesijskih zgradb in Vurnikovo kopališče.

Glavni radovljiški trg se imenuje po AntonuTomažu Linhartu, začetniku slovenske dramatike,in je pravokotne oblike. Gotska župnijska cerkevsv. Petra z zanimivimi arkadnimi hodniki je obda-na s stolpi in ostanki zidov, kar ji vsaj na zunaj da-je videz obrambnega tabora.

Meščanske hiše ob osrednji cesti Veliko obrambnih stolpov, nasipov in jarkov

je bilo v 18. stoletju napol porušenih, na ostan-kih pa so gradili nove zgradbe. Od 16 stolpov sejih je delno ohranilo samo devet. Ob osrednjimestni cesti so nanizane stare meščanske hiše.Med najpomembnejše spomenike poznogotske-ga stavbarstva pri nas sodi Šivčeva hiša iz sredi-ne 16. stoletja. Po restavriranju leta 1976 ste-briščno vežo stavbe uporabljajo kot likovno ga-

lerijo, v prvem nadstropju pa so reprezentativnonekdanjo bivalno sobo preuredili v poročnodvorano. V obnovljenem gospodarskem poslop-ju je stalna zbirka ilustracij. Nasproti stoji Vidi-čeva hiša, sredi trga pa vodnjak, s spominskoskulpturo podpornice šolstva Josipine Hočevar.Nedaleč stran je tudi rojstna hiša zgodovinarja indramatika Antona Tomaža Linharta.

Bogata tradicija slovenskega čebelarstva

V baročni Thurnovi graščini v starem delumesta, ki so jo dogradili Ortenburžani, imajosvoje prostore muzeji radovljiške občine, med ka-terimi je najpomembnejši osrednji slovenski Če-belarski muzej. Ta predstavlja tradicijo, razvoj

in pomen slovenskega čebelarstva, ki je bilo v 18.in 19. stoletju pomembna kmetijska panoga inje z Antonom Janšo, največjim izvedencem za če-bele in čebelarstvo, v 18. stoletju zaslovelo povsej Evropi. Tehniški del muzeja prikazuje naj-bolj tipična čebelja bivališča in čebelarsko orod-je, biološki del zbirke pa življenje in delo našeavtohtone čebele sivke, kar si je poleti mogočeogledati tudi "v živo". V likovnem delu so naogled poslikane panjske končnice, ki so fenomenslovenske ljudske kulture. Ob 250-letnici roj-stva A. T. Linharta bo 11. decembra 2006 v pr-vem nadstropju graščine odprt Linhartov muzej.Grajski park, ki je sodil h graščini, je bil edennajodličnejših spomenikov baročne vrtne arhi-tekture pri nas.

Bogastvo kulturne in naravne dediščine za obči-no pomeni krepak finančni zalogaj. Zato so jo skleni-li vključiti v turistične razvojne načrte, koledar razno-vrstnih prireditev pa so raztegnili čez vse leto.

Z dobrimi projekti do sredstev Občino Radovljica je lani obiskalo več kot 41 ti-

soč turistov, ki so ustvarili več kot 127 tisoč preno-čitev. Ti podatki jo uvrščajo med dvajset najrazvitej-ših turističnih občin v Sloveniji. Zato upajo, da bo-do v prihodnje laže pridobili sredstva kot doslej, sajje tudi evropska politika naklonjena ohranjanjukulturne samobitnosti in skrbi za kulturno izročilo.

V občini povečujejo prenočitvene zmogljivosti,žal pa je v nekaterih, ogleda vrednih krajih prenoči-tev težko dobiti. Najnovejši pridobitvi v občini sta ho-tel ob regionalni cesti v Lescah in kamp ob športnemletališču Lesce.

Izkoristiti želijo naravne danosti Poleg bližine Bleda, Bohinja in Kranjske Gore,

bližine prestolnice, ki je od Radovljice oddaljena le

približno 50 kilometrov, letališče Brnik pa še pre-cej manj, so med ugodnimi dejavniki še bližina me-je z Italijo in Avstrijo, čisto blizu je tudi športno le-tališče ALC v Lescah. Tako je Dežela lahko dosto-pna, kar je pomemben dejavnik turističnega razvo-ja v občini, katere velika prednost je lepo ohranje-na narava - Sava Bohinjka in Dolinka, Šobec s sav-

Na Zgornjem Gorenjskem so v 18. stoletju položili temelje slovenskega čebelarstva. Zgo-dovinsko mesto Radovljica je srce Dežele, pokrajine med Jelovico in Karavankami, ki nav-dušuje z zaščitenim mestnim jedrom, grajskim parkom in srednjeveškim obzidjem. V sta-rem, spomeniško zaščitenem mestnem jedru so se ohranili številni spomeniki meščan-skega, predvsem poznogotskega in renesančnega stavbarstva, ki Radovljico uvrščajomed najpomembnejše kulturne spomenike historičnega urbanizma na Slovenskem. Vseto, pa tudi v muzeju shranjena čebelarska zgodovina, privlačnost mestnega kopališča,možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi in številne kulturne prireditve so dovolj trdnirazlogi za obisk mesta.

Turist se ne meniObčina Radovljica je pred desetletjem ostala brez turistič-nega zaledja Bleda in Bohinja, saj so se občine delile Dozdevno slabost so sklenili omiliti s pro-mocijo Radovljice kot turistično zanimivegakraja, ki leži v bližini večjih turističnih centrov,sama pa poleg muzejev, spomenikov kultur-ne dediščine in športno-rekreacijskih možno-sti premore tudi številna gostišča, ki ponuja-jo avtohtone kulinarične užitke.

KAMNITI ELEMENTI IZ PERAČIŠKEGA TUFAPosebnost Radovljice in njene okolice so kamniti ele-menti iz peračiškega tufa, vulkanske kamnine, ki so jopridobivali iz bližnjega kamnoloma. Tuf je zelenkastakamnina, ki je nastala z nalaganjem vulkanskega pe-pela iz nekdanjega ognjenika Smrekovec med koro-ško in savinjsko dolino.

Šivčeva hiša se s svojo arhitekturno podobo uvršča medpomembne spomenike poznogotskega stavbarstva pri nas.

Foto

: arh

iv T

D R

adov

ljica

Radovljica varuje slovensko dediščino Staro mestno jedro Linhartovega mesta se ponaša z edinimše ohranjenim mestnim obrambnim jarkom na Slovenskem

Radovljiška ravnina, ime-novana tudi Dežela, je na-stala, ko se je v zadnjiledeni dobi na tem ob-močju ustavil ledenik, kise je izpod Triglava pomi-kal po dolini Save Bohinj-ke. S toplejšim podneb-jem in odmikanjem lede-nika je Sava Dolinka svo-jo strugo prestavljala zanjim in vrezovala terase.Na najvišji, 75 metrov vi-soki terasi je zrasla Ra-dovljica, ki ji pravijo tudisrce Dežele.

NEKOČ JE BIL LEDENIK ...

Mednarodni Festival Radovljica vsako leto v avgu-stu gosti svetovno priznane izvajalce na izvirnih zgodovin-skih glasbilih s koncerti v graščini in cerkvi svetega Petra.

Foto

: arh

iv o

bčin

e R

adov

ljica

Foto

: arh

iv o

bčin

e R

adov

ljica

Foto

: arh

iv o

bčin

e R

adov

ljica

fi_150_22_23_gs 8/17/05 19:37 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 4. AVGUST 2005 • ŠT. 150 23

Mesto, primerno za oddih Zaradi sončne lege in zdravega subalpskega po-

dnebja je Radovljica turistično mesto, ki ponuja šte-vilne možnosti za prijeten oddih, sprehode in šport-ne dejavnosti. Ugodna geografska lega in prometnezveze omogočajo obisk številnih znamenitosti Radov-ljiške ravnine in njene okolice. Mesto z okolico je pri-merno za kopanje, sprehode in planinske izlete,športno letenje, kolesarjenje, rafting po Savi Bohinj-ki in Savi Dolinki, v bližini so igrišča za golf, tenis,nogomet, košarko in rokomet, balinišče in novo otro-ško igrišče.

skimi terasami, Draga z Begunjščico in Jelovica, čejih naštejemo le nekaj. Množično obiskana sta bož-jepotni center Brezje z baziliko Marije Pomagaj, kije duhovno središče Slovenije, Begunje, vas z zani-mivo arhitekturno kulturno dediščino, kjer sta do-ma znamenita Avsenikova glasba in Kropa, zibel-ka kovaštva.

Promocija v okviru združenja Najpomembnejša naloga blagovne znamke, ki jo

razvijajo v Radovljici, je ohranitev avtohtonosti inizročila. Znotraj Združenja zgodovinskih mest sočlanice pred kratkim končale pripravo prodajnegaprospekta Skrivnosti za mestnimi vrati, ta mesecpa bodo zaokrožili s srečanjem zgodovinskih mest načipkarskem festivalu v Idriji, kjer se bodo mestapredstavila s svojo ponudbo in kulturnim progra-mom.

V oktobru nameravajo končati projekt uličneopreme starih mest in trgov, ki poteka v sodelovanjus fakulteto za arhitekturo, Zavodom za varstvokulturne dediščine in strokovno podporo gorenj-ske regionalne razvojne agencije BSC.

za občinske meje

Slovenci potujemovse dlje in večkrat na leto Počitniške in potovalne navade Slovencev sespreminjajo

Kot opažajo v turističnih agencijah, se čedalje boljodločamo tudi za bolj oddaljene kraje. Čeprav enkrat-ni daljši letni oddih med ljudmi še vedno prevladuje, pav agencijah ugotavljajo rast števila gostov, ki se na po-čitnice odpravljajo večkrat v letu za krajše obdobje.

Glede na to, da je Sloveni-ja majhna država, je povpraševa-nje po tujih turističnih krajih vprimerjavi s slovenskimi sevedavečje. Lani se je za daljše počit-nice izključno v tujini odločilodobrih 67 odstotkov Slovencev,krajše počitnice pa si je izključ-no v tujini privoščila skoraj po-lovica slovenskih turistov. Ta-ko na daljši kot krajši oddih sose najpogosteje odpravili v so-sednjo Hrvaško, precej manj,vendar pa ne zanemarljivo tudiv Italijo in Avstrijo.

Vse bolj privlačne oddaljene celine

Kot so nam povedali v večagencijah, postajajo poleg Hr-vaške vse bolj zanimivi tudiGrčija, Turčija, Bolgarija, Jorda-nija, Egipt, Tunizija in Španija.V eni od agencij opažajo, daso postala potovanja po Evro-pi pogostejša, saj je poznavanjeprestolnic evropskih držav če-

dalje bolj tudi del splošne izo-brazbe in kulture posamezni-ka. Zato so vse pogostejši kon-ci tedna v evropskih prestolni-cah, opazno pa se povečujejotudi potovanja na druge celine.Pri daljših, čezoceanskih po-tovanjih oziroma letovanjih segostje najpogosteje odločajo zaSrednjo Ameriko (Mehika inKaribi), Dubaj, Kenijo, Maldi-ve, v zadnjem času je vse boljpriljubljena tudi Kitajska.

Slovenija je privlačnaza krajše počitnice

Vse več Slovencev se na po-čitnice odpravlja večkrat na le-to za krajše obdobje. Lani senas je za daljše počitnice izključ-

POTUJE VEČKOT POLOVICASLOVENCEVPo podatkih Statističnega ura-da RS je v letih od 2000 do2003 šlo vsako leto na poto-vanje približno 58 odstotkovSlovencev. Njihov povprečnidnevni izdatek je leta 2000 zna-šal 5.303 tolarjev na dan, leta2003 pa 7.442.

LINHARTOVO MESTO KULTURERadovljica ponuja obilo kulturne dediščine. Srednjeveško me-sto je pravzaprav muzej na prostem in je bilo v zadnjem deset-letju intenzivno prenovljeno. Tako so za promet zaprli obnovljenLinhartov trg, prenovili pa so tudi srednjeveški mestni jarek. Tu-ristični informacijski center, ki ima prostore ob vhodu v staro je-dro, vam ponuja izčrpne informacije o kulturnih in etnografskihzanimivostih, ki so na ogled v Mestnem in Čebelarskem muze-ju, ogledate pa si lahko tudi zbirke v številnih galerijah.

no v Sloveniji odločila slaba pe-tina, za krajše pa skoraj tretjina.V agencijah opažajo, da se zad-nja leta povečuje povpraševa-nje po domači ponudbi, pred-vsem zaradi čedalje večje pri-ljubljenosti slovenskih term, karje opazno predvsem v mesecihzunaj poletne sezone.

Večina potuje brezagencije

Med ljudmi, ki se odpravi-jo na daljše počitnice, jih veči-na, 64,7 odstotka, potuje sa-mostojno, slaba petina pa zagencijo. Vsak deseti dopust-nik navadno obiskuje iste kra-je in ima pravzaprav že vse ure-jeno, nekaj pa jih potuje tudiprek znancev in internetniharanžmajev.

Od tistih, ki gredo na krat-ke počitnice, jih 94 odstotkovpotuje samostojno, slaba peti-na pa z agencijo.

Bazilika na Brezjah je najbolj znano slovensko romar-sko središče.

Foto

: arh

iv o

bčin

e R

adov

ljica

čebelarsko

Foto

: arh

iv o

bčin

e R

adov

ljica

Foto

: arh

iv o

bčin

e R

adov

ljica

Na gradu Kamen v Begunjah v juniju pripravljajo priredi-tev O kresi se dan obesi.

Dvourni vzpon na Dobrčo planinca nagradi s prekrasnim raz-gledom na Deželo in Julijce.

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

Gneča v poletnih konicah.

Foto

: Lid

ija v

inko

vič

fi_150_22_23_gs 8/17/05 19:37 Page 2

ČETRTEK, 4. AVGUST 2005 • ŠT. 150oglasna priloga24

go SLOw je oglasna priloga časnika Finance.Urednica: Lidija VinkovičVodja projekta in trženje: Tanja Leder

Avtorji člankov: Barbara Vrezovnik, mag. Jure Markič, Tanja Podobnik, Stela MihajlovićOblikovanje in prelom: Miroslav PintarLektoriranje: Julija Klančišar

turizem@finance-on.net

Nap

oved

nik

prire

dite

v Grosuplje, 1. do 31. avgust (naslov)2. mednarodni kiparski simpozij

Bohinj, 1. avgustKmečka ohcet

Bohinj, 5. avgustEvropsko prvenstvo v jadralnem akrobatskem letenju

Slap ob Idrijci, 5. in 6. avgustSkoki z mostu

Bled, 5. do 7. avgust15. etno festival Okarina Bled

Ptuj, 6. avgustPtujska poletna noč

Postojna, 7. avgust14. furmanski praznik

Idrija, 12. in 13. avgust9. alter-art festival

Ormož, 12. in 13. avgustPozdrav jeseni

Ižakovci, 12. do 14. avgustBujraški dnevi

Dol pri Ljubljani, 13. in 14. avgustMednarodni turnir v preskakovanju ovir za konje in pse

Fara, 13. avgust16. rekreativni spust Kolpa 2005

Ljutomer, 13. avgust21. prleški sejen po celen Lotmerki

Mozirje, 13. do 21. avgustPoletje skozi cvetje

Dutovlje, 13. in 14. avgust35. jubilejni praznik terana inpršuta

Braslovče, 13. in 14. avgustDan hmeljarjev

Črna na Koroškem, 13. do 21. avgust50. koroški turistični teden

Frankolovo, 14. avgustKramarski sejem s prikazom starih kmečkih opravil

Bohinj, 14. avgustKresna noč

Jezersko, 14. avgustOvčarski bal (prikaz striženja ovac, česanja in predenjavolne)

Ptuj, 14. do 21. avgustEvropsko žonglersko srečanje

Piran, 15. avgustZ zvezdami pod zvezdami (Izbor za miss Alpe-Jadran)

Ankaran, 15. avgustSrednjeveška tržnica

Jeruzalem, 15. avgustPostavljanje klopotca

Vurberk, 15. avgustVurberško žegnanje

Šentjernej, 16. do 28. avgustJernejevo 2005

Ruše, 18. do 28. avgustFestival Letni oder Ruše 2005

TURISTOV PRAVNIK

Bodimo pozorni na drobni tisk Na splošne pogodbene pogoje moramo biti pozorni še predsklenitvijo pogodbe z organizatorjem potovanja Ko se odločimo, kje bomo preživeli težko pričakovanepočitnice, vse skrbi potisnemo vstran. Na neki način jihs prijavo na potovanje preložimo tudi na organizator-ja potovanja. In dokler se kaj ne zaplete, je seveda vsev najlepšem redu. Ko pa gre kaj narobe, nas organiza-tor hitro seznani, da smo z njim sklenili pogodbo.

Ta obsega še vse kaj dru-gega kot le potrdilo o potova-nju, ki smo ga prejeli. Večinaorganizatorjev namreč ra-zmerje s potnikom, medseboj-ne pravice in obveznosti, ure-di s splošnimi pogoji pogodbe.Ko slišimo ta izraz, se namzazdi, da se s čim podobnimše nismo srečali. To skoraj za-gotovo ne drži, resda pa sovečini splošni pogoji pogodbebolj znani kot "drobni tisk".In res je njihovo besedilo ve-likokrat stisnjeno v kakšenkot, tisk je manjši kot tisk pre-ostalega besedila. Pa zato ni-so nič manj pomembni, ravnonasprotno, saj so v njih naj-večkrat urejene pravice in ob-veznosti pogodbenih strank.Zato je prav, da si vzamemočas in se s splošnimi pogojiseznanimo, tudi ko sklepamopogodbe prek svetovnega sple-ta. Vse prevečkrat namreč zodkljukanjem kvadratka nazaslonu računalnika potrdi-mo, da smo seznanjeni s sploš-nimi pogodbenimi pogoji in

gočiti, da so mu dostopni breztežav.

Turist je tudi potroš-nik

Ker je potnik seveda po-trošnik, je treba upoštevatitudi zakon o varstvu potrošni-kov. Člena 23 in 24 določa-ta, da so pogoji, ki so nepošte-ni do potrošnika, nični. Po-godbeni pogoji se štejejo zanepoštene predvsem:- če v škodo potrošnika pov-

zročijo znatno neravnotež-je v pogodbenih pravicahin obveznostih strank;

- če povzročijo, da je izpol-nitev pogodbe neutemelje-na v škodo potrošnika;

- če povzročijo, da je izpol-nitev pogodbe znatno dru-gačna od tistega, kar je po-trošnik utemeljeno priča-koval;

- ali če nasprotujejo načelupoštenja in vestnosti.

Zanimivo je določilo, da jepogodbene pogoje treba razla-gati v povezavi z drugimi pogo-ji v isti pogodbi ali v drugi po-godbi med istima strankamain ob upoštevanju narave bla-ga oziroma storitev in vseh dru-gih okoliščin v zvezi s sklenitvi-jo pogodbe. Morebitna neja-sna določila je treba razlagati v

korist šibkejše stranke, torejpotrošnika. Zakon o varstvupotrošnikov vsebuje nekaj naj-pogostejših nepoštenih po-godbenih pogojev.

Možni so posebni do-govori

Potnik, ki se želi izognitineprijetnim presenečenjem,naj ob opozorilu organizatorjana splošne pogodbene pogojete vzame in jih skrbno prebere.Če posameznih določil nerazume oziroma se z njimi nestrinja, naj predvsem z organi-zatorjem razčisti morebitne ne-jasnosti, po potrebi se lahkotudi posvetuje s pravnim stro-kovnjakom. Vse to je treba sto-riti še pred sklenitvijo pogodbeo organiziranju potovanja. Letako lahko potnik pravočasnozahteva, da z organizatorjem vpogodbi posamezne medseboj-ne pravice in obveznosti uredi-ta drugače, kot jih urejajo sploš-ni pogodbeni pogoji. Zavedatise je namreč treba, da v prime-ru, če se pogodbeni stranki gle-de kakšnega določila v pogod-bi dogovorita drugače, kot ure-jajo splošni pogoji, velja poseb-ni dogovor.

Na letalo z domačim ljubljencem Če imate možnost, ga raje pustite doma

Če boste s seboj na dopust vze-li hišnega ljubljenčka, na želeno de-stinacijo pa boste poleteli z leta-lom, še pred odhodom dobro premi-slite in zberite potrebne informaci-je. Sicer se lahko vaše počitnice vhipu spremenijo v neprijetno doži-vetje. Hišnega ljubljenčka vzemite sseboj le, če boste odsotni za daljšeobdobje in če niste mogli najti ustre-znega varstva.

Pred odhodom je treba poskrbeti zapravočasno zaščitno cepljenje. Veterinarjuob tem povejte, v katero državo potujete.

Doplačilo za prevoz živali naddovoljeno težo

Pred nakupom letalske vozovnice vposlovalnici letalske družbe pridobitevse informacije o prevozu vašega ljub-ljenca. Slovenski letalski prevoznik AdriaAirways dovoljuje prevoz manjših živalido skupne teže osem kilogramov v potni-ški kabini, večje živali pa prevažajo v po-sebnem prtljažnem prostoru na letalu.Za prevoz teh živali nad dovoljeno težoprevoznik zaračuna od 1,35 do 1,5 odstot-ka od najvišje normalne direktne tarife zaeno smer ekonomskega razreda.

Podoben postopek je pri letalskemprevozniku Lufthansa, medtem ko priprevozniku Easyjet prevoz živali ni zaže-len, le izjemoma za pse vodnike za slepein/ali gluhe potnike ali pse za pomoč in-validom.

Dobro se pripravimo na letPred odhodom je obvezen pregled

pri veterinarju, ki naj ugotovi splošnozdravstveno stanje vaše živali. Če je vašhišni ljubljenec nevajen potovati ali po-tovanje slabo prenaša, naj vam veterinarpredpiše ustrezno pomirjevalo ali table-te proti potovalni slabosti. To je priporoč-ljivo ne le zaradi boljšega počutja živali,ampak tudi zaradi varnosti.

Obvezno mora biti v vaši prtljagi ne-kaj prostora tudi za najnujnejše pripo-močke - poleg prenosne torbe ali košareše za spalno odejo, zalogo običajne alibriketirane hrane, povodec, morda tudinagobčnik in igračo. Priporočljivo je, dapripravite potovalno pasjo ali mačjo lekar-no, s katero si boste pomagali pri večjihali manjših nezgodah vaše živali na leta-lu in nato na počitnicah. Dobite jo pri ve-terinarju, ki vam bo tudi svetoval, kajvzeti s seboj.

Na počitnicah Če boste letovali v hotelu, predča-

sno zahtevajte pisno potrditev rezervaci-je za bivanje vašega hišnega ljubljenca.Ker ima vsaka država svoje predpise, vampriporočamo, da najmanj mesec dni predodhodom preverite pravila in določbepri pristojnem konzulatu ali pri turistič-ni agenciji, s katero potujete.

Izmed vsem mogočih domačih živalis seboj na počitnice najpogosteje jemlje-mo pse. Psi so namreč od vseh malihdružinskih živali najbolj prilagodljivi zapotovanja, medtem ko mačke, hišni zajč-ki, hrčki, papagaji, eksotične in drugepodobne živali prevažanje in spremembookolja zelo slabo prenašajo.

Vsi tisti, ki imate živalskega ljubljen-ca, pravočasno pretehtajte vse razlogeza in proti in se odločite tako, da bo od-ločitev najboljša za vas in za vašega ko-smatega prijatelja.

Avtor članka je mag. Jure Markič, pravnik.

jih sprejemamo, ne da bi jihsploh pogledali.

Pogodbo preberimopazljivo in v celoti

Značilno za splošne po-godbene pogoje je, da jih pri-pravi ena od pogodbenihstrani, praviloma močnejša.Pri organiziranju potovanjaje to seveda organizator. V sp-lošnih pogodbenih pogojihdoloči pravice in obveznostipogodbenih strank za vrstovnaprej nedoločenih po-godbenih razmerij. Če so iz-polnjene vse predpostavke,pogodbeni pogoji postanejosestavni del pogodbe. Strankijih lahko vključita v besedilopogodbe ali pa se pogodba na-nje le sklicuje. Ti pogoji dopol-njujejo preostala pogodbenadoločila in so praviloma ena-ko zavezujoči. Potnik morabiti zato pred sklenitvijo po-godbe seznanjen s celotnimbesedilom pogodbenih pogo-jev. Nanje ga mora organiza-tor izrecno opozoriti in omo-

PRAVOČASNO CEPLJENJE IN OZNAČITEV ŽIVALITako za mačke kot pse je treba imeti enotni evropski potni list s po-datki o cepljenju in ustrezno označitev (identifikacijo) živali. To jemikročip ali za prehodno obdobje osmih let jasno razvidna tetovirnaštevilka. Ta pravila veljajo poleg članic Evropske unije tudi za državez liste B (Andora, Islandija, Liechtenstein, Monako, Norveška, San Mari-no, Švica in Vatikan) in za države z liste C (Antigua in Barbuda, Avs-tralija, Barbados, Bermudi, Kanada, Falklandski otoki, Singapur,ZDA, Hrvaška ...). Za večino preostalih držav (med njimi tudi za VelikoBritanijo, Irsko, Švedsko in Malto) je treba opraviti dodatne labora-torijske preiskave o prisotnosti protiteles proti steklini. Za vstop v Ve-liko Britanijo in Irsko je obvezen odvzem vzorca vsaj šest mesecev prednačrtovanim potovanjem živali, za Švedsko pa vsaj 120 dni po cepljenju.

Za varen prevoz psa in mačke na letalu je primeren poseben potovalni kovček.

Morda je najpametneje psa pustiti kar v domačem okolju, kar bo zanjmanj stresno kot potovanje z letalom.

Foto

: Tan

ja P

odob

nik

fi_150_24_gs 8/17/05 19:38 Page 1