ponedeljek, 14. november 2005 • Št. 219 priloga ns2005/12/21 · foto: osebni arhiv tadeje jere...

PRILOGA NSPONEDELJEK, 14. NOVEMBER 2005 • ŠT. 219

25ČETRTEK, 22. 12. 2005 • ŠT. 247 •ooggllaassnnaa pprrii llooggaa •www.f inance-on.net •telefon: (01) 30 91 590 • e-pošt a: turizem@f inance-on.net

go SLOw je oglasna priloga časnika Finance.Izhaja vsak drugi četrtek.Urednica: Lidija VinkovičVodja projekta in trženje: Tanja Leder

Oblikovanje in prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija KlančišarAvtorji prispevkov: dr. Tadeja Jere Lazanski, mag.Dunja Lujić Ferjančič, Miša Novak, Tomaž Vesenjak,mag. Jure Markič, Lidija Vinkovič, Dejan Ogrinec, mag.Dimitrij Piciga, Rok Klančnik.

Naložba v animacijo se vedno povrne Dobri poslovni rezultati zaradi programov animacije so opazninekaj let po naložbi v kadre, programe, rekvizite in animacij-sko infrastrukturo (sistem animacije). Ti rezultati so plodtrdega dela skupine animatorjev kot tudi investitorjevega za-upanja v animacijo. Tega se zavedajo hotelirji v državah zrazvitim turizmom, ki namesto enega ali dveh zaposlujejocele skupine animatorjev.Str. 26

Črna lista letalskih prevoznikov potrjena V začetku decembra so prometni ministri Evropske unijepotrdili oblikovanje evropske črne liste letalskih prevoznikov,na kateri se bodo znašle vse letalske družbe, ki ne bodoizpolnjevale mednarodnih varnostnih standardov. Prvi seznambo objavljen v začetku aprila prihodnje leto v uradnem listuEU in na spletnih straneh. Za potnike to pomeni več informacijza odločanje, s kom bodo leteli, in s tem možnost, da samiposkrbijo za svojo varnost.Str. 27

Neposrednih naložb v turizem pri nas skoraj ni

Slovenija je bila doslej pri privabl-janju tujega kapitala v turističnenaložbe zelo neučinkovita oziromatega sploh ni počela ali celo niželela, z redkimi izjemami. Zato jezadnji čas za odprtje slovenskegaturističnega trga za nove tako tujekot domače neposredne naložbe, kibodo v slovensko turistično ponud-bo pripeljale nove atrakcije, noveturistične destinacije in noveponudnike, tako velike kot majhne.Str. 28 in 29

Cunami, teroristični napadi in nova normalnost Turizem je v obdobju kriz pokazal prav neverjetno odpornostin prilagodljivost zunanjim pretresom. Temu botruje mnogo de-javnikov, zlasti pa vse več razpoložljivega časa in denarja, vseboljša organiziranost potovalnega sektorja in njegovetehnologije ter vse več dežel, ki si želijo pokazati svoja naravnain kulturna bogastva (tujim) obiskovalcem. Tako bo letosštevilo mednarodnih turističnih prihodov prvič preseglo mejo800 milijonov.Str. 31

Vsem bralkam in bralcem želimoprijetne praznične dni in obilo us-peha v prihodnjem letu. UstvarjalcigoSLOwa obljubljamo, da bo prilo-ga v letu 2006 še bolj zanimiva inpestra ter vas seveda vabimo ksodelovanju z vašimi pripombami,idejami, pa tudi kritikami. Prva števil-ka izide 12. januarja, do takrat pasrečno!Uredništvo

01/360 28 20KREKOV TRG 1, LJ

www.trud.si

KUBA 17.1. (zagotovljeno)EKVADOR in GALAPAGOS 27.1. (zagotovljeno)

AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA 29.1. (še nekaj mest)SREDNJA AMERIKA 2.2. (od Majev v Gvatemali do

panamskega prekopa; pet držav; ugodno in nepozabno!)INDIJA 5.2. (Delhi-Varanasi-Agra-Radžastan-Bombay)

NAMIBIJA 6.2. (afriška lepotica, zagotovljeno)JEMEN in DUBAJ 7.2. (dve puščavski pravljici)

BURMA 27.2. (preprosto nepozabna) BRAZILIJA 2.3. (Rio-Iguasu-Salvador-Brasilia-Amazonija)

PERU in BOLIVIJA 18.4. (po sledeh Inkov)KITAJSKA 20.4. (odlična klasična tura)LIBIJA 20.4. (med Tuarege v Saharo)

JAPONSKA 17.5. (izjemna cena!)

Foto

: Iva

n K

rask

o

fi_247_25_gons 12/21/05 16:41

ČETRTEK, 22. DECEMBER 2005 • ŠT. 247oglasna priloga26

Sodobna animacija ima svojekorenine v zgodnjih tridesetih letihprejšnjega stoletja v Franciji, ko sokatoliški skavti prvič organiziralipoletno preživljanje počitnic za mla-dino v tako imenovanih domovihmladosti in kulture (M‚isons des Je-unes et de la Culture). Francozom soleta 1936 sledili Angleži, ko je But-lin organiziral angleško podeželjeza preživljanje prostega časa turi-stov. Prvi izmed še danes delujočihanimacijskih klubov je bil Club Mť-diteranťe (ustanovljen leta 1949).Sledili so klub Aldiana (1972), all-in-clusive super klubi Iberotel (1978),ITS-Reisen, Yugotours (1983), MagicLife, Club Papillon, Alltoura (1990),Sol Melia (1997) - veriga klubov ho-telov.

Animacija je enakovredna namestitvi inprehrani ponudnika

Klubi nastajajo še danes, saj sonove turistične destinacije veliko-krat dostopne le letalskim potni-kom, ki imajo kot gosti hotelov, kjerse animacija izvaja, veliko možnosti

za kakovostno preživljanje proste-ga časa. Animacijski programi seizvajajo v različnih infrastrukturnihin okoljskih razmerah. Razlikujejo seglede na letni čas, zgodovinsko in ge-ografsko okolje ter glede na prostor,kjer se izvajajo. Poleg dveh načelsvobode in aktivnosti, ki dajeta go-

stu pravico, da se lahko sam aktivnoali pasivno vključuje v programeanimacije, so za animacijo pomemb-na še načela organizacije animacije.Ta so načelo trženjskega pristopa,načelo fleksibilne organizacije, nače-lo uravnotežene finančne in tržneučinkovitosti poslovanja ter načeloprofesionalnosti izvajanja animaci-je,ki omogočajo animaciji položaj,enakovreden namestitvi in prehraniturističnega ponudnika.

Animator ustvarja doživetjaskupaj z gosti

Animacije ni, če je ne izvajaoseba, ki je usposobljena za anima-torja. Pogoji, da se lahko nekdo vk-ljuči v usposabljanje za animator-ja, so povezani s starostjo, izobrazbo,znanjem jezikov in veseljem do de-la z ljudmi. Pri vsem naštetem jezelo dobrodošla nadarjenost, ki pane pride do izraza, če tisti, ki želi po-stati animator, nima delovnih na-vad. Animator skupaj z gosti ustvar-ja doživetje prek iger in animacijskihprogramov, ki jih povezujejo pusto-lovščine, šport, ustvarjanje in izo-braževanje. Vsak animator mora bi-ti vešč tako načrtovanja, sestavljanjakot tudi izvajanja animacijskih pro-gramov. Pri načrtovanju programovje pomembno, da animator predvi-di čas, ki ga gost potrebuje le zase,to je čas obedov in počitka. Pri izva-

janju programov pa mora bitipozoren na enostavnost predstavi-tve programov in pravil iger, še po-sebno takrat, ko ima v skupini do-mače in tuje goste. Ena najpomemb-nejših veščin animatorja je komuni-kacija, ki navadno poteka v več je-zikih, odvisno od sestave gostov.Sporočilo, ki ga animator oblikujeza svoje goste, mora biti jasno, str-njeno, razumljivo in preprosto. Letako bo lahko povratna informaci-ja od gosta taka, kot jo animatorpričakuje.

Animacijo je treba razumeti kot naložbo

Dobri poslovni rezultati zara-di programov animacije so opaznišele nekaj let po naložbi v kadre,programe, rekvizite in animacijskoinfrastrukturo (sistem animacije).Ti rezultati so plod trdega dela sku-pine animatorjev kot tudi investitor-jevega zaupanja v animacijo. Inve-stitor je navadno lastnik hotela,kmetije, kampa, zdravilišča, ki želisvojim gostom ponuditi več kot leprehrano in namestitev. Pri tem jepomembno njegovo razumevanjeanimacije, torej, da je animacija na-ložba, ki se povrne v nekaj letih.Tega se zavedajo hotelirji v državahz razvitim turizmom, ki namestoenega ali dveh zaposlujejo cele sku-pine animatorjev.

ANIMACIJA V TURIZMU

Naložba v animacijo se vedno povrne Dobri poslovni rezultati zaradi animacije so opazni nekaj let po naložbi v animacijski sistem in dolgoročno spodbujajo ugoden razvoj turizma

TADEJA JERE LAZANSKI, [email protected]

"Turistična animacija je prijazna,vesela, prisrčna, ljubezniva, očarlji-va spodbuda, povabilo, hrabrilo kskupni priljubljeni dejavnosti napočitnicah in v prostem času, takodolgo, dokler se dogaja skupaj zdrugimi ljudmi in z veseljem donovega doživetja pri skupni de-javnosti, z ljudmi, v prostoru, kul-turi, deželi," je definicija, s kateroClaus Finger Benoit začenja svojeseminarje turistične animacije in kizajema vse dejavnosti gostovega bi-vanja na počitnicah v hotelu, kam-pu, turistični kmetiji in še kje.

Prostovoljno delo v turizmu bimoralo biti bolj cenjeno

Ob svetovnem dnevu prostovoljstva 5. decembru jeTuristična zveza Slovenije pripravila posvetovanje znaslovom Prostovoljno delo v turizmu in urejanju okolja.Udeleženci posveta so ugotovili, da prostovoljno delopomembno pripomore k razvoju turizma kot ene odstrateških usmeritev razvoja, hkrati pa zvišuje kakovostbivanja, zato ga je treba ustrezneje ovrednotiti in boljupoštevati.

Posveta se je udeležil tudi nekdanji predsednik državeMilan Kučan, ki je med drugim poudaril, da bogata in ze-lo razvejena dejavnost društev temelji na prostovoljnem delunjihovih članov. S svojim delom prostovoljci širijo notranjemeje države, saj sežejo tja, kamor država ne more ali nezmore. Vztrajno tkejo trdno mrežo socialne povezanostislovenske družbe. Ta trdnost, ki temelji na človeški soli-darnosti in odprtosti, je za majhno skupnost, kot je sloven-ska, poroštvo, da zmore obstati tudi v najbolj trdihpreizkušnjah, ki jih v sodobnem svetu ne manjka.

Naprodaj zimsko športno središče Popova Šapka

Po navedbah skopskegagospodarskega spletnega por-tala Total se za nakup objektovv zimskem športnem središčuPopova Šapka na obronkihŠarplanine v zahodni Make-doniji, ki ga prodaja Elektro-gospodarstvo Makedonije, za-nimajo neka slovenska in ne-ka švicarska družba ter nov-inar s Kosova. Vrednost ob-jektov je ocenjena na šest mil-

ijonov evrov. Portal Total se sklicuje na neuradne vire, naizjavo direktorja gostinstva in turizma Popova Šapka BorisaIvanovskega, kakor tudi na informacije iz krogov blizupremiera Vlada Bučkovskega. Zimsko središče na Šar-planini, kjer je približno 50 zaposlenih, zajema hotela Slav-ija in Popova Šapka, pet vlečnic, dve sedežnici in žičnicoTetovo-Popova Šapka. Za njegovo prodajo je bil minulimesec predviden mednarodni razpis.

Ponudba malih hotelov prepriča vse več ljudi

Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so vokviru torkovih strokovnih razprav o turizmu razpravl-javci osrednjo pozornost namenili malim ponudnikom tu-rističnih storitev, predvsem malim hotelom. Grozd malihhotelov Slovenije s sedežem v Žalcu, ki združuje 27 članov,si prizadeva doseči specializacijo turistične ponudbe vvsakem hotelu, hkrati pa združiti ponudbo posameznihhotelov po vsebini in destinacijah v skupne produkte terjih na ta način tudi tržiti. V grozdu je poleg 18 malihhotelov, ki se razlikujejo po ponudbi, lokaciji in velikosti,tudi devet svetovalnih podjetij, dobaviteljev in podpornihustanov s področja turizma.

STO začela s študijski obiski dobrih praks v tujini

Slovenska turistična organizacija (STO) je v sodelovanjus slovenskim turističnim gospodarstvom letos začela orga-nizirati študijske oglede dobrih praks v turizmu doma in v tu-jini, s čimer želi izboljšati konkurenčnost slovenske turističneponudbe. Udeleženci študijskih obiskov se seznanijo z novimiteoretičnimi in praktičnimi znanji ter modeli v turistični de-javnosti. V zadnjih mesecih so tako na STO izvedli več študij-skih obiskov dobrih praks v tujini. Med drugim so pripravilištudijsko potovanje slovenskih vinarjev in vinogradnikov vFrancijo, potovanje za predstavnike slovenskih turističnih in-formacijskih centrov v Avstrijo, z namenom vzpostavitveodličnosti poslovanja slovenskih turističnih podjetij pa so or-ganizirali ogled hotela Schindlerhof v Nurnbergu, medtemko je skupnost slovenskih naravnih zdravilišč poskrbela zastrokovno potovanje oziroma strokovni študijski obisk dobrihpraks v Mehiki. Organiziranje strokovnih študijskih obiskovdobrih praks bo STO nadaljevala tudi v prihodnjem letu.

Podeljen znak kakovosti ljubljanskega turizma

Znak kakovosti ljubljanskega turizma (Ljubljana TourismQuality Selection), ki ga vsako leto podeljuje mestna občinaLjubljana, je letos prejelo kar 11 gostinskih oziroma na-mestitvenih obratov. Znak je blagovna znamka, ki označujenajbolj kakovostne storitve gostinskih in nastanitvenih obra-tov ne glede na njihov cenovni razred ali obliko ponudbe.Podeljuje se za obdobje dveh let, potem pa se mora prejemnik,ki želi priznanje obdržati, zanj vnovič pomeriti v konkuren-ci. Letos se je zanj potegovalo 19 gostinskih oziroma na-mestitvenih obratov, dobitniki pa so restavracije CUBO, ChezEric, Yildiz Han, Grm, Sushimama, Klub kulturnih delavcev(PEN) in gostilne Pri Stričku, Hana, Štorklja, hotel Mons inšpageterija Favola.

KALEJDOSKOP TURISTIČNIH NOVIC IN DOGODKOV

Animator skupaj z gosti ustvarja doživetje prek iger in animacijskih programov, ki jih povezujejo pustolovščine, šport, ustvarjanjein izobraževanje.

Animacije ni, če je ne izvaja oseba, ki je usposobljena za animatorja.

Foto

: ose

bni a

rhiv

Tad

eje

Jere

Laz

ansk

i

fi_247_26_27_go 12/21/05 15:55 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 22. DECEMBER 2005 • ŠT. 247 27

Črna lista, ki je javna, je pre-prosto seznam letalskih prevozni-kov, na katerem se bodo znašli ti-sti, za katere bodo pristojni orga-ni ugotovili, da ne izpolnjujejo vceloti vseh standardov, ki veljajona področju letalskega prevoza.Črno listo letalskih prevoznikovso uvedli v okviru priprave prav-ne podlage za zračni promet,predvsem na področju varnosti.Ta pravna podlaga bo na enistrani omogočila poenotenjestandardov, višjo kakovost invečjo preglednost pri izvajanjuletalske dejavnosti, na drugistrani pa večjo zaščito potrošni-kov in nekako tudi zaščito pre-voznikov. Zakaj prevoznikov?Zaradi tega, ker je cena zadovo-ljive ali če hočete predpisane var-nosti v zračnem prevozu zelo vi-

soka, s temi ukrepi pa bodo vsi le-talski prevozniki izenačeni oziro-ma bodo prisiljeni vložiti pri-bližno enaka sredstva in zagoto-viti približno enako stopnjo var-nosti. Tako ne bo več mogoče po-ceniti leta z nižjimi stroški varno-sti. Kazni za vse tiste, ki ne bodoizpolnjevali predpisanih standar-dov, bodo zelo visoke.

Potniki bodo obveščenio nevarnih prevoznikih

Črna lista naj bi se osveževa-la najmanj na tri mesece, na njejpa se bodo znašli vsi letalski pre-vozniki, ki ne bodo spoštovalipredpisanih minimumov s po-dročja varnosti, ne bodo poka-zali pripravljenosti za odpravopomanjkljivosti ali če v državipogodbenici ne bodo vzpostavi-li organov, pristojnih za njihovnadzor. Velika novost je obvešč-anje potnikov o letalskih prevoz-nikih, ki niso varni. Potniki bodoimeli pravico do odškodnine inpovračila cene vozovnice termožnost izbrati alternativni let.

EASA bo imela večja pooblastila

Evropska agencija za var-nost (EASA - European Aviati-on Safety Agency) bo po noviuredbi dobila veliko večjaizvršilna pooblastila, kot jih jeimela doslej. Že zdaj pa je izva-jala šolanje inšpektorjev za po-dročje varnosti v zračnem pro-

metu in zbirala podatke o vsehugotovitvah držav članic ter jihvnašala v centralno bazo po-datkov. Ti podatki doslej nisoimeli statusa informacij javne-ga značaja, z novo uredbo pabodo na voljo javnosti. Novanaloga agencije je poročanje ev-ropski komisiji o inšpekcijskihpregledih in ugotovitvah. Ured-ba določa tudi način dela priopravljanju inšpekcijskih pre-gledov in standardiziranje naci-onalnih letalskih organov državčlanic. Zelo pomembna novostje izmenjava informacij, ki jihmorata na zahtevo agencijedržava članica in njen po-oblaščeni organ obvezno posre-dovati. Agencija bo tudi izva-jala preglede pristojnih orga-nov v državah članicah. Inšpek-cijski postopki bodo standardi-zirani, izvajali pa jih bodo po-oblaščeni uradniki držav čla-nic, ki bodo usposobljeni za po-samezna področja varnosti. Tre-ba bo tudi prilagoditi sedanjepredpise s področja letalstva vdržavah pogodbenicah.

Kaj črna lista pomeni za Slovenijo?

Če pogledamo razmere posvetu, bomo videli, da podobnoprakso na tem področju v Zdru-ženih državah Amerike poznajože vrsto let. In kaj to vse pome-ni za nas v Sloveniji? Za držav-ljane Slovenije v vlogi popotni-kov to pomeni več informacij zaodločanje, s kom bomo leteli, ins tem možnost, da sami poskrbi-mo za svojo varnost. RepublikaSlovenija ima že zdaj visokestandarde in predpisane mini-mume za področje varnosti vzračnem prometu. Lahko rečem,da smo na tem področju mednajbolj zglednimi državami.Nadzor nad spoštovanjem pred-pisov izvaja inšpekcija za letalski

promet, organizirana v okviruPrometnega inšpektorata Repu-blike Slovenije. Trenutno se znadzora ukvarjajo štirje inšpek-torji za področje varnosti, ki sose šolali pri Evropski agenciji zaletalsko varnost (EASA). Že vr-sto let odlično sodelujejo z agen-cijo, kakor tudi izvajajo nadzorter ji o tem poročajo. Drugi or-gan je Uprava Republike Slove-nije za civilno letalstvo, ki jesvoje uradnike z različnih po-dročij prav tako šolala pri agen-ciji in sodeluje z njo.

Za konec bi dodala, da črneliste letalskih prevoznikov dejan-sko pomenijo več varnosti v letal-skem prometu. To je proces, kiteče na mnogih ravneh, in jeukrep, ki bo imel takojšen uč-inek.

AKTUALNO

DUNJA LUJIĆ FERJANČIČ[email protected]

Letos se je zgodilo kar nekaj tragičnih letalskih nesreč. Samo vEvropi so zahtevale več kot 500 življenj. Popolnoma se jim žal nemoremo izogniti, saj tudi v letalskem prometu obstaja vrsta de-javnikov, ki vplivajo na varnost in jih ni mogoče v celoti pred-videti. Kljub temu se zaradi sistematičnega delovanja letalskihoblasti po svetu varnost v letalstvu izboljšuje hitreje od rastiprometa, kar pomeni, da postaja letenje z letali kljub nominalnopovečanemu številu nesreč relativno bolj varno. In uvajanje črnihlist pri letalskih oblasteh je še eden od kamenčkov v mozaiku do-gajanja v letalstvu.

Na podlagi sklepa evrop-skega parlamenta, evrop-skega sveta in evropskekomisije je bil dosežen po-poln konsez glede varno-sti v letalskem prometu. Vzačetku decembra so pro-metni ministri Evropskeunije potrdili oblikovanjeevropske črne liste letal-skih prevoznikov, na ka-teri se bodo znašle vse le-talske družbe, ki ne bodoizpolnjevale mednarodnihvarnostnih standardov. Pr-va črna lista bo objavljenav začetku aprila prihodnjeleto v uradnem listu EU inna spletnih straneh. Pre-vozniki, ki se bodo znašlina njej, ne bodo dobili do-voljenja za polet na ozem-lju držav Evropske unije indržav, ki so podpisale pri-družitveni sporazum. Pre-vozniki pa bodo imeli pra-vico do zagovora.

Casino Ljubljana se vrača v središče mesta

Casino Ljubljana, d. d., je od ministrstva za finance RSdobil koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo na igral-nih avtomatih v igralnem salonu in dovoljenje Urada RS zanadzor prirejanja iger na srečo za odprtje in začetek poslo-vanja igralnega salona As. V novem igralnem salonu bodoobiskovalci v prostorih, kjer se je rodila naša najstarejša mest-na igralnica v Ljubljani, preizkušali srečo in se zabavali na54 igralnih aparatih ter dveh elektronskih ameriških rule-tah. Delniška družba Casino Ljubljana ima zdaj kot edinav Ljubljani dve koncesiji: malo (igralni aparati) in veliko(igralni aparati in žive igre).

Šport neločljivo povezan s turizmom

Predstavniki ministrstev za šolstvo in šport (MŠŠ) terza gospodarstvo in slovenskih univerz v Ljubljani in na Pri-morskem so predstavili zbornik Šport in turizem, ki je plodveč kot triletnega raziskovalnega projekta strokovnjakov izšporta in turizma. V njem so orisane organiziranost inrazvojna strategija ter pomanjkljivosti pri sodelovanju špor-ta in turizma pri nas v želji, da bi povečali gospodarskeučinke. V zborniku so zajeti tudi analiza športne aktivnos-ti pri nas in predlogi za nadaljnji razvoj.

Raziskavo je vodila Tanja Mihalič, financirali pa so joMŠŠ, ministrstvo za gospodarstvo, Slovenska turistična or-ganizacija (STO) in Javna agencija za raziskovalno dejavnostSlovenije, pri izvedbi pa so se povezali ljubljanska ekonom-ska fakulteta, fakulteta za šport, Turistica in Znanstvenoraziskovalno središče Koper, vključili pa so se tudi pred-stavniki Olimpijskega komiteja Slovenije, Smučarske zvezeSlovenije, skupnosti naravnih zdravilišč, nekateri uspešnipodjetniki, ki so v svojo turistično ponudbo že vključilišport ...

Črne liste letalskih prevoznikov za večjovarnost potnikov V začetku decembra so prometni ministri Evropske unije potrdili oblikovanjeevropske črne liste letalskih prevoznikov

Konec decembra je čas obračunov in pogledov nazaj, kaj jebilo in kaj ni bilo storjeno v iztekajočem se letu. V turistični pa-nogi (in tudi marsikje drugje) pa je to tudi obdobje številnih(ne)potrebnih druženj, sprejemov in svečanosti. Letošnje vodilovseh teh srečanj je bilo večinoma (polglasno) negodovanje in ra-zočaranje nad promocijo Slovenije, bolj konkretno nad delom inodnosom osrednje slovenske turistične organizacije STO (Slo-venska turistična organizacija).

Leto smo začeli z ugibanji, kdaj in kako se bo poslovil njen do-tedanji generalni direktor. Ko se je spomladi zgodba (upravičeno?)odvila, nam je, moram priznati, kar odleglo, saj se je končalo ze-lo negotovo obdobje. Prepričani o štiriletnem jasnem in inovativ-nem delu, smo pričakovali prve korake in poteze novega vod-stva. Žal smo kmalu dobili občutek, da se delo bolj usmerja v sa-mo organizacijo (reorganizacije, afere o prisluškovanju in podob-no) kot v dialog in delo s turističnim gospodarstvom.

Še večje razočaranje so bili konkretni nastopi in poteze jese-ni. Kot Združenje turističnih agencij Slovenije (ZTAS) smo seodločili naše razočaranje jasno in javno povedati, tako da smo vdecembru želeli (in dobili) tako sestanke na direktoratu za turizemv okviru ministrstva za gospodarstvo kot z vodilnimi na STO.Obljube o spremembah in boljšem delu smo dobili (in verjamem,da niso samo božične), toda občutek o izgubljenem letu in denar-ju ostaja.

Kdo je za to odgovoren? Mnogi, veliko ustanov in oseb, meddrugimi tudi mi sami. Dovoliti si (velike) napake in potrato javnihsredstev, ne da bi glasno in jasno povedali, da to ni prav, je tudi(velika) napaka tistega dela turističnega gospodarstva, ki tako mi-sli, pa nič ne reče. Kot je pri nas v navadi, sta molk in spreneve-danje najslabša za vse strani, na žalost tudi najslabša za slovenskiturizem.

Kot ZTAS smo ob koncu leta STO ponudili tako kritiko mi-nulega dela kot vso našo pripravljenost na sodelovanje, skupne pro-jekte in konkretne akcije v prihodnjem letu. Verjamem, da ne botreba čakati na prihodnji december, da se vnovič sestanemo, kaj-ti še enega leta 2005 si ne želimo.

Morda lahko razumemo leto 2005 kot leto učenja, toda leto2006 in prihodnja leta morajo biti obdobje inovativnosti in zmagza slovenski turizem.

KOMENTAR

Leto izgubljenihpriložnosti ali še kaj hujšega?

DIMITRIJ PICIGA, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije

KALEJDOSKOP TURISTIČNIH NOVIC IN DOGODKOV

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

Za potnike črna lista pomeni, več informacij za odločanje, s kom bomo leteli, in s tem možnost, dasami poskrbimo za svojo varnost.

fi_247_26_27_go 12/21/05 15:56 Page 2


Zadnji čas je za odprtje slo-venskega turističnega trga za no-ve tako tuje kot domače neposre-dne naložbe, ki bodo v sloven-sko turistično ponudbo pripelja-le nove atrakcije, nove turističnedestinacije in nove ponudnike,tako velike kot majhne.

Zakaj ni novih neposrednih naložb v slovenski turizem?

V minulih letih je bilo doga-janje na turističnem in kapital-skem trgu na področju turizma vSloveniji usmerjeno predvsem vprerazdeljevanje oziroma kon-centriranje lastništva kapitala ob-stoječih turističnih družb ter vvlaganja v obnovo in delno tudiv razširitev obstoječih objektovin destinacij v okviru obstoječihdružb, premalo pa v ustvarjanjepovsem novih ponudb in progra-mov ter nastajanje novihturističnih subjektov ali celo no-vih turističnih destinacij, hkratipa kapital v Sloveniji sploh ni po-svečal pozornosti novim nepo-srednim naložbam v turizmu.

To je na eni strani posledicapremajhne kapitalske odprtostiin prevelikih administrativnihovir še posebno za tuje vlagatelje,velikih davčnih obremenitev in vi-sokih cen delovne sile. Na drugistrani pa tudi pomanjkanja znanjin kadrov z znanji s področja ra-zvoja novih neposrednih naložbe-nih projektov v turizmu ter delnonezaupanja ali nerazumevanjaupravljanja naložbenih projektovv turizmu. Najverjetneje pa so vz-

rok za pomanjkanje novih na-ložbenih projektov žal tudi ne-formalni načini zapiranja trga zanove ponudnike s strani obsto-ječih koncentriranih lastnikovkapitala v obstoječih turističnihdestinacijah, ki želijo ohranitimonopolne položaje.

Za pospešitev pomembna specifičnaznanja in udeležba na trgu vlagateljev

Razvoj novih neposrednihnaložbenih ("greenfield") projek-tov v turizmu zahteva specifičnainterdisciplinarna strokovna zna-nja ter povezovanje načel vlaga-nja v razvoj nepremičnin in znanjs področja upravljanja, snovanjanovih inovativnih turističnih pro-izvodov in sodobnih trženjskihnačel. Skozi dejavno udeležbo natrgu razvoja naložbenih projektovter na podlagi aktivnih stikov indobrega poznavanja slovenske-ga, hrvaškega, srbsko-črnogorske-ga pa tudi evropskega investicij-skega trga v Hostingu ocenjuje-mo, da v tem trenutku obstajaveliko zanimanje tujih vlagate-ljev, torej raznih mednarodnihhotelskih verig, nepremičninskihskladov in razvojnih vlagateljev,za vstop na hrvaški trg, medtemko za Slovenijo tega ne opažamo.

Hrvaška privlačnejša za naložbe

In kateri so glavni dejavni-ki, ki Hrvaško delajo privlačnejšov primerjavi s Slovenijo? Na enistrani gre za zelo pozitivno giba-

nje povpraševanja po hrvaškituristični ponudbi v zadnjih le-tih, tu so tudi naravne danostiJadrana, svoje je v zadnjem letunaredila pospešena gradnja avto-cestnega sistema. Nikakor ni mo-goče zanemariti večjih spodbudza vstop na njihov trg na državniravni, kot so v primerjavi s Slove-nijo ugodnejša davčna politikain olajšave za večja nova tuja vla-ganja, 10-letna oprostitev davkana dobiček, posebna sredstva, de-nimo 50-odstotna subvencija za(pre)šolanje kadrov ... Hrvaškaima tudi zelo dobro razvite in-strumente za pospeševanje vla-ganja v manjše družinske hotelein prenovo zgodovinskih stavb vmanjše tipične hotele (zelo ugo-dna posojila z dveletnim mora-torijem, dobo odplačevanja od15 do 20 let in fiksno obrestnomero en odstotek za prvih 10 let,nato pa spremenljiva z dvood-stotno subvencijo). Na podlagizadnjega ukrepa so domači vlaga-telji izpeljali že okoli 150 projek-tov.

Trenutno sicer še ni mogočegovoriti o navalu tujih neposre-dnih vlagateljev na Hrvaško, a vdveh do treh letih se bo zagotovozačelo intenzivno uresničevati ne-kaj večjih investicijskih projektov,ki so v tem trenutku v fazi razvo-ja. Prav tako ne smemo zanemari-ti, da so na Hrvaškem že nekaj letnavzoče mednarodne hotelske verige, nove pa prihajajo v prihodnjih letih. Veriga Starwood se je z dvemaznamkama Westin in Sheraton žepojavil v Zagrebu, v Split prihaja-ta Le-Meridien in Park Plaza, v Is-tro Kempinski.

V Sloveniji je drugače Žal v Sloveniji ne moremo

govoriti o podobnih ukrepihdržave in odprtosti za mednaro-dne operaterske verige ter vlaga-telje kapitala pa tudi ne o pro-pulzivnosti domačih vlaganj v no-ve ponudbe in destinacije. Razlo-gov za to še zdaleč ne moremoiskati v naravni in kulturni ne-privlačnosti Slovenije za turističnirazvoj, temveč predvsem v netek-movalnem ozračju in premajhniodprtosti za tuje naložbe in naj-verjetneje tudi v neustrezni poli-

MIŠA NOVAK in PETER VESENJAK, [email protected]

Slovenija je bila doslej pri privabljanju tujega kapitala v turistične naložbe zelo neučinkovita oziroma tega sploh ni počela ali celo ni želela. Dejstvo je, da novih neposred-nih naložb ("greenfield" naložb) bodisi tujega bodisi domačega kapitala v Sloveniji pravzaprav ni (z redkimi in dobesedno manjšimi izjemami), imamo le naložbe vobnovo ali programsko-tehnično razširitev obstoječih zmogljivosti oziroma naložbe obstoječih ponudnikov na obstoječih lokacijah. Takšno stanje pa, kljub mnogimuspehom in pozitivnim premikom na mnogih lokacijah in turističnih destinacijah, ohranja nemogočo razvojno zatohlost slovenskega turizma, v katerem se ne do-gajajo novi premiki in ni prepotrebne notranje tekmovalnosti, ki bi spodbujala zunanjo konkurenčnost Slovenije kot celote in živahnost v ponudbi, število turističnihzmogljivosti pa ohranja na sramotnih okoli 28 tisoč ležiščih v hotelih in 78 tisoč ležiščih vseh vrst.

Razvijajoča se dejavnostturizem v PS Sava v zadnjihletih izrazito povečuje svojovlogo. Po obsegu prodaje je žetretja največja Savina dejav-nost, v katere okvir soditadružbi Sava hoteli Bled in Pa-nonske terme. V sestavi pri-hodkov dejavnost turizem, vkateri je zaposlenih okrog 44odstotkov vseh zaposlenih vPS Sava, dosega dobrih 22 od-stotkov skupnih prihodkov PSSava.

Vlaganja v prihodnost Sava glede na oceno raz-

vojnih priložnosti dejavnostiturizem v zadnjih dveh letihnamenja dve tretjini celotnihnaložbenih sredstev PS Sava.Dosedanja vrednost naložb vobjekte in opremo v dejavnostiturizem znaša dobrih 13,3 mi-lijarde tolarjev oziroma 55,6milijona evrov. Tudi v letu2006, ki bo po obsegu naložbnajintenzivnejše v dosedanjizgodovini Save, bodo obširnovlagali tako na Bledu kot v Pa-nonskih termah.

Ob končanju prenove ho-tela Park, največje Savine blej-ske naložbe v letu 2006, bodonadaljevali pripravo novih in-vesticijskih projektov in doku-mentacije za prenovo apart-majev Golf in hotela Jadran,širitev Kraljevega igrišča za golfin gradnjo apartmajskega nase-lja na igrišču za golf. Prenovi-li bodo tudi zunanje kopališčeGrand hotela Toplice.

Njihova najpomembnejšapridobitev bo hotel s petimizvezdicami v družbi Terme3000 v Moravskih Toplicah,napoveduje Šprajc. V TermahPtuj potekajo priprave na grad-njo hotela s štirimi zvezdica-mi in 250 posteljami, ki se bozačela s prihodnjim letom. VTermah Radenci pripravljajodokumentacijo za prenovo ho-tela Terapija, pomembnejšarazvojna aktivnost pa bo tudiureditev energetike na lokaci-ji Radenci in v Ljutomeru. Vprihodnjem letu načrtujejo šeprenovo hotela Lipa v Lenda-vi in aktivnosti za pridobitevzemljišč za nov pokrit plavalnibazena ter obnovo olimpijske-ga bazena.

Sava vidi v turizmu veliko priložnostDosedanja vrednost naložb v objektein opremo v dejavnosti turizem znašadobrih 55 milijonov evrov"Poslovna skupina Sava(PS Sava) je področje po-slovanja razširila na turi-zem, ker je destinacijo Slo-venija videla kot velikturistični potencial inodlično poslovno prilož-nost," je povedal Andrej Š-prajc, direktor dejavnostiturizem v PS Sava. Da bi iz-polnila temeljne pogoje zavečjo konkurenčnost inuspešen nastop na medna-rodnih turističnih trgih, jezagotovila sredstva za za-gon, nenehno posodablja-nje in razvoj turističnihprogramov, svoje ambicijepa osredotočila predvsem vrazvoj turističnih storitevnajvišje kakovosti.

KAKO SPODBUDITINEPOSREDNENALOŽBE VSLOVENIJI?

Kaj se bo torej dogajalo z novi-mi neposrednimi naložbami vturizem v Sloveniji v prihodnje?Izzivov je veliko, prav tako tudipriložnosti. Slovenske naravne,kulturne, geoprometne in tra-dicionalne danosti so vsekakorpremalo vrednotene, pri tem papozabljamo, da je turizem edi-ni, ki lahko s slovenskimi de-lovnimi mesti konkurira na-raščajoči konkurenci azijskihdržav v industrijskih panogah,saj ga ni mogoče prenesti nadrugo lokacijo. Slovenija bi vsekakor moralabolje izkoristiti prednosti, ki jihima zaradi svojega ugodnegageostrateškega položaja, ter naeni strani znati unovčiti svoje žeuveljavljene in visoko kakovost-ne turistične proizvode ter nadrugi strani razviti nove inovativ-ne projekte in na podlagi tegatudi znatno povečati kakovost inobseg zmogljivosti v turizmu. Nadalje bi morala ustvariti ugo-dno okolje, v prvi fazi s pripravorazvojnih načrtov ("master pla-nov"), ki bi predvidevali tovrst-ne naložbe v okoljih s potenci-ali za razvoj turizma, nato spre-jeti ustrezne prostorske akte,pospeševati bi morala uveljav-ljanje koncepta javno-zasebne-ga partnerstva pri razvojnih, na-ložbenih in promocijskih pro-jektih na področju turizma medlokalnimi skupnostmi in inve-stitorji (z združevanjem potenci-ala zemljišč v javni oziromaobčinski lasti ter idej in kapita-la iz zasebnega sektorja), natopa te naložbe tudi bolj proaktiv-no promovirati na mednarodnihkapitalskih trgih, hkrati pa s temprepričati tudi domači kapital,ki že išče nove priložnosti za no-ve naložbe, za vlaganje vturistično dejavnost.Hkrati bi bilo treba ob optimal-nih pogojih doseči popolno ozi-roma vsaj kvalificirano večin-sko privatizacijo večjih turističnihdružb, medtem ko pravi stra-teški lastnik oziroma solastnikturistične infrastrukture inturističnih družb na strani javne-ga sektorja lahko ostanejo zgoljobčine, ki lahko z vlaganji v topodročje spodbujajo razvoj tu-rizma in dosegajo dolgoročneprihodke občin na svojem ob-močju. Z delom sredstev iz koncesijskihdajatev za prirejanje posebnihiger na srečo bi bilo smiselno,skladno z zakonom o igrah nasrečo in skupaj z zasebnim kapi-talom, spodbuditi ustanovitevin vlaganje v posebni naložbenisklad za razvoj turizma. Slednji bideloval kot odprta delniškadružba in imel vlogo zagonskegaportfeljskega vlagatelja v razvoj-ne naložbene projekte na po-dročju turistične infrastrukturein turističnih objektov v Sloveni-ji po načelu optimalne paritete zvlaganji zasebnega kapitalain/ali občin. Poleg tega bi moraliz ustreznejšo politiko usmerja-nja sredstev strukturnih skladovEU v naložbe na področju turizmaspodbuditi po eni strani podjet-niško inovativnost za vlaganje vmanjše in srednje veliketuristične projekte, po drugi stranipa sprožiti tudi vlaganja v večjein nove objekte turistične infra-strukture in nove turistične desti-nacije.

Neposrednih naložb v turizem

Skrb zbujajoča zatohlost naložbene dejavnosti v razvoj novih ponudnikov in novih turističnihdestinacij v Sloveniji

NALOŽBE V TURIZEM

Foto

: J. S

kok

(vir:

STO

)_

V Slovenij imamo le naložbe v obnovo ali programsko-tehnično razširitev obstoječih zmogljivosti oziroma naložbeobstoječih ponudnikov na obstoječih lokacijah.

Foto

graf

iji: o

sebn

i arh

iv

fi_247_28_29_go 12/21/05 15:54 Page 1


tiki usmerjanja namenskih sred-stev EU v razvoj turističnih na-ložbenih projektov.

Usklajenopospeševanje velikih in malih naložb

Turizem je izrednorazpršena in raznolika dejav-nost, ki ravno z velikim števi-lom majhnih in srednje velikihpodjetniških naložb dosega pe-strost in dolgoročno varnost terprilagodljivost turizma kot po-membne dejavnosti v narodnemgospodarstvo. Tako je iskanjeustreznih virov financiranja natrgu kapitala in pospeševanje

naložbene dejavnosti tudi za šte-vilne majhne in srednje velikenaložbe v turizmu prav tako ve-lik izziv za podjetnike, ki iščejoustrezne vire financiranja svojihnaložbenih idej v povezavi z last-niki kapitala ter državami inobčinami, ki morajo opraviti po-membno vlogo pri zagotavlja-nju pospeševalnega okolja zatakšne naložbe. Prav model us-klajenega pospeševanja velikihin srednje velikih in manjših na-ložb v turistični dejavnosti je iz-ziv za vsako deželo in regijo, kiželi pestro, privlačno, donosnoin dolgoročno uspešno in sta-bilno turistično gospodarstvo.

m pri nas skoraj ni

Lokalne skupnosti, regijein države ključne za obli-kovanje ugodnih vstopnihpogojev

Mnoge države, še posebno tistev razvoju, za pospeševanje naložb vturizem ponujajo zelo ugodnevstopne pogoje, poceni zemljišča,davčne olajšave in odstranitev ra-zličnih administrativnih ovir, šte-vilne so ustanovile celo posebneagencije za privabljanje tujega kapi-tala. Eden pomembnejših spodbu-jevalcev za naložbe v turizem jeprav dostopnost lokacij, ki jo zago-tavljata ugodna cena in odsotnostadministrativnih ovir.

Še zlasti lokalne skupnosti

(tudi v Sloveniji) imajo priložnostin instrumente za pospeševanjerazvoja turizma na svojem ob-močju - tudi če nimajo velikih pro-računskih sredstev, imajo ustre-zna zemljišča in voljo za ustreznoprostorsko ureditev teh zemljiščter nekaj dodatne komunalne in-frastrukture. Že samo s temi in-strumenti lahko lokalne skupnostiv povezavi s specializiranimi part-nerji za razvoj turistične naložbe-ne dejavnosti ("Tourism Develo-pers") sprožijo večji naložbeni ci-klus, če jim uspe privabiti vlagate-lje kapitala v povezavi z upravljav-ci in nosilci know-howa v turističnidejavnosti.

S postavitvijo objektov inatrakcij osrednje turistične infra-strukture v kraju in večjimturističnim povpraševanjem so iz-polnjeni tudi pogoji za razvoj dodat-ne in dopolnilne turistične ponud-be, ki jo lahko razvijejo domačipodjetniki. Legitimnost lokalnihskupnosti za olajšanje vstopa prvihnaložbenih partnerjev v turizem nanjihovem območju temelji na dej-stvu, da vlagatelji v osnovne ob-jekte turistične infrastrukture od-pirajo in širijo trg ter razpršijo učin-ke svojih vlaganj na številne drugepodjetnike in podjetja v kraju terregiji, kjer vlagajo.

Z namenskimi sredstvi EU pospešiti razvoj turizma

Izzivi pri oblikovanjuučinkovite naložbene politike terprocesov financiranja naložb innjihovega upravljanja so veliki, šeposebno pa so zanimivi za novečlanice EU in tudi za prihodnjočlanico Hrvaško. Z učinkovitimioblikami naložbene dejavnosti vturizmu in povezavami s sodobni-mi upravljavskimi modeli namreč

lahko dosežejo pospešeno gospo-darsko rast in številne multiplika-tivne učinke na celotno narodnogospodarstvo. Pri tem pa izkori-stijo tudi številne vire namenskihsredstev EU za sofinanciranje na-ložb v turistično infrastrukturo insuprastrukturo (strukturni, kohe-

zijski, predpristopni in drugi skla-di), kar še povečuje varnost in do-nosnost naložb v turistično dejav-nost. To vsekakor ni zanemarljivdejavnik pri odločitvi za vlaganjev turizem v državah, kjer so na vo-ljo namenska sredstva EU. Žal vmnogih primerih tako države kot

lokalne skupnosti zaradi nepri-pravljenosti in neprofesionalnostikot tudi neučinkovitosti pristopane znajo in ne zmorejo izkoristitivirov EU. To bo lahko velika zamu-jena priložnost za nekatera ob-močja, ki bodo (spet) zamudilavlak turističnega razvoja.

Optimalna odločitev med varnostjo in (naraščajočo) donosnostjoTurizem ponuja možnost za donosne in hkrati varne naložbe kapitala - lokalne skupnosti, regije in države mora-jo oblikovati ugodne vstopne pogoje Turizem je danes ena najbolj propulzivnih svetovnih industrij in ge-neratorjev zaposlovanja, v katerem je dogajanje zelo dinamično, meddrugim tudi na trgu kapitala. Globalizacija turizma je v minulemdesetletju še posebno intenzivno vplivala na mednarodni pretok kap-itala in na financiranje novih naložbenih zasebnih, javnih in javno-zasebnih (tako imenovanih PPP) projektov v turizmu. Zanašanjezgolj na domače in tradicionalne vire kapitala ni več dovolj, pomem-bno vlogo sta dobila mednarodni kapital ter združevanje različnihvirov in instrumentov financiranja naložb v tem razvoju, ob pozi-tivnih gibanjih mednarodnega turističnega prometa pa se veliko boljsmelo pojavljajo tudi naložbe domačega lastniškega in dolžniškegakapitala v turistično dejavnost.

KAKO SE LASTNIKI IN UPRAVLJAVCI KAPITALA ODLOČAJO ZA NALOŽBE V TURIZEM

Turizem je izredno odprta investicijska možnost za donosne naložbe kapitala za vse tiste igralce na trgu, ki bodo znali z dobrimikreativnimi idejami in tržno prodornimi znamkami ter iskanjem ustreznih tržnih niš privabiti in koncentrirati lastnike in upravljavcekapitala za drzne in donosne projekte v turistični dejavnosti. Te naložbe so zaradi tesne povezanosti z značilnostmi nepremičnin-skih naložb tudi zelo varne.Mednarodne finančne ustanove kot tudi vlagatelji kapitala pa so do naložbenih projektov v turizmu dokaj zadržani ter zahteva-jo poglobljene in profesionalne študije izvedljivosti, investicijske programe, poročila in garancije. Dogovor o posojilu in vlagan-ju kapitala je praviloma sprejet, če so poslovni cilji investicijskega projekta jasno zastavljeni, morebitna tveganja čim boljzmanjšana, lokacije naložb pa dovolj skrbno izbrane oziroma perspektivne.Pri odločanju za vlaganje v turizem vlagatelji vedno analizirajo vsaj dva vidika. Prvi je uspešnost in donosnost poslovanja v okviruturistične dejavnosti v naložbenem objektu, tako na dolgi kot na kratki rok. Na to denimo vpliva tržna privlačnost ponudbe, uspešnostin znanje na področju upravljanja, racionalnost poslovanja, cenovni položaj ... Drugi vidik pri odločanju je potencialna rast vred-nosti nepremičnine oziroma lokacije, na kateri je turistični objekt. Tudi ta vidik je odvisen od različnih dejavnikov, med katerimije pomembna uspešnost poslovanja, pa tudi širši in kompleksnejši splet dejavnikov v lokalni skupnosti, regiji in državi, kot soprometne povezave, infrastrukturna urejenost, davčna politika, kupna moč, perspektivnost lokacije glede na politične in gospo-darske okoliščine ...Če se vlagatelji odločijo za naložbo v turizem zgolj na podlagi prvega vidika, res ne morejo pričakovati več kot od nekajodstot-nega do morda osemodstotnega donosa na vloženi kapital. Če pravilno in uspešno upoštevajo tudi drugi vidik naložbe v turizem,pa je lahko donosnost tudi veliko prek 15 odstotkov, kar je ponavadi meja za tiste, ki iščejo donosnejše naložbene projekte

Vtem trenutku obstaja veliko zanimanje tujih vlagateljev, torej raznih mednarodnihhotelskih verig, nepremičninskih skladov in razvojnih vlagateljev, za vstop na hr-vaški trg, medtem ko za Slovenijo tega ne opažamo.

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

fi_247_28_29_go 12/21/05 15:54 Page 2


V Indiji, denimo, je že prednekaj tisočletji obstajala ajurved-ska medicina, ki je vključevala tu-di preprosto masažo z zeliščnimiolji. Blagodejne učinke masaže sozelo častili tudi stari Grki. Upo-rabljali so jo tako za sprostitevkot za pomoč atletom, da je bilonjihovo telo v najboljši formi zatekmovanja. Že oče medicineHipokrat je zapisal, da imajo ne-katera zelišča pomirjajoče, dru-ga poživljajoče učinke in da sku-paj z olji in masažo pripomorejok zdravljenju številnih bolezni.Menil je, da mora vsak, ki želištudirati medicino, obvladati tu-di umetnost masaže, saj je zapi-sal, da mora "zdravnik znati mar-sikaj, še zlasti pa drgniti ... Kajtiz drgnjenjem lahko utrdimo ra-zmajan sklep in razrahljamo otr-delega." Številne starogrške ma-sažne tehnike so prevzeli stariRimljani.

Alternativna metoda zasproščanje

Bistvo masaže je sproš-čanje, čeprav lahko deluje tudistimulativno in poživljajoče, kerse zaradi sproščenih mišic inpolegle napetosti sprošča ener-gija. Masaža je namreč dotik te-lesa, draženje živčnih končičevv koži, kar vzbuja prijetno po-čutje ter zmanjšuje duševno na-petost in stres. Med blagodejni-mi učinki masaže lahko omeni-

mo še, da segreva in sprošča na-pete mišice, pripomore kboljšemu dihanju, pospeši izloč-anje strupenih snovi iz telesa,razteza vezivno tkivo sklepov,pripomore k prožnosti kože, inne nazadnje, prek živčnih progdeluje tudi na notranje organein uravnava njihovo delovanje.Vendar pa masaža ne zdravi,temveč lahko le olajša bolečinein pospeši proces zdravljenja,torej je predvsem alternativnametoda za sproščanje.

Pestra paleta masaž Obstajajo različni prijemi,

od gladenja, drgnjenja, udarja-nja z robovi dlani in rahlo stisnje-nimi pestmi do gnetenja mišic.Masaža se vedno začne z glade-njem, pri katerem si maser poma-ga z nanosom olja za boljšo drs-nost, z gnetenjem pa deluje namišice in maščobna tkiva, pri čemer se skrčene mišice razte-gnejo, spodbudi pa tudi sprošč-anje trdih in otrplih mišic. Masažje zelo veliko vrst, od klasične, kibi ji lahko rekli kar sprostitve-na, do različnih vzhodnjaških(indijska, kitajska, japonska, taj-ska), ki temeljijo na stimulacijidoločenih predelov in točk z dru-gačnimi tehnikami in gibi. Vse paimajo podoben namen - sprosti-ti, odpraviti napetosti ali celo bo-lečine iz določenega predela,skratka izboljšati počutje.

KOTIČEK ZA DOBRO POČUTJE

Masažo je častilže Hipokrat Masaža je stara toliko kot človeška zgodovina, saj jo v takšniali drugačni obliki poznajo v prav vseh kulturah. Prvi pisniviri z opisi masaž segajo štiri tisoč let v preteklost, in sicer naKitajsko, kjer je ta tradicija še danes živa v ljudskem zdra-vilstvu. To temelji na načelu, da vsaka bolezen ali telesno neu-godje izvira iz neravnotežja življenjske moči Qi, ki jo jemogoče spet prebuditi s stimulacijo določenih točk. V prvemtisočletju pred našim štetjem so japonski menihi, ki soproučevali budizem na Kitajskem, njihove zdravilne metodeprenesli v svojo domovino.

Poznamo različne prijeme, od gladenja, drgnjenja, udarjanja z robovi dlaniin rahlo stisnjenimi pestmi do gnetenja mišic.

Jernej Privšek je že spomla-di v francoskem kraju Lecat natekmi za svetovni pokal z zmajempokazal, da se lahko kosa tudi znajhitrejšimi, Tine Slabe pa jenaš najboljši profesionalni jadral-ni deskar, ki sicer tekmuje v disci-plini prosti slog.

Tekmovanje ne sme tra-jati dlje od tedna dni

Tekmovanje je potekalo tikob obali na 500 metrov dolgi pro-gi, označeni z bojami. Tekmuje sepo tako imenovanem sistemu heat, kar pomeni, da štejeta dvenajboljši vožnji dneva, prikončnem rezultatu pa se upošte-va povprečje vseh doseženih heatov. Če je veter prešibek, rezul-tat tistega dan ne šteje, ob tem datekmovanje tudi ne sme trajatidlje od tedna dni. Časi, ki jih do-segajo tekmovalci, so sicer zelodobri, vsekakor pa ne gre za ab-solutne hitrostne rekordne, saj te-ga namena tekmovanje nima, do-

seženim časom pa se odbija tudikoeficient vodnih tokov, kar jeprecej sporna poteza organiza-torja. Za doseganje pravih, abso-lutnih rekordov, ki jih ima še ve-dno v žepu jadralni deskar Fi-nian Maynard, se je treba posebejdogovoriti z organizatorjem. Vse-kakor hitrostno tekmovanje niravno mačji kašelj, saj se mimo-grede zgodi tudi kakšna hudanesreča.

Revna oprema naših tekmovalcev

Profesionalci se za tekmo-vanje opremijo s celo vrsto pose-bej zanje narejenih desk, obilicojader in smernikov, naša tekmo-valca pa sta celotno tekmovanjeizvedla le na enem paru deske injadra. Tine si je od svojega spon-zorja sposodil serijsko desko zahitrosti misille in zaradi napačnihjamborov, ki jih je imel s seboj,uporabljal le eno od jader. Jer-nej je bil v izhodišču še slabše

opremljen, saj je imel le eno de-sko in dve zmajarski padali. Prihitrostih blizu 70 kilometrov nauro pa napak ne sme biti.

Državni hitrostni navtični rekord

Hote ali nehote sta s svojimirezultati postavila državne hi-trostne navtične rekorde, ki jihbosta v bližnji prihodnosti lahkopresegala očitno kar sama, saj sebo tem časom težko približal šekdo drug. Tine Slabe ima v žepuslovenski hitrostni rekord na eno

miljo 34,28 vozla, skupno pa jedosegel 11. mesto (tretje mestomed tekmovalci s serijsko opre-mo), Jernej Privšek pa absolutnonajhitrejšo hitrost, doseženo zvetrom na vodi v Sloveniji - 39,13vozla in skupno 13. mesto na te-kmovanju. Še morda (ne)nepo-memben podatek: nobeden odnaših navtičnih sosedov ni do-segel tako velikih hitrosti.

Avtor članka in fotografij jeDejan Ogrinec.

NAVTIKA

Naša tekmovalca Jernej Privšek in Tine Slabe sta celotno tekmova-nje izvedla le na enem paru deske in jadra Slovencev državni hitrostni navtični rekord doslej ni kaj preveč za-nimal. Tako je bilo vse do minulega oktobra, ko so na vzhodnoafriškiobali v namibijskem zalivu Walvis Bay pripravili tekmo za svetov-ni pokal v hitrostnem jadranju na deski pod vodstvom svetovne or-ganizacije F2 ISA, na katerem sta sodelovala tudi naša najboljša"lovilca vetrov" Jernej Privšek in Tine Slabe ter dosegla slovenskihitrostni navtični rekord.

Državni hitrostni navtični rekord v Namibiji

Bohinjska železnica, ki jo je19. julija 1906 slovesno odprl av-strijski prestolonaslednik FrancFerdinand, velja za najtežji od-sek Transalpine, čezalpske pove-zave osrednje Avstrije, Češke inBavarske s Trstom. Najbolj zna-menita objekta na progi sta bo-hinjski predor in solkanski vi-adukt, ki ima med železniškimimostovi največji kamniti lok nasvetu.

Društvo za privabitev tujcev

Ko je železnica Bohinju od-prla okno v svet, so se Bohinjci napodročju turizma kmalu povezaliin že leta 1907 ustanovili Društvo

za privabitev tujcev Bohinjska Bi-strica. To društvo se je nato pove-zalo tudi z deželno zvezo za po-speševanje obiska tujcev na Kranj-skem. Skupaj so imeli velikenačrte za razvoj turizma.

Bohinj pomemben zavso Avstro-Ogrsko

Pripravili so celo načrte zaozkotirno železnico na Triglav,kar priča o turističnem potenci-alu, ki ga je v Bohinju videlaKranjska in celotna Avstro-Ogr-ska. Kranjska deželna zveza zapospeševanje turizma je bohinj-skemu društvu pomagala tudi priureditvi hotelov, ki so se tedaj, vnasprotju z današnjim časom,koncentrirali predvsem v Bohinj-ski Bistrici, medtem ko so zaturiste organizirali javni prometdo največjih znamenitosti, torejdo Bohinjskega jezera in slapaSavica. Tako je bilo v Bohinju vzačetku 20. stoletja že kar osemhotelov, od tega jih je bilo šest vBohinjski Bistrici in le dva ob je-zeru. Bohinjci pa so začeli odda-jati tudi turistične sobe, ki so bi-le zelo lepo opremljene, saj je bi-lo pohištvo povsem novo. Takšnosobo so zdaj odprli tudi v prosto-rih bohinjskega LTO.

Z odprtjem razstave Tujska so-ba na začetku 20. stoletja sredidecembra se je v Bohinju zače-lo praznovanje stoletnice bo-hinjske železnice in stoletnicebohinjskega turizma oziromaorganiziranega delovanja napodročju turizma. Leta 1906 jenamreč avstro-ogrska monarhi-ja odprla progo, ki je v Bohinj,potem ko je konec 19. stoletja vnjem zamrlo železarstvo, pri-nesla pravi razcvet, predvsem vturizmu.

Sto let bohinjske železnice

Foto

: arh

iv T

erm

Zre

če

Zmagovalni par po dosežku

Jernej Privšek s svojim zmajem

fi_247_30_go 12/21/05 15:52 Page 1


Iz Srednje Amerike sem sevrnil v enem kosu, a z zavestjo,da naravne katastrofe in člo-veška zloba turizmu le redkopovzročijo tolikšno škodo kotstereotipi in omahovanje,nemara pomanjkanje znanja inpoguma, pri spreminjanjupodobe države v tujini in bojuproti stereotipom. In prav za togre pri "nevarnih državah": zastereotipe in pomanjkanje in-formacij o teh deželah.

Potovalna industrija se ne da

"Nevarna turistična desti-nacija" je danes lahko prav vsa-ka. Živimo v dobi, ki jo radi po-imenujemo "nova normalnost",ko je človeštvo s svojimi industri-jami rakava bolezen tega našegačudovitega planeta, ki protesti-ra s potresi, hurikani, cunamiji

in vulkanskimi izbruhi. Na dru-gi strani se povečuje prepad medkulturami in zaradi tesnobe alirevščine med vse bolj agresivni-mi verskimi privrženci, ki so sve-to prepričani o božjem poslan-stvu, pa čeprav ga uresničujejoz bombami. A potovalna indu-strija - turizem - se ne da. Letosbo število mednarodnihturističnih prihodov prvič prese-glo mejo 800 milijonov, medtemko bo domačega turizma še de-setkrat več. Čeprav nam v zad-njih štirih letih ni bilo nič prihra-njeno, od vojn do bolezni inkljub temu, da na vrata trka pan-demija ptičje gripe, se vsak danna tisoče ljudi vkrca na letala, av-tomobile in ladje ter odpotuje vtuje kraje.

Velika odpornost in prilagodljivost

Turizem je v obdobju krizpokazal prav neverjetno odpor-nost in prilagodljivost zunanjimpretresom. Temu botruje mno-go dejavnikov, zlasti pa vse večrazpoložljivega časa in denarja,vse boljša organiziranost potoval-nega sektorja in njegove tehnolo-gije ter vse več dežel, ki si želijopokazati svoja naravna in kultur-na bogastva (tujim) obiskoval-cem. Vzhodni Timor, najmlajšadržava na svetu, je bila pred ne-kaj leti zanemarjeno povojno po-gorišče, danes pa izjemno priv-

lačen cilj za ljubitelje deskanja.Angkor Vat v Kambodži, od ko-der je rdeči Kmer Pol Potukazoval pobijanje prebivalstva,pa je na samem vrhu priljub-ljenosti med obiskovalci spome-nikov Unescove kulturne de-diščine.

Resda potovanja v Irak, patudi Afganistan, še ne bi pripo-ročal. Toda turistični programiza ti deželi že obstajajo, intercon-tinentali in sheratoni se tamkajže odpirajo, prav tako pa tudimajhni, ljubki družinski hoteli ingostilnice.

Nevarni časi Če je zaradi pokola turistov

v Luksorju leta 1997 Egipt po-treboval kar pet let, da se je vrnilna turistični zemljevid, Bali popodobnih dogodkih leta 2002 triin Džerba dve leti, so danes raz-mere drugačne. Turistične desti-nacije si zdaj po bombnih napa-dih zelo hitro opomorejo, pone-kod, kot denimo v Šarm el Šejku,že po dveh tednih, medtem panapadi v Amanu, Londonu, Ma-dridu, Istanbulu, Džakarti indrugje sploh niso vplivali na tu-rizem. Brezbrižnost? Ne, le za-vest, da danes pač živimo v nevar-nih časih in te šiba božja lahkoudari kjerkoli, torej zakaj bi ostaldoma. Res pa je, da "doma" naj-verjetneje ne bo cunamija, saj vsivendar ne živimo na tihomorskiobali.

Leto dni po cunamiju Cunami, ki je prizadel Indij-

ski ocean jutro po lanski božičnipolnočnici, je resda povzročil300 tisoč žrtev, toda predvsemna neturističnih območjih. Sko-raj leto dni smo se pristojni tru-dili prepričati organizatorje po-tovanj in turiste, da je razen ne-kaj izjem na Šri Lanki, Maldivihin na Tajskem regija vendarleturistično operativna in da jepotovanje tjakaj najboljša po-moč in izraz solidarnosti.

Leto po tej največji humani-tarni katastrofi v zgodovini sorazmere skorajda urejene in vglavni sezoni (ki se je ravnokarzačela), dosegajo od 80- do 90-odstotno zasedenost. S tem sebo druga kriza - tista, pov-zročena zaradi strahu pred na-ravnimi ujmami - naposled pole-gla in destinacije bodo spet za-čele normalno dihati. Vendarpa mnoge hotele še vedno ob-navljajo, tako da manjka zmog-ljivosti za vse povpraševanje.Najtežje je na Tajskem, saj je naotoku Pi Pi na voljo le 400 sobod dva tisoč, kolikor jih je bilopred cunamijem, na Khao Lakupa 500 od šest tisoč pred ne-srečo. Medtem je Pataja na dru-gi strani celine povsem polna,

prav tako metropolitanski Bang-kok, zeleni Čeng Maj pa name-sto nekdanjih trgovcev s hero-inom oblegajo skupine tropske-ga zraka željnih turistov.

Povsem drugače je v Indo-neziji, saj mnogo ljudi nerazume, da je Bali, ki prinašakar 40 odstotkov indonezijske-ga turističnega prihodka, kartri tisoč kilometrov oddaljenod cunamijevega centra v po-krajini Banda Aceh na severuSumatre. Toda na Baliju je ok-tobra spet počilo in število tu-jih turistov je vnovič upadlo,tokrat za 37 odstotkov.

Smo doma res varni? Smo, a le za krajši čas.

Pomislimo, kako hitro te-

roristični napadi po novemizginjajo z naslovnic časopi-sov, od koder jih izrivajosveže novice o škandalih vpolitiki, gospodarstvu, viso-ki ceni nafte in podobno.Tudi na vse to smo se žezdavnaj privadili in zaradinjih ne vidimo razlogov, dane bi potovali. Kot rečeno,imamo še najmanj željaobiskati kraje, kjer bi biloogroženo naše zdravje. Zatopotujmo po Sloveniji, ki jemenda ena od najbolj var-nih dežel. Toda - ali še ve-dno? Ali zanjo "nova nor-malnost" ne velja? Žal tudi.Nikoli ne recimo, da se prinas ne more pripetiti kaj gr-dega.

Letos bo število mednarodnih turističnih prihodov prvič preseglo mejo800 milijonov, medtem ko bo domačega turizma še desetkrat več

ROK KLANČNIK, UNWTO [email protected]

Ko sem pred nekaj dnevi sredi vasice Suchitoto v Salvador-ju ležerno srkal "michelado", sem se samemu sebi zdel izjemnopomemben, celo predrzen, da sem si upal na službeno pot v"tako nevarno državo". Dežela velikosti Slovenije še ni zakr-pala vseh ran državljanske vojne in skoraj vsak dan na uli-cah njenih mest ugasne kakšno življenje, predvsem zaradi ob-jestnosti brezposelne mladeži, ki na vsak način želi posnematinegativce iz holivudskih filmov. A turizem uspeva tudi tam,tako kot po vsem svetu. Pristojno ministrstvo me je poklica-lo na pomoč, naj jim pomagam pri reševanju iz krize, ki sojo povzročila nedavna tropska neurja in izbruh vulkana,govorili pa smo predvsem o krizi negativnega zaznavanjaSalvadorja, v katerem sem se sicer počutil nadvse prijetno.

x Rquvqlpumk lcok

3:0. 470. 480. 4:0 kp 520 fgegodtc 4227 vgt 30 kp 40 lcpwctlc 4228.xucmqmtcv qd 35022. 36022 kp 370220

Rgxek uqnkuvk< Gnfc Xkngt. Cpc Fgßocp. Octlcp DwpkÜUegpctkl kp tgßklc< \qtcp Oqtg

Kphqtoceklg kp tg|gtxceklg<Vgn< 27 9222 325ucngu0frvBrquvqlpumcĥlcoc0ukyyy0rquvqlpumcĥlcoc0ukRtgfrtqfclc xuvqrpke< yyy0gxgpvko0uk

RtkrqtqÜcoq tg|gtxceklq xuvqrpke *xucm fcp qf ;022 ± 38022+. mgt lg ávgxknq oguv |c xucmq rtgfuvcxq qoglgpq0

Torek, 27. 12.OB 20. URI òLEGENDE SE POSLAVLJAJO V ZAGORJUó

PARNI VALJAK

Sobota, 31.12.OB 20. URI òADIJO 2005ó Silvestrovanje s ŃUKI in ansamblom NAJLEPĢI CVET

OB 01. URI OGNJEMET

Vstop prost.

Vesele praznike ter sreńno in sproģńeno leto 2006 ĥeli

Matjaĥ Ģvagan, ĥupan Obńine Zagorje ob Savi

Nova normalnost

Opozorilna tabla na Puketu.

Foto

: Rok

Kla

nčni

k

Foto

: Rok

Kla

nčni

kFo

to: U

rban

Šte

blja

j

Letos novembra je bil Puket takšenkot nekoč: poln turistov

fi_247_31_go 21.12.2005 16:38 Page 1


Nap

oved

nik

prire

dite

v TURISTOV PRAVNIK

Izkazalo se je, da omenjeniprimer ni osamljen. Druga potni-ca se je odločila za tako imeno-vane krompirjeve počitnice nahrvaški obali. Lepo si je zamišlja-la, kako bo konec oktobra uživa-la na toplem primorskem son-cu. Tudi odločitev za doplačilo zamorsko stran ni bila težka. Po-gled na rdeče sonce, ki ugaša vmorju, nedvomno odtehta ne-kaj tisoč tolarjev.

Namesto morja pogled na borovce

Ob prihodu je potnica ra-zočarana ugotovila, da s pogle-dom na morje ne bo nič. Hotel jenamreč stal v borovem gozdičku.Zaradi visokih in gostih borovihdreves se morja ni čisto nič vide-lo. Postavilo se ji je vprašanje,zakaj je sploh plačala tistih 12tisoč tolarjev. Po vrnitvi domovse je obrnila na organizatorja inopisala svoje nezadovoljstvo. Pre-jela je odgovor, ki je nikakor nizadovoljil. Organizator ji je zago-tovil, da nikoli ne "operirajo z iz-razom pogled na morje, ampakvedno z izrazom morska stran".Pri tej terminologiji naj bi vztra-

jali tudi hotelirji. Organizator jeugotovil, da je nezadovoljstvopotnice neutemeljeno in da jedobila prav tisto, kar je plačala.

Morsko stran si potnik in organizatorrazlagata različno

Potnik se na organizatorjaobrne kot na strokovnjaka napodročju turizma in organizira-nja potovanj. Prepričan je, da po-zna zakonodajo s tega področjain da ima poslovne stike z nepo-srednimi izvajalci. Zato računana nižjo ceno ter popolno orga-nizacijo in izvedbo potovanja.Tudi če bi organizator v poslov-nem stiku z izvajalcem storitvehotelirjem res uporabljal izraz"morska stran", bi moral imetipred očmi, da povprečnemu pot-niku kot laiku ta izraz nedvo-mno pomeni prav pogled namorje. Torej ne le, da je soba obr-njena proti morju, temveč da semorje tudi dejansko vidi. Razum-ljivo je, da hotelirji poskušajo za-služiti čim več. Vendar pa legahotela, ko lahko gost morje lesluti nekje v daljavi, ne daje po-dlage za zahtevo hotelirja po do-plačilu. Če bi se nalezli sarka-zma organizatorja, bi ljubljan-skim hotelirjem predlagali, dazačnejo hotelsko stran, obrnje-no proti Primorski, prodajati povišji ceni. Seveda bi kdo izmednjih dodatek za morsko stran ta-koj določil za vse sobe, saj nas ko-nec koncev morje obdaja vse na-okoli.

Za doplačilo potnik dobidodano vrednost

Če si strokovno in laično ra-zumevanje istega izraza naspro-tujeta, je treba potniku njegovpomen pojasniti. Pojem, ki si gaorganizator in izvajalec razlaga-ta na določen (za povprečnegapotnika neobičajen) način, brezustreznega pojasnila ne more bi-ti podlaga za doplačilo. Nikakornočemo trditi, da hotelir dolo-čenih sob ne more iz nekega raz-loga prodajati dražje. Vendar pabi moralo doplačilo temeljiti nadodatni vrednosti za potnika (po-gled na morje, morski zrak,šumenje valov). Predvsem pa bipotnik, najbolje da že v progra-mu potovanja, moral biti opo-zorjen, kaj bo za svoje plačilo de-jansko dobil.

V opisanem primeru je bilapotnica še posebno ogorčena,ker je posrednik, ki je potovanjeponujal, preveril pri organizator-ju, ali ima soba res pogled namorje. Šele po potrditvi je potni-ca doplačala zahtevani znesek .Napačna informacija organiza-torja pa ni več posledica termino-loške zmede, temveč neposre-dno zavajanje potnika.

Ko se organizator in potnik ne"razumeta"Napačna informacija organizatorjani terminološka zmeda, temvečneposredno zavajanje potnika

Že pred časom smo pisali otežavah potnice in njenedružine, ki je na letovanju vTurčiji presenečeno ugotovila,da jim je doplačilo za morskostran prineslo prav eksotičnobivanje. V sobo so namestomorskega zraka prodirale von-jave kitajske hrane iz restavraci-je v pritličju, morja pa tudi oddaleč ni bilo videti. Pritožbapotnice, da ji organizator zanjeno doplačilo ni ponudil pravničesar, je bila upravičena. Pot-nik namreč doplača za nekaj,kar bo zanj imelo dodatno vred-nost. Če doplača za polni pen-zion, bo imel dnevno tri polneobroke, če za enoposteljnosobo, bo v sobi bival sam. Četega ne dobi, se počuti ogolju-fanega.

Foto

: zas

ebni

arh

iv J

. M.

Mag. JURE MARKIČ,pravnik [email protected]

Pri team buildingu, ki po-teka v neformalnem okoljuin sproščenem ozračju, ude-leženci v skupini aktivno so-delujejo. Večinoma so priizbrani dejavnosti osredo-točeni k natančno dolo-čenemu cilju. Številna pod-jetja se namreč zavedajo, daje ravno padec motivacije za-poslenih največkrat ključnidejavnik za neuspešnost pod-jetja. To, da je zaposleni ne-motiviran za delo, je povsemčloveška lastnost, a šibka toč-ka za celotno skupino in nenazadnje tudi za podjetje. Vtakšnem položaju tudi naj-večkrat pridemo do spozna-nja, da so zaposleni zaradizasičenosti s stresnimi situ-acijami in konflikti neenotniin da je ena od učinkovitihrešitev delo v skupini. Teambuilding, torej.

Dejavnosti v neformalnem okolju

Besedo team building

uporabljajo v tujini in se je povečletni splošni uporabi pre-cej dobro prijela tudi pri nas.Takšno delo v skupini morapotekati v neformalnem oko-lju in sproščenem ozračju, bi-ti mora dobro organizirano,dejavnosti morajo biti ustre-zno izbrane, udeleženci papripravljeni aktivno sodelova-ti. In ne nazadnje je potreb-no, da ima skupina jasen cilj.

Izobraževanje z metodami izkustvenega učenja

Poznamo več oblik teambuildinga, največkrat pa greza skupinsko delo v izbranidejavnosti. Tako delo v sku-pini je tudi najbolj poznano.Podjetja, ki ponujajo takšnoobliko team buildinga, sepod različnimi trženjskimiimeni največkrat odločajo zaširoko paleto športnih dejav-nosti in iger. Učinek takegateam buildinga je predvsempoglabljanje medsebojnih od-

nosov in kratkoročno izboljš-anje motivacije na delovnemmestu. Doseganje natančnoopredeljenih ciljev pri moti-vaciji, komunikaciji, organi-zaciji in konstruktivnemreševanju težav pa zahtevaveč kot le športno udejstvo-vanje. Team building je izo-braževanje z metodami izku-stvenega učenja. Tako ude-ležence na prijeten načinusposablja za učinkovito sku-pinsko delo.

Konkurenca je vse močnejša

Za vodilne v podjetjih,ki se zavedajo pomena uskla-jene, enotne in zelo motivira-ne ekipe za doseganje zastav-ljenih ciljev, je izobraževanjev obliki team buildinga žepostalo stalnica v procesuusposabljanja zaposlenih. Se-veda, povsem razumljivo, sajje trg neizprosen in nemilo-sten, bitka s konkurenco pavsak dan težja. Če želiš zma-

gati, moraš biti ustreznousposobljen in opremljen zustreznimi znanji. Konkuren-ca namreč ne spi.

TEAM BUILDING

Team buildingpoglablja odnosein kratkoročnopoveča motivacijona delovnemmestu Sindikalni izleti so med nami prav gotovo najbolj poznanodruženje skupine ljudi s to lepotno napako, da je večina tegapočetja namenjena pretiranemu sproščanju in veseljačen-ju. Slednje je, roko na srce, še vedno v modi, čeprav se čedal-je več podjetij, predvsem tistih, ki se zavedajo pomena družen-ja z jasnim ciljem, odločajo za delo v skupini, ki ga poznamopod imenom team building.

Podkoren, 21. in 22. december45. pokal Vitranc, Fis Ski World Cup

Vrhnika, 22. in 23. decemberBožično-novoletni sejem

Maribor, 22. do 24. decemberBožični darilni sejem v Mariboru

Slovenska Bistrica, do 24. decembraBožični sejem

Bled, 25. decemberLegenda o potopljenem zvonu

Šempeter v Savinjski dolini, 25. in 26. decemberBožična skrivnost v jami Pekel

Ljubljana, 26. do 30. decemberSprevodi dedka Mraza

Kraji po Sloveniji, 26. decemberŽegnanje konj

Krka, 26. decemberBožični odmev v Krški jami

Mežica, 26. decemberKoncert v podzemlju Pece

Ljubljana, 26. do 30. decemberPravljično mesto v Parku Zvezda

Ljubljana, 26. do 30. decemberPrireditve na Čevljarskem mostu

Slovenske Konjice, 28. in 29. december15. tradicionalni božično-novoletni koncert godb na pihala

Škofja Loka, 29. decemberPrihod dedka Mraza s spremstvom

Izola, do 30. decembraBožično-novoletni sejem

Lendava, 30. decemberSilvestrski pohod z baklami

Bled, 30. decemberKrog prijateljstva okrog Blejskega jezera

Horjul, 31. decemberPohod z baklami in silvestrovanje

Mesta po Sloveniji, 31. decemberSilvestrovanje na prostem

Bled, do 31. decembraPrireditve v okviru Veselega decembra

Ptuj, do 31. decembraBožično-novoletni sejem

Celje, do 31. decembraPravljično Celje 2005

Velenje, do 1. januarjaPraznični december - Velenje 2005

Portorož, 1. januarNovoletno popoldne v Portorožu

Postojna, do 2. januarjaBožične jaslice v Postojnski jami

Portorož, do 6. januarjaVeseli december v Portorožu

Maribor, 7. in 8. januar42. Zlata lisica

Ljubljana, do 8. januarjaVeseli december v Ljubljani

Nova Gorica, do 8. januarja4. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo

fi_247_32_go 12/21/05 16:12 Page 1

ponedeljek, 14. november 2005 • Št. 219 priloga ns2005/12/21 · foto: osebni arhiv tadeje jere...

Documents