Tedenska priloga ,Slovenca'' z dne 9. avgusta 1925| štev. 178 Stev. 33. Ilustrirani Slovenec

Pogled na del razstave modemih dekorativnih tn obrtnih umetnosti v Parizu, ki se vrši letoSnje poletje in jesen ter se je udeležujejo skoro vse Mtume države sveta, med njimi seveda tudi naša država. Obisk razstave je ogromen, kajti po svoji krasoti in bogastvu prekaša

vse slične dosedanje prireditve. _

K podpisu jngoslovansko-italijanskih konvencij. Po vežmese&iih pogajanjih Sta sklenili Jugoslavija in Italija 32 konvencij (najrazli^e^e vsebine, ki so bile pred kratkim podpisane v Nebtunu, Naša slika nam kaže našo delegacijo z dr. Rybafem (X)

ter italijansko z Mussdinijem ( X X ) na čelu.

Slovenski gostje r londonskem klubu pisateljev in umetnikov (Ye Olde Ham Bone Giubbe).

Zgoraj (od desne): dekan ljubljanske medicinske fakultete dr. A. Šerko, bibliotekar Ijublj. lic. knjižnice dr. J. Glonar in dr. Šerka sin Alfred; spodaj romanofpisec Mr. Ward Mu ir (na desni)

ter prof. londonske univerae in znani prijatelj Skivencev Mr. N. B. J o p s o n <na levi).

Doumergue, sedanji predsednik francoske republike.

Dr. Jean Mario Musy, sedanji predsednik š\icarske zvezne republike.

Milan Stepanovic, poslanec srbske radikalne stranke in predsednik vrhovne uprave >Siibske nacionalistične omladine«

(Smao).

Samuel Schumacher, poeđanec nemške stranke in senior hrvaško-slavon-

skega evangelifiansikega seniorata.

z a v t o m s k o z i a r a b s k o p u š č a v o . fVse tri sliki ie posnel g. prof. dr. A. Jehart na svojem nedavnem potovaniu oo vzhodnih deželah.)

Zajtrk v pušžavi. Poldivje kamele beže pred avtom. Prof. Perry iz Kanade, dr. Jehartov spremljevalec, pije vodo, ki jo voai avto seboj v koajih ali platnenih vrečah.

O b o t v o r i t v i n o v e I i $ k e ž e l e a s n i c e ( O g u l i n - S p l i t )

Viadukt »Cupkovic«. Prihod prvega vlaka v Šibenik.

Otvoritev proge se je v i ^ z velilkimi slovesnostmi in ob ogromni udeležbi preibivalstva m gostov dne 25. in 26. julija. S tem se je izpolnila deseUetna želja Hrvatov in Dailinatincev.

D o m ž a l e — 9 . V I I I . 1Q2S. — t r g . ]

Sedanji obHnski odbor trga Domžale z gospodom župamom A. Skokom v sredini.

Sirom Slovenije znana domžalska godba, ki je obhajala lani štiridesetletnico svoje ustanovitve (naša slika jo kaže iz 1. 1890.).

Domžalsko prostovoljno gasilno društvo, ustanovljeno 1. 1880. Letos so blM izmed članov odlikovani 4 ustanovni elani za 401etno delovanja)

3 pa za 251etno delovanje.

Prvi vlak v Splitu, M ie dospel že o mraku.

Fr. Bernik, "sedanji (prvi) župniikj

domžalski. |

Anton Skok, sedanji župan domžalski

Matej Janežič, (t 1921), ki je bil nepre-trgoma 45 let domžalski

župan.

Franc Cerar, i tovarnar in bivši dom­

žalski gerent.

N a n a š T r i g l a v ! (Kranjska gora - Aljažev dom — Prag - Kredarica - Triglav - Velo polje — Srednja vas.)

Pogled na Mojstrano in na vhod v Vrata s Triglavskim pogorjem v oeadju.

Partija s Praga. P(^leđ s Kofc proti Begunjšžici in Triglavu.

Slap Perižnik v Vratih pozimi.

Aljažev dom v Vratih, za njim severna stena Triglava.,

Triglavski dom na Kredarici, za njim Mali (na levi) in Veliki Triglav (na desni).

Panorama s Triglava proti jugiL

Aljažev stolp vrfi Trinava; pred njim sedi znani slovenski tu­rist g. Al. Knalelj, ki je bil zadnji torek 66tiž na

Triglavu.

Dr. Element Jug, M se je lani smrino ponesrečil v triglavski

severni steni. Dražki vrh (2243 m) in Tosec (2275 m) s Triglava.

Vodnikova koža na Velem polju. v ozadju Triglav.

Triglav (2863-4 m) je na^-išja slovanska gora, zato ni čudno, da je tudi med najznamenite^imi, in da ima tudi v našem bajeslovju odlično mesto. Prvi turisti so dospeli nanj že koncem XVIII. stoletja, v zadnjih desetletjih je pa gotovo najbolj priljub­ljen cilj naših turistov. Ako se odpeljemo s popoJ-danakim vlakom iz Ljubljane po gorenjski žele^ niči, doepemo po triurni hoji skozi divjeromantično alpako dolino V r a t a ob potoku B i s t r i c a mi­mo prekrasnega slapa P e r i č n i k a in Ob Enn^ menitih > G a l e r i j a h < v pravcati planinski ho­tel > A l j a ž e v dom v Vratih« (1015 m). Tu prenočimo in jo mahnemo drugo jutro zgodaj tik do pod T r i g l a v s k e s t e n e , kajti za današnjo turo smo si izbrali pot čez >Prag<, tako se nam^ reč zove 10—15 m visoka si^a, v katero so zabiti železni klini in ki jo preplezamo brez vsake te­žave. Tudi nadaljnja pot nam ne stavi nobenih ovir, tako da smo že po 6urni hoji z lahkoto v divn:i planinski koči na K r e d a r i c i (2515 m), tik nad znamenitim T r i g l a v s k i m l e d e n i k o m . Ce je ugodno vreme, se potrudimo še tisto popoldne na vrh Triglava, kamor do^)emo v dobri uri, če ne, se pa podamo po temeljitem počitku nc vrh naslednje jutro. S Kredarice se vrnemo potem na bohinjsko stran in dospemo že v pičlih dveh urah do V o d ni k o v e koče na V e l e m po* 1 ju (1693 m), odtod jo pa mahnemo potem mimo planine Tosec (2275 m) preko U s k o v n i c e v S r e d n j o v a s , kamor dospemo v kakih 5 urah. Iz Srednje vasi krenemo potem naravnost na kok)dvor v Bohinjsko Bistrico, aJi jo pa zavi­jemo proti Bohinjskemu jezeriL Na vsej poti smo morali občudovati izborno izdelane poti, tako da je prist<^en Triglav danes že vsakemu otroku. Slike štev. 3, 9 in 10 je posnel g. Skerlep; slike štev. 1, 4 in 5 g. Pavlin z Jesenic; slike štev. 6, 7 in 14 g. Kunaver;

sili ko štev. 2 pa g. Grabjec iz Ljubljane.

K r i ž e m S l o v e n i j e .

Gojenke gospodinjske šole U. šolskih sester v Mariboru pri obedu.

Družina Uranker iz Maribora. 05e Jožef, železniSki revidenl in mati Katarina s svojimi petimi hčerkami in .petimi sinovi, od katerih so trije irančiškani (zadaj stoji p. Aleksander, ki je pel 5. m. m. novo mašo in je znan pod psevdonimom Škender, na levi p. Konstantin in na desni p. Albin). Rodbina uživa v Mariboru

najveèji ugled. N a S a d e c a n a p o č i t n i c a h .

Spdnica letne kolonije ljubljanske drž. šol. poliklinike in Ijubljanskegia podmladka Rdežega križa na Dovjem na Gorenjskem. Slika nam kaže otroke Iffi

igranju šaha, kolonija je pa nastanjena v šoli na Dovjem.

Otroci letne kolonije gredo preko peščenega plaza ,pod Belo peSjo na

potu z Babe.

Ob blagoslovitvi križa v Tržovi v iagtà^ Sv. Peter pri Mariboru.

K današnji otvoritvi Krekove koče na Ratitovcu: pogled na Ratitovec s Stedl-vrha, spredaj na levi vas Prtovč, kamor je Krek tako rad zahajal, na

... ... . ..deBm..v#t...Ppd*M^ _ ^

I SB g a l e r i j e n a š i h a d v o R a l o v .

Dr. Jakob Mohoriž, odvetnik v Ljubljani fn predsednik >Zadiiužne

gospodarske banker.

Dr. Danilo Majaron, odvftnik v Ljubljani in predsednik druStva

pravnikov.

K strašnemu zločinu v Harmici pri Brežicah. Dne 26. m. m. so izkopali pred 13 meseci uibitega šulerja, ki sta ga ubila lastna sino\'a Martin iii Slavko. Izdal ju je petletni sin ubijalca. Bil je zakopan kakih 40 korakov od železniške proge (X)

Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.