1

1. Culpa in contrahendo pomeni:

a. dolnost skleniti pogodbo;

b. odkodninsko odgovornost zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe;

c. odkodninsko odgovornost zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj;

d. odkodninsko odgovornost zaradi neizpolnitve pogodbe;

e. odkodninsko odgovornost stranke, ki se je pogajala brez namena skleniti pogodbo.

(20. len OZ neutemeljen odstop od pogajanj ali pogajanja brez namena skleniti pogodbo.)2. Kdaj lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi zaradi nebistvene zmote?

Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi nebistvene zmote v primeru PREVARE (49) in v primeru NEODPLANE POGODBE (47), kjer se teje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti.

3. Teorija o realizaciji pomeni:

a. da pogodba, ki ni bila sklenjena v zahtevani obliki z izpolnitvijo konvalidira;

b. da je pogodbo potrebno izpolniti v vsem kot se glasi;

c. da stranki nista zavezani, dokler pogodbe ne zaneta realizirati;

d. da je dolnik neoblino sklenjeno pogodbo dolan realizirati.

(58 OZ)4.Clausula rebus sic stantibus omogoa razvezo pogodbe:

a. samo, e stranki to klavzulo vkljuita v pogodbo;

b. e se okoliine spremenijo po sklenitvi pogodbe;

c. e se zaradi spremenjenih okoliin ne da dosei namena pogodbe;

d. e postane izpolnitev obveznosti ene stranke nemogoa;

e. e je do spremenjenih razmer prilo pred dospelostjo obveznosti;

f. e postane izpolnitev obveznosti ene od strank bistveno oteena.

5.Navedite instituta, ki konkretizirata naelo ekvivalentnosti dajatev:

1.EZMERNO PRIKRAJANJE OZ. LAESIO ENORMIS OZ 118, e je bilo ob saklenitvi pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank oitno nesorazmerje, lahko okodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, e za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolna vedeti.

2.ODERUKA POGODBA OZ 119: e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu je takna pogodba nina.6.Posledice nemonosti izpolnitve, ki je:

a. zaetna in zanjo ni nihe odgovoren;

nina + povrailo tistega, kar je bilo prejeto ? len 35: pogodba je nina, e je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali nedololjiv; ter 87. len: e je pogodba nina, mora vsaka pogodbena stranka vrniti

drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe;

b. zaetna in je zanjo odgovorna ena stranka;

nina + odkodninska odgovornost odgovorne stranke (krivdna)

c. naknadna in je zanjo odgovoren upnik;

pogodba velja, obveznost dolnika ugasne, dolnik obdri svoje terjatve do upnika

d. naknadna in je zanjo odgovoren dolnik.

1. pogodba velja, pogodbena obveznost preide v odkodninsko

2. odstop od pogodbe + odkodnina upniku

e. naknadna in zanjo ni nihe odgovoren

ugasne obveznost, nastane povrailna obveznost na temelju pravil o neupravieni obogatitvi (kondikcijski zahtevek

7.Pri pogodbi v korist tretjega je terjatev v beneficiarjevem premoenju:

a. od trenutka sklenitve pogodbe - teorija o akrescencib. od trenutka beneficiarjevega soglasja - teorija o akceptiranju8.Kateri element odkodninskega dejanskega stanja je ob naelu volenti non fit iniuria izkljuen?

protipravnost, koda je e vedno nedopustna.

9.A, B in mladoletni C so dolgovali D-ju vsako po 60.000 SIT. Ko je D zahteval plailo, sta A in C svojo obveznost izpolnila, B pa je ugovarjal, da je terjatev zastarala, zato D s svojim zahtevkom ni uspel. Ko sta A in C to izvedela, sta od D-ja zahtevala vrnitev plailnega zneska. Ali sta njuna zahtevka utemeljena?

A-jev zahtevek ni utemeljen, ker bi moral ugovarjati zastaranje;

C lahko izpodbija, ker je mladoleten. (272/II OZ - Vendar je mogoe izpodbijati izpolnitev, e je takna (poslovno nesposobna) oseba plaala zastaran dolg ali dolg, ki izvira iz igre ali stave.)

10.

Kdaj je upnik dolan sprejeti izpolnitev obveznosti od tretje osebe?

OD VSAKOGAR, KI IMA PRAVNI INTERES (npr. porok)

E SE DOLNIK S TEM STRINJA, razen e mora po pogodbi ali naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolnik.

11.

Naelo avtonomije pri urejanju obligacijskih razmerij pomeni:

a. absolutno neomejeno svobodo strank;

b. svobodo strank, omejeno z ustavnimi in moralnimi naeli ter s kogentnimi predpisi;

c. svobodo strank, omejeno z dispozitivnimi predpisi;

d. svobodo strank, omejeno s kogentnimi predpisi.

12.

A je na B-ja naslovil ponudbo, ki jo je oznail kot netrdno (nevezano). B jo je e naslednji dan akceptiral in po tednu dni zahteval, da A svojo pogodbeno obveznost izpolni. A je ugovarjal, da njegova obveznost ni nastala in da ponudbo preklicuje.

a. A-jev odgovor je utemeljen, saj nevezana (netrdna) ponudba pomeni le poziv na stavljanje ponudb in ne zavezuje;

b. A-jev odgovor je utemeljen, saj je nevezano ponudbo mogoe vedno preklicati;

c. A-jev odgovor ni utemeljen, ker tudi nevezana ponudba zavezuje, e do akcepta ni preklicana;

d. A-jev odgovor je utemeljen, ker ZOR pozna samo trdno ponudbo, ki je ni mogoe preklicati.

13.

Condictio ob turpem causam (razloi)!

e je pogodba nina, zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim naelom, lahko sodie v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki; pri odloanju sodie upoteva potenost ene oziroma obeh strank ter pomen ogroenih interesov.

14.Navedite sklenitvene napake, ki imajo naeloma za posledico:a. ninost pogodbe

nedopustnost:cause

predmeta

nasprotovanje kogentnim predpisom

nedoloenost/nedololjivost predmeta

kritev ad valorem oblinosti

izpodbojnost pogodbe

napake volje

omejena poslovna sposobnost

zakon ali drugi predpis

15.

Ob izpolnitvi tuje obveznosti preide terjatev na solvensa (izpolnitelja):

a. samo, e so podani pogoji za zakonito subrogacijo;

b. v nobenem primeru;

c. samo, e je o tem obstajal dogovor med solvensom in upnikom;

d. samo, e je o tem obstajal dogovor med solvensom in dolnikom;

e. e je o tem obstajal dogovor med solvensom in upnikom;

f. e je o tem obstajal dogovor med solvensom in dolnikom;

g. e so podani pogoji za zakonito subrogacijo.

16.

Kdaj dospe obveznost, pri kateri rok izpolnitve ni doloen oziroma dololjiv na podlagi drugih okoliin?

takoj, zamuda pa nastane ele z opominom.

17.

Odkodninska odgovornost mladoletnikov!

Mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za kodo, ki jo je povzroil.

Mladoletnik od dopolnjenega sedmega leta do dopolnjenega tirinajstega leta ne odgovarja za kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati.

18.

Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti!

e dokae, da izvira koda iz kaknega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega uinka ni bilo mogoe priakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti VIJA SILA

e dokae, da je koda nastala izkljuno zaradi dejanja okodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel , ki ga ni mogel priakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. DEJANJE TRETJEGA in DEJANJE OKODOVANCA.

19.

Natej zahtevke, ki jih ima upnik iz naslova jamevanja za napake!

STVARNE NAPAKE:

odprava napake ali izroitev druge stvari (izpolnitev pogodbe);

znianje kupnine;

razdor pogodbe;

pri vseh pa e odkodnina po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti.

PRAVNE NAPAKE:

razdor po zakonu (e je stvar kupcu odvzeta);

po izbiri: zmanjanje kupnine ali odstop od pogodbe (e je kupeva pravica omejena);

razdor pogodbe (e prodajalec napake ne odpravi);

pri vseh pa e odkodnina po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti.

20.

Izpolnjeni so pogoji za prisilno pobotanje. Terjatvi do viine nije ugasneta:

a. samo, e se stranki s tem strinjata;

b. samo, e se ena stranka od njiju na pobot sklicuje;

c. avtomatino, na podlagi zakona;

d. samo, e o tem odloi sodie s sklepom.

21.

A in B sta se v zaetku januarja dogovorila, da bosta predvidoma do konca meseca sklenila najemno pogodbo za garao za ceno 10.000 SIT meseno. Tega dogovora takrat nista realizirala, v oktobru pa je B od A-ja zahteval, da mu garao prepusti v uporabo za dogovorjeno ceno. A je zahtevi nasprotoval, e da najemna pogodba ni bila sklenjena.

a. B je do uporabe garae upravien, saj je bil med strankama o tem doseen sporazum, torej je bila pogodba sklenjena;

b. B je do uporabe garae upravien, sporazum pomeni punktacijo, ki zavezuje;

c. B mora najprej zahtevati sklenitev najemne pogodbe, saj sporazum pomeni predpogodbo, ki zavezuje k sklenitvi pogodbe;

d. B ne more zahtevati sklenitve najemne pogodbe, ker v pogodbi ni bil doloen toen rok za njeno sklenitev;

e. B ne more zahtevati sklenitve pogodbe, ker je od predvidenega roka v predpogodbi preteklo e 6 mesecev.

22.

Oznaite teorije glede medsebojnega uinkovanja dejanj pri solidarnih razmerjih:

a. uinkujejo samo pri tistih upnikih (dolnikih) pri katerih se zgodijo

sistem .parcialnega uinkovanja;

b. uinkujejo tudi na poloaj ostalih upnikov (dolnikov)

sistem generalnega uinkovanja;

c. uinkujejo na vse, vendar le za tisti del, ki posamezniku pripada glede na notranje razmerje

sistem omejeno generalnega uinkovanja.

23.

A se je B-ju zavezal, da mu bo C izpolnil obveznost. C noe izpolniti obveznosti.

a. B lahko zahteva izpolnitev od C-ja, saj gre za pogodbo v breme tretjega, ki zavezuje;

b. B lahko zahteva izpolnitev obveznosti od A-ja, ker je pogodba med A-jem in B-jem zanj res inter alios acta;

c. B lahko zahteva izpolnitev obveznosti od A-ja kot svojega sopogodbenika;

d. B lahko od A-ja zahteva povrnitev kode.

24.

Stranka, ki je sklenila pogodbo z omejeno poslovno sposobno osebo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko:

a. zahteva razveljavitev pogodbe;

b. vedno odstopi od pogodbe;

c. odstopi od pogodbe, vendar samo, e je bila v dobri veri;

d. zahteva od zakonitega zastopnika, da se izjavi o odobritvi;

e. vedno zahteva odkodnino;

f. zahteva odkodnino le, e ga je omejeno poslovno sposobna oseba prevarala, da ima dovoljenje ZZ.25.Za kodo, ki jo je delavec na delu ali v zvezi z delom povzroil tretji osebi, lahko okodovanec zahteva odkodnino:

a. neposredno od povzroitelja;

b. neposredno od povzroitelja, vendar samo, e je bila koda povzroena namenoma;

c. od delodajalca, vendar samo, e ja ta kriv (culpa in eligendo, instruendo, vigilando);

d. od delodajalca, ne glede na njegovo krivdo.

6.

Clausula rebus sic stantibus po ZOR pomeni:

a. da se pogodba zaradi spremenjenih okoliin avtomatino razdre;

b. da lahko zaradi spremenjenih okoliin vsaka stranka zahteva razvezo pogodbe;

c. da lahko zaradi spremenjenih okoliin vsaka stranka z enostransko izjavo razdre pogodbo;

d. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliin izpolnitev obveznosti oteena ali ne more uresniiti namena pogodbe, z enostransko izjavo razdre pogodbo;

e. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliin izpolnitev obveznosti oteena ali ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe;

f. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliin izpolnitev obveznosti oteena ali ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva prilagoditev pogodbe.

27.Natej pravno priznane oblike nepremoenjske kode, za katere je po ZOR mogoe zahtevati denarno odkodnino!

Telesne boleine pretrpljene in bodoe

Strah pretrpljen in bodo

Duevne boleine (pretrpljene in bodoe) ZARADI: zmanjanja ivljenskih aktivnosti, skaenosti, razalitve dobrega imena in

asti, okrnitve svobode, okrnitve pravice osebnosti, smrti blinjega, posebno teke invalidnosti blinjega, kaznivega dejanja

zoper spolno nedotakljivost, dostojanstvo osebnosti in morale.

28.

Okodovanec lahko po ZOR zahteva polno odkodnino (dejansko kodo in izgubljeni dobiek):

a. Vedno;

b. Samo, e povzroitelju dokae naklep;

c. Samo, e povzroitelju dokae naklep in mali malomarnost;

d. Samo pri krivdni odgovornosti;

e. Samo pri objektivni odgovornosti.

29.

Kdaj lahko udeleenci obligacijskega razmerja uredijo svoje razmerje drugae kot doloa ZOR?

a. Vedno, kadar stranki doseeta sporazum o drugani ureditvi razmerja;

b. Vedno, razen e iz posamezne dolobe ZOR ne izhaja kaj drugega;

c. Nikoli;

d. Vedno, razen e iz smisla posamezne dolobe ZOR ne izhaja kaj drugega.

30.

A in B sta se dogovorila za pisno obliko pogodbe zaradi lajega dokazovanja vsebine pogodbe. Trenutno sta popolnoma dogovorjena o vsebini pogodbe, vendar pa svojega ustnega dogovora e nista zapisala na papir. Ali je pogodba sklenjena?

a. Ne, ker sta se stranki dogovorili za pisno obliko;

b. Da, pogodba je sklenjena e, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini;

c. Da, vendar s pogojem, da zapieta njeno vsebino.

31.

A) Kdaj nedopusten nagib vpliva na veljavnost neodplane pogodbe?

a. Nagibi nikoli na vplivajo na veljavnost neodplane pogodbe;

b. Samo, e je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in e je sopogodbenik to vedel ali bi moral vedeti;

c. Vedno;

d. Samo, kadar je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev pogodbene stranke, da je sklenila pogodbo in to ne glede na to ali je sopogodbenik za to vedel.

B) Kdaj se zmota v nagibu pri neodplani pogodbi teje za bistveno zmoto?

a. Nagibi nikoli ne vplivajo na veljavnost neodplanih pogodb;

b. Vedno;

c. Samo, kadar gre za zmoto v nedopustnem nagibu, ki je bistveno vplival na odloitev pogodbene stranke, da je sklenila pogodbo in to ne glede, ali je sopogodbenik za to vedel;

d. Samo, e gre za zmoto v nagibu, ki je odloilen za prevzem obveznosti.

32.

Za kakne vrste neveljavnosti pogodbe gre v primeru, ko je odplana pogodba neveljavna zaradi nedopustnega nagiba?

a. Izpodbojnost;

b. Ninost;

c. Pogodba sploh ne nastane.

33.

A in B sta se dogovorila, da bo A prodal B-ju kolo. Za dan izroitve sta doloila 12.12.1996. ta dan je pretekel ne da bi A izroil B-ju kolo. Kaj sedaj?

a. Dolnik po izteku roka nima ve pravice izpolniti svoje obveznosti;

b. Dolnik sme po izteku izpolniti samo, e ga upnik terja;

c. Dolnik obdri pravico izpolniti obveznost, dokler pogodba ni razdrta;

d. Upnik lahko takoj razdre pogodbo;

e. Upnik lahko razdre pogodbo, vendar mora prej pustiti dolniku dodatni rok za izpolnitev;

f. e je upnik razdrl pogodbo, lahko vedno zahteva tudi povrnitev kode.

34.

B je zaposlen kot voznik tovornjaka priklopnika v organizaciji, ki se ukvarja s prevozi blaga. Nekega dne je B vozil svoj tovornjak po magistralni cesti. Nenadoma je silovito kihnil. Pri tem je zamajal volan in zaneslo ga je na drugo stran ceste, kjer se je zaletel v nasproti vozei osebni avtomobil. Nastal je ogromna koda.

A) Organizacija odgovarja za B-ja kot svojega delavca.

a. objektivno;

b. subjektivno.

B) Organizacija odgovarja za kodni dogodek:a. subjektivno, zato za kodo, ki jo je delavec pri tem, ko je kihnil, ne bo odkodninsko odgovorna, saj delavec ni bil malomaren;

b. krivdno, saj je bila malomarna pri izbiri delavca;

c. objektivno.

35.

Kot porok se lahko veljavno zavee:

a. A, ki je star 17 let;

b. B, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost;

c. C, ki je star 17 let in je v delovnem razmerju;

d. D d.d.;

e. E d.o.o. & Co, k.d.

36.

Za denarno odkodnino iz naslova nepremoenjske kode, ki je prisojena s pravnomono sodno odlobo, teejo zamudne obresti.

a. od dneva nastanka kode;

b. od vloitve tobe,

c. od dneva izdaje sodbe na I. stopnji;

d. od dneva pravnomonosti sodbe.

37.

Katero od naslednjih dejanj ima za posledico pretrganje zastaranja:

a. poplave;

b. gronja s tobo,

c. opomin;

d. izdaja fakture;

e. plailo obresti;

f. vloitev tobe;

g. delno plailo;

h. sklenitev poravnave.

38.

Navedi razlog, zaradi katerega v konkretnem primeru ni pogojev za odkodninski zahtevek:

a. 5 letni A je vrgel kamen v ipo in jo razbil;

NI DELIKTNO SPOSOBEN

b. B je pri poskusu vloma zalotil roparja in ga pokodoval;

NI PROTIPRAVNOSTI (SILOBRAN)

c. C se je pokodoval v prometni nesrei, pri prevozu v bolnico pa se je reilni avtomobil zaletel in C je umrl. Za kodo zaradi smrti C povzroitelj prve prometne nesree ne odgovarja, ker ni:

NI VZRONE ZVEZE

39.

Za katero od naslednjih kod sodie lahko prisodi denarno odkodnino v obliki satisfakcije:

a. razbita ipa;

b. telesne boleine;

c. duevne boleina zaradi smrti prijatelja;

d. duevne boleine zaradi opustitve potovanja;

e. okrnitev ugleda pravne osebe.

40.

Actio Pauliana lahko vloi:

a. oseba, ki ji je bila stvar izroena na nain, ki ni zadosten za prenos lastninske pravice (kupec nepreminine, ki se ne vpie v zemljiko knjigo);

b. upnik obveznosti, e je dolnik prezadolen;

c. upnik zapadle obveznosti;

d. upnik zapadle obveznosti, e je dolnikovo dejanje storjeno v njegovo kodo;

e. lastnik stvari, ki zahteva opustitev dejanj, s katerimi ga tretji moti pri rabi stvari.

41.

Klavzula tale quale, ki je zapisana v prodajni pogodbi, pomeni:

a. da je med strankama sklenjen fiksen posel;

b. da prodajalec ne odgovarja za oitne stvarne napake;

c. da prodajalec ne odgovarja za skrite stvarne napake;

d. da prodajalec ne odgovarja za nobeno stvarno napako;

e. da prodajalec odgovarja za stvarne napake, e je v slabi veri.

42.

Exceptio non adimpleti contractus ima:

a. imetnik terjatve, e dolnik zaide v zamudo;

b. prodajalec, ki mora izpolniti za kupcem;

c. dolnik obveznosti, e je nevarno, da preide upnik v zamudo;

d. prodajalec, ki mora izpolniti pred kupcem;

e. stranka, e je pogodbeni partner priel v steaj.

43.

e so izpolnjeni pogoji za plailo odkodnine in okodovanec zahteva vzpostavitev v prejnje stanje, sodie pa ugotovi, da to ni ekonomsko primerno, bo sodie:

a. ugodilo tobenemu zahtevku;

b. tobeni zahtevek spremenilo in okodovancu prisodilo denarno odkodnino;

c. tobeni zahtevek zavrnilo;

d. tobeni zahtevek zavrnilo in prisodilo denarno odkodnino;

e. ugodilo tobenemu zahtevku, vendar zahtevek ni izvrljiv.

44.

e okodovanec s svojim ravnanjem prizadene ugled pravne osebe in pri tem ne nastane premoenjska koda, ima pravna oseba:

a. pravico do objave preklica ali objave sodbe;

b. pravico do plaila denarne odkodnine;

c. pravico do objave preklica ali objave sodbe in plaila denarne odkodnine;

d. nima nobenega zahtevka, ker pravna oseba ne more utrpeti enega izmed oblik premoenjske kode po 155. lenu ZOR;

e. vse zahtevke, e je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem.

45.

S pogodbo se je A B-ju zavezal, da mu bo 15.1.1994 dobavil vpraanja za teste civilistike. A tega ni storil. Iz tega sledi, da:

a. je pogodba med strankama razdrta, e B ne izjavi, da pri pogodbi vztraja;

b. je pogodba med strankama razdrta po samem zakonu;

c. je pogodba med strankama razdrta potem, ko B polje A-ju izjavo o odstopu;

d. pogodba ostane v veljavi in je razdrta ele potem, ko iztee naknadni rok, ki ga B doloi A-ju;

e. jaz pa mislim, da 46.

A se je B-ju zavezal, da mu bo izkopal jarek, B pa se je zavezal, da bo plaal 2.000 SIT ali pa izroil 100 kg krompirja.

B-jeva obveznost je glede na izpolnitev doloena:alternativno

e B v pogodbeno dogovorjenem roku svoje obveznosti ne izpolni, ga lahko A toi na:alternativno 2000 SIT ali 100 kg

krompirja47.

Stranki lahko za svojo denarno obveznost doloita valutno klavzulo:

a. gornja trditev je tona, ker je to v pravnem prometu obiajno;

b. gornja trditev je tona; ker to strankama dovoljuje OZ;

c. gornja trditev ni tona, ker je valutna klavzula po ZOR neveljavna;

d. gornja trditev ni tona, ker se plailni promet v Sloveniji odvija v Tolarjih;

e. gornja trditev je tona samo, e sta stranki tujca.

48.

A se je z B-jem dogovoril, da mu bo B proti plailu dovolil, da si z njegovega okna ogleda sprevod, ki je bil napovedan. Kasneje je bila trasa sprevoda spremenjena. Iz katerega razloga lahko A uveljavlja neveljavnost sklenjenega posla?

a. Iz pravil o naknadni nezmonosti izpolnitve;

b. Iz pravil o odgovornosti za stvarne (kvalitativne) napake;

c. Iz pravil o pogodbenem temelju;

d. Iz pravil o inicialni nezmonosti izpolnitve;

e. Neveljavnosti sploh ni mogoe uveljavljati.

49.

Katera od natetih obligacij po ZOR je realna?

a. ara;

b. prodajna pogodba;

c. objektivna odkodninska odgovornost za tretjo osebo;

d. mandatna pogodba;

e. nadomestna izpolnitev.

50.

Pogodba, ki jo sklene popolnoma poslovno nesposobna oseba je:

a. izpodbojna;

b. izpodbojna, e je zakoniti zastopnik ne odobri;

c. izpodbojna s strani druge stranke, e ta za nesposobnost ni vedela, drugae pa je pogodba nina;

d. nina;

e. nina, razen e je sklenjena v izkljuno korist nesposobne osebe.

51.

V katerem od naslednjih primeru gre za utemeljen zahtevek iz naslova poslovodstva brez naroila:

a. A je na cesti nael pokodovanega in nezavestnega B-ja in ga odpeljal v bolnico. A zahteva povrnitev strokov prevoza in izgubo zasluka;

b. A je za svojega soseda B-ja od potarja prevzel poiljko iz katere izhaja, da jo je B naroil in da je plaljiva po prevzetju. A je plaal 5.000 SIT in zahteva povrnitev;

c. B je svojemu sosedu A -ju naroil, da naj ta zanj ne prevzema potnih poiljk. A pa je ravnal tako kot v toki b;

d. B je na svojem vrtu zanetil poar z namenom, da bi zgorela vrtna lopa, ki je bila visoko zavarovana. A je el mirno in pogasil poar ter od B-ja zahteva povrnitev strokov za pokodovano obleko;

e. A je od potarja prevzel potno poiljko, plaljivo po prevzemu, misle, da gre za stvari, ki jih je naroil po kataloki prodaji. Izkae se, da so v paketu stvari, ki jih je naroil B. A od B-ja zahteva, da prevzame paket in mu plaa 5.000 SIT, ki jih je A plaal ob prevzemu.

52.

A je mladoletnemu B-ju prodal svoje vozilo, katerega trna vrednost je 900.000 SIT za 1.000.000 SIT. B bi moral kupnino plaati ez en teden. Naslednjega dne so B-jevi zakoniti zastopniki obiskali prodajalca in mu pojasnili, da je B mladoleten in da s sklenitvijo pogodbe ne soglaajo. Po krajem razgovoru so se A in B-jevi zakoniti zastopniki sporazumeli, da pogodba ne velja. Medtem pa je poar uniil hio B-ja in njegovih starev. Pri tem je pogorelo tudi vozilo, ki je stalo v garai. A lahko zahteva od B-ja:

a. A nima obogatitvenega zahtevka;

b. A lahko zahteva samo ostanek avtomobila;

c. A lahko zahteva ostanek avtomobila in denarno odkodnino;

d. A lahko zahteva 900.000 SIT;

e. A lahko zahteva 1.000.000 SIT.

53.

V katerem od naslednjih primerov je mogoe z enostransko izjavo pobotati medsebojne zapadle in likvidne terjatve?

a. Denarno terjatev iz najemne pogodbe z denarno terjatvijo iz pogodbe o delu;

b. Denarno terjatev iz naslova poslovodstva brez naroila z denarno iz naslova odkodnine za kodo, ki je bila povzroena z namenom;

c. Denarno terjatev iz naslova prodajne pogodbe z denarno terjatvijo iz naslova zakonite preivnine;

d. Denarno terjatev iz naslova posojilne pogodbe z denarno terjatvijo iz naslova odkodnine za nepremoenjsko kodo;

e. Denarno terjatev iz naslova prodajne pogodbe z denarno terjatvijo iz naslova prodajne pogodbe.

54.

Predmet cesije je lahko:

a. vsaka terjatev;

b. vsaka terjatev, ki obstaja v trenutku sklenitve pogodbe o cesiji;

c. zastarana terjatev;

d. bodoa terjatev;

e. pogojna terjatev;

f. terjatev, glede katere sta se stranki dogovorili, da velja prepoved cediranja.

55.

Stranki (gospodarska subjekta) sta se s prodajno pogodbo dogovorili za prodajo 1 tone krompirja. Izpolnitev se je opravila v skladiu kupca ob prisotnosti obeh pogodbenih strank. ez tri dni je kupec krompirja stehtal vree in ugotovil, da ga je samo za 980 kilogramov. O tej pomanjkljivosti je obvestil prodajalca ez teden dni in zahteval vrnitev sorazmernega dela plaila. Kupeva zahteva je:

a. utemeljena, ker gre za stvarno napako, za katero prodajalec odgovarja;

b. neutemeljena: gre sicer za stvarno napako, vendar je kupec izgubil pravico uveljavljanja zahtevkov, ker ni o napaki pravoasno obvestil prodajalca;

c. utemeljena, ker prodajalec ni izpolnil pogodbe in kupec v bistvu zahteva kodo, ki mu je s tem nastala;

d. neutemeljena, ker gre za oitno napako, ki bi jo moral kupec grajati e ob izroitvi;

e. utemeljena, e kupec pred tem prodajalcu doloi naknadni rok, v katerem lahko ta dobavi e manjkajoo koliino.

56.

Stranki sta v pogodbo zapisali naslednjo klavzulo:Prodajalec bo blago dobavil 10. januarja 1995. e tega dne prodajalec ne dobavi blaga, kupec lahko:

a. zahteva izpolnitev pogodbe;

b. ugotovi, da je pogodba razdrta po samem zakonu in jo s takojnjo izjavo obdri v veljavi;

c. prodajalcu doloi naknadni rok za izpolnitev obveznosti;

d. od prodajalca zahteva zamudne obresti od vrednosti kupnine;

e. zahteva povrnitev kode, ki jo utrpi zaradi zamude.

57.

e je prodajna pogodba razdrta, ima kupec monost, da zahteva povrnitev kode po pravilih o abstraktnem odmerjanju odkodnine. To pomeni, da:

a. lahko zahteva razliko med ceno, ki jo plaa po pogodbi z drugim prodajalcem, in ceno, dogovorjeno s pogodbo;

b. lahko zahteva povrnitev vse kode, ki bi mu utegnila nastati;

c. lahko zahteva razliko med trno ceno blaga in ceno, dogovorjeno s pogodbo;

d. lahko zahteva povrnitev kode, ki je nastala na njegovih stvareh, osebi in drugih premoenjskih dobrinah.

58.

Stranki gospodarske posojilne pogodbe sta se dogovorili, da posojilojemalec vrne samo glavnico brez obresti. Po vrailu glavnice pa posojilodajalec, sklicujo se na 2. odstavek 570. lena OZ, zahteva e zakonsko doloene pogodbene obresti. Ali je zahtevek utemeljen?

Ne, ker je 570. len OZ kogentna doloba.

59.

Izvajalec se je 5.1. naroniku zavezal, da mu bo 30.10. izdelal po meri litoelezni kamin. V asu od 30.5. do 31.8. se je cena litega eleza na trgu poveala za 25% in se pri tej ceni ustalila. 1.10. je izvajalec zahteval razdor pogodbe zaradi spremenjenih okoliin oziroma poveanje pogodbeno dogovorjene cene, sorazmerno s poveanjem cene materiala, ki ga za izdelavo potrebuje. Ali je zahtevek utemeljen?

60.

Prodajalec in kupec sta se dogovorila, da bo prodajalec kupcu izroil knjigo Teorija obligacij, kupec pa mu bo naslednji dan plaal 1.000 SIT ali pa mu bo izroil knjigo Kazensko pravo. Prodajalec je knjigo izroil, kupec pa naslednjega dne svoje obveznosti ni izpolnil. Prodajalec je proti kupcu vloil tobo, ki se glasi:

a. na plailo 1.000 SIT, ker gre med strankama za prodajo;

b. na plailo 1.000 SIT, ker je kupeva zaveza alternativna in se prodajalec lahko odloi, katero izpolnitev bo zahteval;

c. na izroitev knjige Kazensko pravo, ker je kupeva zaveza alternativna in se prodajalec lahko odloi, katero izpolnitev bo zahteval;

d. na plailo 1.000 SIT ali na izroitev knjige Kazensko pravo;

e. na plailo 1.000 SIT, podrejeno pa na izroitev knjige Kazensko pravo, e je kupec neplaevit.

61.

Veljavnost pravnega posla, na podlagi katerega je pooblastilo dano, na veljavnost pooblastila:

a. vpliva, ker je kavza pooblastila veljavnost temeljnega pravnega posla;

b. ne vpliva, ker je pooblastilo abstraktno v razmerju do temeljnega pravnega posla;

c. ne vpliva, ker gre enkrat za dvostranski in enkrat za enostranski pravni posel;

d. vpliva, ker pooblastilo ni samostojen pravni posel in je samo del temeljnega pravnega posla;

e. vpliva, ker se teje, da je med strankama mole dogovorjeno, da je pogoj za veljavnost pooblastila veljavnost temeljnega posla.

62.

e je upniku z enim poslom ve dolnikov zavezano, da mu izroijo knjigo Teorija obligacij, in ne gre za gospodarsko pogodbo, lahko upnik:

a. zahteva izpolnitev od vsakega od dolnikov;

b. zahteva izpolnitev od vsakega od dolnikov, e je solidarnost posebej dogovorjena;

c. zahteva izpolnitev v skladu z delei, ki veljajo v notranjem razmerju med dolniki;

d. zahteva izpolnitev samo od vseh dolnikov skupaj;

e. zahteva izpolnitev v denarju in znesek razdeli na posamezne dolnike.

63.

Po OZ obveznost iz vrednostnega papirja nastane:

a. z enostransko izjavo volje v predpisani obliki in izroitvijo upravieni osebi; (emisijska teorija)b. z enostransko izjavo volje;

c. ko prejemnik oblikovno pravilnega papirja le-tega sprejme;

d. ko prejemnik oblikovno pravilnega papirja izjavi, da le-tega sprejme;

e. z enostransko izjavo volje v predpisani obliki.

64.

e je nastopila naknadna nemonost izpolnitve dvostranske pogodbe, za katero ne odgovarja nobena od pogodbenih strank, in je upnik nemone izpolnitve e izpolnil, dolnik nemone izpolnitve, pa je zaradi nemonosti pridobil zahtevek proti tretji osebi, potem:

a. je pogodba med strankama nina;

b. lahko upnik nemone izpolnitve zahteva vrnitev izpolnjenega ali odstop zahtevka proti tretji osebi;

c. lahko upnik zahteva samo odstop zahtevka proti tretji osebi;

d. lahko upnik zahteva samo vrnitev stvari;

e. lahko upnik pogodbo izpodbija.

65.

Upnik lahko uveljavlja sankcije zaradi dolnike zamude:

a. vedno kadar dolnik ne izpolni obveznosti, ki je dospela;

b. kadar dolnik ne izpolni v roku, ki je doloen v pogodbi ali izhaja iz narave obveznosti ali drugih okoliin;

c. za uveljavljanje zamudnih posledic je vedno potreben opomin;

d. za uveljavljanje zamudnih posledic je potreben opomin, e rok izpolnitve ni doloen ali dololjiv.

66.

A) B in C sta se pisno dogovorila, da bo C B-ja zastopal pri prodaji hie, B pa mu bo kot nagrado za zastopanje pri prodaji izplaal 2% vrednosti izkupika od prodaje. B se je v tej pogodbi C-ju zavezal, da pooblastila ne bo preklical pred potekom treh mesecev od sklenitve pogodbe. B se je kasneje premislil in po preteku dveh mesecev od sklenitve pogodbe ustno preklical pooblastilo. Ali je tak preklic veljaven?

a. Da; (ker je pooblastilo glede na pogodbo abstraktno)b. Ne, ker se je B v pogodbi zavezal, da pooblastila ne bo preklical;

c. Ne, ker preklic ni v enaki obliki kot prvotna pogodba.

B) Predpostavimo, da je zaradi B-jevega preklica pooblastila C-ju nastala koda. Na kaj se v konkretnem primeru nanaa protipravnost?

a. Na ravnanje;

b. Na kodo;

c. Na ravnanje in na kodo.

67. A je v prodajalni avtomobilov prevzel popolnoma nov avtodom. Na poti domov se je vanj od strani zaletel tovornjak, ki je prevozil rdeo lu na semaforju. Avtodom je bil popolnoma unien. A je proti vozniku tovornjaka vloil tobo za povrailo gmotne kode v viini vrednosti novega avtodoma. Katere cene je sodie upotevalo pri izdelavi sodbe?

a. Cene, ki so veljale v trenutku nastanka kode;

b. Cene, ki so veljale ob izdaji sodbe.

68.

Prevzemnik dolga ima proti upniku naslednje ugovore:

a. Vse ugovore, ki jih ima sam proti upniku;

b. Vse ugovore, ki jih ima sam proti prejnjemu dolniku;

c. Vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejnjim dolnikom in upnikom ter pod pogojem, da iz tega pravnega razmerja izvira prevzeti dolg.

69.

Pripoznava dolga enemu od solidarnih upnikov:

a. Je v prid vsem upnikom;

b. Je v prid samo tistemu upniku, ki mu je dolg pripoznan,

c. Je v prid samo tistemu upniku, ki ima terjatev proti dolniku.

70.

e pride dolnik denarne obveznosti v zamudo, teejo zamudne obresti:

a. e sta se stranki tako dogovorili;

b. e je to doloeno s posebnim predpisom;

c. razen e sta se stranki dogovorili, da obresti ne teejo;

d. e gre za gospodarsko pogodbo, drugae pa le e sta se stranki tako dogovorili;

e. ne glede na dogovor strank.

71.

V katerem od natetih primerov je zmota v nagibu vplivala na veljavnost pravnega posla:

a. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v zmoti;

b. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, e prevara izvira od druge pogodbene stranke;

c. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, e prevara izvira od tretje osebe;

d. pri neodplani pogodbe, sklenjeni v prevari, e prevara izvira od druge pogodbene stranke;

e. pri neodplani pogodbi, sklenjeni v zmoti;

f. v vseh zgoraj natetih primerih.

72.

Z N ali I oznai, ali se spodnja trditev nanaa na ninost ali na izpodbojnost:

a. N, I je vrsta neveljavnosti pravnega posla;

b. N lahko uveljavlja stranka, ki je doloena z zakonom;

c. Posledica N, I je vrnitveni zahtevek;

d. Posledica uveljavljanja N zahtevka ne ugasne s potekom asa;

e. N vselej uinkuje za nazaj (ex tunc).

73.

Pravilo volenti non fit iniuria pomeni:

a. da je privolitev pogoj za nastanek pravnega posla;

b. da privolitev okodovanca izkljuuje odkodninski zahtevek;

c. da se okodovanec odpoveduje pravilu o obrnjenem dokaznem bremenu;

d. da odkodninska obveznost ne nastane, e okodovalec izvruje dovoljeno samopomo;

e. da odkodninska obveznost ne nastane, e ravna okodovalec v silobranu ali skrajni sili.

74.

Kupec, ki je stvarno napako notificiral, lahko razdre pogodbo:

a. e je napaka bistvena;

b. e je pred tem od prodajalca zahteval, da napako odpravi;

c. e je prodajalec kriv za napako in je od njega zahteval, da napako odpravi;

d. e napake ni mogoe odpraviti;

e. e z drugo sankcijo ni mogoe dosei namena pogodbe.

75.

Ugovor ogroenosti ima:

a. dolnik denarne obveznosti;

b. dolnik pogodbene obveznosti;

c. dolnik iz vzajemne pogodbe, ki mora drugi izpolniti obveznost;

d. dolnik iz vzajemne pogodbe, ki mora prvi izpolniti obveznost;

e. dolnik, ki je negotov glede obstoja obveznosti.

76.

V katerih primerih govorimo pri pasivni solidarnosti o generalnem uinkovanju:

a. izpolnitev;

b. novacija;

c. upnika zamuda;

d. dolnika zamuda;

e. zastaranje;

f. regres.

77.

e je bila odkodnina odmerjena s sodbo po cenah ob izdaji sodne odlobe, teejo zamudne obresti:

a. od dneva nastanka kode;

b. od dneva zapadlosti odkodninske obveznosti;

c. od dneva izdaje sodbe;

d. od dneva, ko je okodovanec opomnil okodovalca;

e. od dneva, ko je postala sodba pravnomona.

78.

Zakon doloa, da porotvena pogodba zavezuje poroka le, e da porotveno izjavo pismeno. Med upnikom U in porokom P je bil doseen ustni sporazum o porotvu, ki se je nanaal na dolg dolnika D. Ob zapadlosti D svoje obveznosti ni izpolnil in U je zahteval plailo obveznosti od P.

A) P je U-ju na prvi poziv dolg plaal. Kasneje je P neuspeno uveljavljal svoj zahtevek proti D, ki je zael v steaj. Po tem je P vloil tobo proti U-ju, s katero je zahteval ugotovitev ninosti porotvene pogodbe in vrnitev plaanega zneska. Ali bo P s svojim zahtevkom uspel?

Ne, zaradi teorije o realizaciji pogodbe, ki pravi, da je pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, bila je pa v celoti ali preteno izpolnjena, veljavna.

B) P na poziv U dolga ni hotel plaati, zato je U zahteval plailo s tobo. Ali bo sodie ugodilo U-jevemu zahtevku?

Ne, zaradi pomanjkanja oblinosti se zahtevek zavrne.

79.

Pravne posledice pogajanj:

a. stranka je zavezana skleniti pogodbo;

b. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogodbeniku vedno dolna povrniti kodo;

c. stranka lahko od njih odstopi in je ne zadene nikakrna odgovornost;

d. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogajalcu odkodninsko odgovorna, e se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo;

e. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogajalcu odkodninsko odgovorna, e to stori brez utemeljenega razloga.

80.

Pri vsaki od navedenih posledic neveljavnosti oznai, ali je znailna za nino pogodbo (N), za izpodbojno (I) ali za obe (I,N):

a. krivdna odkodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku;N b. objektivna odkodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku;Ic. naelna monost konvalidacije; Id. prekluzivni rok za uveljavljanje neveljavnosti;Ie. neugasljivost zahtevka za uveljavljanje neveljavnosti;Nf. ugotovitev neveljavnosti po uradni dolnosti;Ng. pravica vsakogar, ki ima pravni interes, da zahteva ugotovitev neveljavnosti;Nh. izkljuna pravica stranke, v interesu katere je neveljavnost doloena, da uveljavlja neveljavnost;Ii. pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo na podlagi neveljavne pogodbe izpolnjeno;N,Ij. monost konfirmacije. I81.

Ob sklenitvi prodajne pogodbe sta obe stranki sklenili tudi pogodbo, s katero je A B-ju izroil aro. Kasneje je bila ugotovljena neveljavnost pogodbe.

a. A lahko v vsakem primeru zahteva vrnitev are;

b. A lahko zahteva vrnitev are samo, e ni kriv za neveljavnost;

c. A ne more v nobenem primeru zahtevati vrnitve are;

d. A lahko zahteva vrnitev are le, e je B kriv za neveljavnost pogodbe.

82.

Za kodo, ki jo povzroi 9-letni otrok, odgovarja:

a. povzroitelj, e ne dokae, da ni kriv;

b. povzroitelj, vendar samo, e okodovanec dokae, da je bil priteven;

c. povzroiteljevi strai ne glede na njihovo krivdo (objektivno);

d. povzroiteljevi strai, vendar samo, e okodovanec dokae, da so krivi;

e. povzroiteljevi strai, e ne dokaejo, da niso krivi.

83.

Condictio ob turpem causam pomeni:

a. da solvens ne more zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakna naravna obveznost ali kakna moralna obveznost ali drubena dolnost;

b. da solvens ne more zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine za telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu prejemniku;

c. da solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, e je pogodba nina zaradi tega, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje ustavnim ali moralnim naelom ali kogentnim predpisom;

d. da solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, e akcipiens koristi nima ve.

84.

Po ZOR lahko upnik izpodbija prezadoleneva odplana pravna dejanja:

a. samo, e je dolnik hotel upnika okodovati;

b. e je dolnik vedel ali bi moral vedeti, da koduje upniku;

c. e je tretji vedel ali bi moral vedeti, da je upnik okodovan;

d. odplanih dejanj ni mogoe izpodbijati.

85.

Kdaj se zapadli zneski odkodnine lahko prenesejo na drugega?

a. Nikoli;

b. e je bil znesek doloen z ustnim sporazumom med strankama;

c. Vedno;

d. e je bil znesek doloen s pravnomono sodno odlobo.

86.

Y je kot najemnik v najemni pogodbi privolil, da mu najemodajalec odseka prst na roki, e mu do 15. v tekoem mesecu ne plaa najemnine. Za kakno obliko neveljavnosti spornega doloila v pogodbi gre?

a. Absolutno neveljavnost; (NINOST)b. Relativno neveljavnost;

c. Pogodba sploh ne nastane.

87.

A je skozi okno opazoval B-ja pri pranju svojega avtomobila. Nato je tudi sam vzel vedro in odel na dvorie, kjer je priel prati nek tuj avtomobil. Ker A pri pranju ni uporabljal gobe, temve kovinsko krtao, je na avtomobilu nastala velika premoenjska koda. Sodie je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je A slaboumna oseba, ki je trajno nerazsodna. A-ja je spoznalo za neodgovornega za kodni dogodek. Zakaj?

a. Ker slaboumna oseba, ki ni zmona razsojati, ne ravna protipravno;

b. Ker slaboumna oseba, ki ni zmona razsojati, ne ravna krivdno;

c. Ker slaboumna oseba, ki ni zmona razsojati, ne ravna niti krivdno niti protipravno.

88.A in B sta dogovorila pisno obliko kot pogoj za veljavnost pogodbe. Vsebino sta kasneje tudi res zapisala. ez as pa sta se e ustno dogovorila za dopolnitev prvotne pogodbe. Ali je te dopolnitev prvotne pisne pogodbe veljavna?

a. Ne, ker sta stranki prvotno dogovorili pisno obliko kot pogoj za veljavnost pogodbe;

b. Da, vendar s pogojem, da zapieta njeno vsebino;

c. Da, ker je pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, mogoe dopolniti ali kako drugae spremeniti tudi z ustnim dogovorom.

89.

Prevzemnik dolga je bil ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolen, upnik pa tega ni vedel. Kakne so posledice tega dejstva?

a. Prejnji dolnik je prost obveznosti;

b. Prejnji dolnik ni prost obveznosti;

c. Pogodba o prevzemu dolga ima uinek pogodbe o pristopu k dolgu;

d. Pogodba o prevzemu dolga ima uinek pogodbe o prevzemu izpolnitve.

90.A je odstopil isto terjatev raznim osebam. Kateri izmed njih pripada terjatev?

a. Tisti, na katero je bila terjatev najprej preneena;

b. Tisti, ki se je najprej oglasila pri dolniku;

c. Tisti, ki jo izmed sebe doloijo osebe, ki jim je bila terjatev odstopljena;

d. Tisti, o kateri je odstopnik najprej obvestil dolnika.

91.

Glede pogodb, ki se sklepajo na daljavo, obstajajo naslednje teorije:

a. deklaracijska;

b. ekspedicijska;

c. recepcijska;

d. informacijska;

Obkroi teorijo, ki jo je sprejel ZOR in pojasni, kdaj je v skladu z njo pogodba sklenjena!

Pogodba je v skladu z recepcijsko teorijo sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema.

92.

Zaradi ezmernega prikrajanja pogodbe ni mogoe razveljaviti:

a. e sta se stranki izpodbijanju v naprej odpovedali;

b. e je od sklenitve pogodbe preteklo e 6 mesecev;

c. e je prikrajana stranka vedela za pravo vrednost stvari;

d. e bi prikrajana stranka morala vedeti za pravo vrednost stvari;

e. e gre za aleatorno pogodbo;

f. e je druga stranka pripravljena prilagoditi pogodbo;

g. e so premoenjske razmere druge stranke slabe.

93.

ZOR je na podroju odkodninske odgovornosti sprejel:

a. izkljuno krivdno odgovornost;

b. izkljuno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom;

c. naelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom, dopolnjeno s primeri objektivne odgovornosti;

d. izkljuno objektivno odgovornost;

e. naelo objektivne odgovornosti, dopolnjeno s primeri krivdne odgovornosti.

94.

Teoriji o pravnorelevantni vzronosti, ki sta uveljavljeni v nai teoriji in praksi sta:

1.T. O ADEKVATNI VZRONOSTI vzrok je okoliina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice.

2.T. O RATIO LEGIS VZRONOSTI v potev pridejo samo tisti vzroki, ki so kritev pravne norme in jih pravna norma glede na svoj namen teje kot vzroke.

95.

A in B sta sklenila pogodbo, na podlagi katere je A na B-ja prenesel svojo denarno terjatev proti C-ju. C je svoj dolg plaal A-ju. B-jev zahtevek proti C-ju je utemeljen:

a. e je C dolg plaal e pred pogodbo o odstopu;

b. e je C dolg plaal po odstopu, o katerem ni bil obveen;

c. e je C dolg plaal po odstopu, kljub temu, da je bil o njem obveen, ker se z odstopom ni strinjal.

96.

Natej vrste obveznosti glede na pravni naslov!

PRAVNOPOSLOVNE OBLIGACIJE:

dvostranski pravni posli

enostranski pravni posli

NEPOSLOVNE OBLIGACIJE

obveznosti iz krivdne odkodninske odgovornosti

obveznosti iz objektivne odgovornosti

obveznosti iz neopraviene obogatitve

97.

Kakne pravice ima upnik, ki je po dogovoru med strankama pri alternativni obveznosti imel pravico izbire, e po dolnikovi krivdi pride do nemonosti izpolnitve enega od predmetov izpolnitve?

Pravico zahtevati preostali predmet ali pa odkodnino za unieni predmet.

98.

Stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroijo njihovi mladoletni otroci:

a. objektivno -

od 0-7 let

b. krivdno -

od 7-14 let

99.

Mati nezakonskega otroka zahteva od oeta poleg preivnine tudi povrnitev izdatkov v zvezi s porodom in stroke za otrokovo preivljanje, ki jih je imela do vloitve tobe. Kvalificiraj zahtevek!

Gre za VERZIJSKI ZAHTEVEK neopraviena obogatitev ene stranke na raun druge, brez pravnega temelja.

100.Kdaj nastopi dolnikova zamuda?

e je rok doloen, ali izhaja iz narave posla: NA DAN DOSPELOSTI;

e rok ni doloen: Z OPOMINOM

101.Pravne posledice upnikove zamude!

preneha dolnikova zamuda

preide nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanja

upnik je dolan povrniti nastalo kodo, ki jo ima dolnik zaradi zamude in plaati stroke v zvezi s hrambo stvari

nehajo tei zamudne obresti

dolnik pridobi odstopno pravico

102.Razlogi za pretrganje zastaranja!

vloitev tobe,

pripoznava dolga (lahko tudi s konkludentnim dejanjem, npr: plailo obresti, zavarovanje, delno plailo)

103.A in B sta sklenila pogodbo, na podlagi katere je A na B-ja prenesel svojo denarno terjatev proti C-ju. C je svoj dolg plaal A-ju. Kaken je njegov pravni poloaj v razmerju do B-ja?

A) e je dolg plaal e pred pogodbo o odstopu:

prost obveznosti

B) e je dolg plaal po odstopu, vendar o njem ni bil obveen:

prost obveznosti samo, e ni vedel za odstop

C) e je dolg plaal po odstopu, kljub temu, da je bil o njem obveen:

obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku

104.Tretjemu je bila zaupana izbira predmeta alternativne obveznosti, vendar izbire ni opravil. Kaj sedaj?

a. Obveznosti ni mogoe izpolniti;

b. Upnik lahko zahteva, naj izbiro opravi sodie;

c. Vsaka od strank lahko zahteva, naj izbiro opravi sodie;

d. Vsaka od stran lahko pozove tretjega, da ta doloi novo tretjo osebo, ki bo opravila izbiro.

105.Kdaj se zastaranje pretrga?

a. S pripoznavo dolga, z vloitvijo tobe in z upnikovim pisnim ali ustnim pozivom dolniku, naj izpolni obveznost;

b. S pripoznavo dolga ali z vloitvijo tobe;

c. Z umikom, z zavrnitvijo ali z zavrenjem tobe.

106.Ali tee zastaranje proti mladoletnim in drugim poslovno nesposobnim osebam, ki nimajo zakonitega zastopnika?

a. Da;

b. Dokler taka oseba ne postane poslovno sposobna ali ne dobi zastopnika, zastaranje proti njej ne tee.

107.Pogodba o prevzemu dolga ima privativni uinek:

a. kadar je o tem sklenjena pogodba med prevzemnikom in dolnikom;

b. kadar je o tem sklenjena pogodba med prevzemnikom in dolnikom in jo upnik odobri;

c. samo kadar je sklenjena pogodba med prevzemnikom in upnikom.

108.Obveznost na podlagi odpusta dolga preneha:

a. z upnikovo izjavo, da ne bo zahteval izpolnitve;

b. ko je med dolnikom in upnikom o tem doseen sporazum.

109.Mladoletnik je B-ju povrnil dolg v viini 5.000 SIT. Ali je takna izpolnitev veljavna?

a. Ne, e je mladoletnik plaal zastaran dolg;

b. Da, e je obstoj obveznosti nedvomen;

c. Ne, e dolg izvira iz igre ali ale;

d. Da, e je zapadel rok za njeno izpolnitev.

110.A in B sta sklenila zakupno pogodbo, v kateri se je B zavezal A-ju plaati zakupnino v enkratnem znesku najkasneje do 31. 5. 1997. Dne 20. 8. 1997 pa je B od A-ja terjal plailo odkodnine za premoenjsko kodo, ki jo je B-ju dne 20. 5. 1993 prisodilo pravdno sodie. A je ugovarjal pobot svoje terjatve iz zakupne pogodbe z B-jevo terjatvijo. Ali je pobot veljaven?

a. Ne, ker je A-jeva terjatev zastarala;

b. Ne, ker sta obe terjatvi e zastarali;

c. Da, ker A ni ugovarjal zastaranja;

d. Da, ker v asu, ko so se stekli pogoji za pobotanje, terjatev iz zakupne pogodbe e ni bila zastarana.

111.Kdaj je obveznost deljiva?

a. e se tisto, kar se dolguje, lahko porazdeli;

b. e se tisto, kar se dolguje, lahko izpolni v delih;

c. e se tisto, kar se dolguje, lahko izpolni v delih, ki imajo iste lastnosti kot celi predmet;

d. e celi predmet z delitvijo ne izgubi niesar od svoje vrednosti.

112.Kdaj sodie zmanja pogodbeno kazen?

a. Na zahtevo upnika;

b. Na zahtevo dolnika;

c. e spozna, da je glede na vrednost predmeta obveznosti nesorazmerno visoka;

d. e spozna, da je glede na pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka.

113.Navedi kdaj je stopnja krivde pomembna za odmero odkodnine v civilnem postopku?

1.PRAETIUM AFFECTIONIS (e je bila stvar pokodovana ali uniena namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za okodovanca.

2.ZNIANJE ODKODNINE (sodie lahko ob upotevanju premoenskega stanja okodovanca naloi odgovorni osebi, da plaa manjo odkodnino, kot zmanja koda, e koda ni bila povzroena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je ibkega premoenjskega stanja in bi jo plailo popolne odkodnine spravilo v pomanjkanje.

114. Katere izmed natetih kod so pravno priznane po ZOR?

a. Skaenost;

b. Strah;

c. Duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti.

115.A terja B-ja naj mu povrne dolg v viini 10.000 SIT, sicer ga bo toil pred sodiem. B ve, da je dolg e vrnil; vendar plaa e enkrat, ker ga je strah A-jeve gronje s sodiem. Ali lahko B zahteva od A-ja vrnitev teh 10.000 SIT?

a. Ne, ker je plaal, eprav je vedel, da ni ve dolan;

b. Seveda, saj je plaal, da bi se izognil gronji A-ja.

116.Pojasnite razdelitev dokaznega bremena pri subjektivni odkodninski odgovornosti!

Okodovanec trdi, da je koda nastala in kdo jo je povzroil. Odgovorna oseba pa mora dokazati, da koda ne izvira iz njegovega ravnanja oz. da ni nastala koda. Torej, mora dokazati, da bodisi ni vzrone zveze, oz. da nedopustna koda sploh ni nastala.

117.Zavezanec iz objektivne odkodninske odgovornosti ne odgovarja:

a. vselej odgovarja;

b. e dokae, da ni kriv;

c. e dokae, da koda izvira iz vzroka zunaj stvari, ki ga ni mogoe priakovati, ga odvrniti ali se mu izogniti;

d. e dokae, da je kriv okodovanec;

e. e dokae, da gre za naravni dogodek;

f. e dokae, da je ravnal s potrebno skrbnostjo.

118.Za kodo, ki jo povzroi delavec na delu ali v zvezi z delom tretjim osebam odgovarja pravna oseba (delovna organizacija) po naslednjem naelu:

a. krivdno;

b. vselej;

c. objektivno, e ne dokae, da je delavec ravnal tako, kot je bilo treba;

d. nikoli;

e. e je za nastalo kodo sokriva;

f. subsidiarno, e ni mogoe iztoiti kode od delavca.

19.Kdaj predkupna pravica ni asovno omejena?

a. e gre za pogodbeno predkupno pravico;

b. Vselej je asovno omejena;

c. Nikoli ni asovno omejena;

d. e gre za zakonito predkupno pravico;

e. e gre za pogodbeno predkupno pravico na nepreminini, ki je vpisana v zemljiki knjigi;

f. e sta se stranki tako dogovorili.

20.Kdaj se lahko zahteva razveljavitev pogodb med zavezancema in 3. osebo ne glede na dobrovernost 3. osebe:

a. nikoli;

b. e gre za zakonito predkupno pravico;

c. e gre za pogodbeno predkupno pravico;

d. vselej;

e. e gre za pogodbeno predkupno pravico, ki je vpisana v javno knjigo21. Kdaj ima predkupna pravica po naem pravu absolutni uinek?

122.Kako se imenujemo razmerja med udeleenci pogodbe v korist tretjega:

a. Promisar promitent(obljubi promisarju):kritno

b. Promisar - beneficiar:valutno

c. Promitent - beneficiar:kavzalo

123. Navedite:

a. oblike dopustne gestije:

koristna gestija

nujna gestija

b. pravice gestorja v primeru dopustne gestije:

dominus ga oprosti oz. prevzame obveznosti

d. mu povrne potrebne oz. koristne izdatke

povrne pretrpljeno kodo

in izplaa primerno plailo za trud

24. Zakonita predkupna pravica uinkuje erga omnes:

a. vedno;

b. nikoli;

c. samo, e tretja oseba ni v dobri veri;

d. samo, e je vpisana v javno knjigo.

25. Trajanje predkupne pravice je asovno omejeno na 5 let:

a. pri zakoniti predkupni pravici;

b. pri pogodbeni predkupni pravici;

c. vedno;

d. nikoli;

126.Po katerih pravilih se presoja primer, ko stranka opravi tuj posel, misle da je njen?

po pravilih o GESTIJI

127.Upnik lahko zahteva samo toliko, kolikor je dolnik obogaten. Ta trditev velja za:

a. kondikcijo;

b. verzijo;

c. gestije;

d. odkodninske zahtevke.

128.ZOR je glede zahtevkov iz neupraviene pridobitve sprejel naelo:

a. obogatitve;

b. vrnitve;

Utemelji!

Zakon pravi, da je dolna, kdor je bil obogaten na kodo drugega vrniti prejeto vrniti, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost prejete koristi.

129.Kakna so pooblastila sodia kadar gre za condictio ob turpem causam!

Da pri pogodbi, ki je nina zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim naelom lahko

v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki; pri odloanju pa upoteva

potenost ene oz. obeh strank ter pomen ogroenih interesov.

30. Dolino garancijskega roka doloa:

a. zakon;

b. izdajatelj garancijskega lista;

131.Rok za uveljavljanje jamevalnih sankcij znaa:

a. 3 dni od izroitve;

b. nemudoma po izroitvi;

c. 6 mesecev od izroitve;

d. 1 leto od grajanja;

e. 1 leto od izroitve;

f. 8 dni od grajanja.

132.Kako vpliva na pravico do izpodbijanja pravnega posla zaradi napake volje:

a. Teorija izjave:

iti nasprotno stranko ? ne sme se izpodbijati.

b. Teorija volje:

iti se izjavitelj volje ? lahko izpodbija.

133.Utemeljite teorijo o realizaciji!

Pogodba, ki ni v predpisani oz. dogovorjeni obliki, ostane v veljavi, e je e (lahko tudi v preteni meri) izpolnjena.

134.Delavec, ki je na delu ali v zvezi z delom povzroil kodo tretji osebi, je neposredno odkodninsko odgovoren:

a. v vsakem primeru;

b. samo, e je povzroil kodo s kaznivim dejanjem;

c. samo, e je ravnal naklepno;

d. samo, e je kodo povzroil z veliko malomarnostjo;

e. e v danih okoliinah ni ravnal tako kot je treba;

f. v nobenem primeru;

g. e okodovanec ne more dobiti povraila od pravne osebe.

135. Za obstoj odkodninske odgovornosti morajo biti podani naslednji elementi:

a. vzrona zveza med odgovornostjo in kodo;

b. koda;

c. krivda;

d. kodni dogodek;

e. nedopustna koda;

f. vzrona zveza med kodnim dogodkom in kodo;

g. malomarnost;

h. nedopustni kodni dogodek;

i. odgovornost;

j. poveana nevarnost;

k. ............................... .

136.Ratio legis teorija o vzroni zvezi trdi:

a. da mora biti vzrona zveza izrecno doloena z zakonom;

b. de ja vzronost upotevana le, e je smiselna;

c. da je pri presojanju vzrone zveze treba gledati na namen norme, e je krena;

d. da je pri presojanju vzrone zveze treba gledati na racionalnost ravnanja povzroitelja kode;

e. ............................................................................................................................................... .

137.Kakna je v naelu pravna narava dolob ZOR-a!

DISPOZITIVNA

138.A je B-ju poslal ponudbo za sklenitev in v njej doloil 10 dnevni rok za sprejem. B je ponudbo najprej pisno zavrnil, nato pa si je premislil in osmi dan roka sporoil A-ju, da ponudbo sprejema. Ali je pogodba med strankama sklenjena?

a. Da;

b. Ne.

139.Natej predpostavke za veljavnost pogodbe!

1.SPOSOBNOST

2.DOPUSTNOST IN MONOST

3.VOLJA

4.OBLIKA

140.Neveljavnost pogodbe naeloma uinkuje:

a. ex tunc;

b. ex nunc;

c. pri ninosti ex tunc, pri izpodbojnosti ex nunc;

d. pri ninosti ex nunc, pri izpodbojnosti ex tunc.Stara izpitna vpraanja: teorija in primeri

------------------------------------------------------------------------Fiduciarna cesija!

Izpodbojnost - razlogi!

Navedi prave institute in argumentirat zakaj je tako argumentirati institut, ki si ga uporabil;

Akcesorije pri poravnavi

akcesorije pri novaciji + primer

Posebnosti pri cesiji

Ninost razlogi

primer pri A: . Oseba A proda s pridrkom LP dva tovornjaka keraminih ploic B, ki pa se e vedno nahajajo pri proizvajalcu C. A mora po pogodi poskrbeti za prevozno pogodbo z osebo D, za prevoz ker. ploic od os. C do B, kjer je po pogodbi kraj izpolnitve. neposredno po izroitvi blaga bju, je to unieno v poaru, ki ga ni mogoe pojasniti. a( ali lahko oseba a zahteva plailo kupnine? b) kaken je pravni poloaj, e se karamine ploice uniijo na poti med c jem in b jem zaradinesree, ki jo je zakrivila tretja oseba? c)ali se spremeni pravna presoja (glede na toko b), e a izvede transport s svojim osebjem, ki zakrivijo nesreo?

Marko je podaril sliko, ki naj bi imela visoko vrednost. Janez jo je dal restavrirati. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je slika ponaredek. Zato je Janez od Marka zahteval povrailo porabljenih strokov, ki jih je imel zaradi restavracije. Skliceval se je na to, da je Marko strokovnjak na tem podroju in bi moral vedeti, da je slika ponaredek.

Ali je Janez uspel s svojim zahtevkom? Katere pravne posledice se uporabljajo? Argumentiraj s pravnimi pravili!

A da B in C za porocno darilo avto. Potem pa se B in C ne porocita. Kaksne moznosti ima A?

Ekskulpacijski razlogi pri nepogodbeni odkodninski odgovornosti in

kateri so instituti utrditve obveznosti?

Eksulpacija poslovnih odkodninskih obveznosti.

tretji kot solvens(pojem,primeri!)

Prejudiciran vrednostni papir(pojem,primer)

primer: Peter in Marko popivata - posedeta se v avto - nesrea - Peter utrpi nepremoenjsko kodo. e lahko zahteva kaj od Marka (ta je vozil), eprav ga je Marko opozoril, da sta pijana in da bi la raje s taksijem. Kakni zahtevki? Kakna odgovornost je to? Odkodnina?

primer: zavarovalnica nakae napani osebi,

Ekskulpacija neposlovnih odk. obveznosti.

Cessio legis (pojem, primer)

Vrednostni papir: razmerje med stvarno in obligacijsko pravico.

Voznica Marija se pelje po regionalni cesti, kjer je omejitev 90, ona pa zaradi bliine hi prilagodi na 65-70. Vseeno pa ni vidla cele dovozne poti pred sabo, ker je bilo zaraeno pa neki zid ali kaj, in se tam pripelje 6-letna Darja s kolesom. Voznica je zaela bremzat pa se umikat samo nesree ni mogla prepreit. Darja utrpi hude pokodbe glave (brez elade je bla). In zdej stari zahtevajo kodo od Marije. Kakna je odgovornost Marije glede na temelj? Ali lahko Darja odgovarja krivdno?

Ali bi se lahko Marija glede na dogodek z Darjo ekskulpirala odgovornosti?

Izjeme od vzajemnosti pri pobotu?

in fraudem legis agere, error, emptio venditio,

nemo plus iuris,

jamevalni roki,

nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habere,

perpetuacija ugovorov,

1. aleksander parkira svoj avto v javni hii, in vidi da se iz enega bmw-ja kadi dim- pod pokrovom avtomobila, zato vzame gasilni aparat in ta dim pogasi. gasilni aparat se sprazne in ga je potrebno ponovno napolniti. Polnjenje stane 50 evrov.

- za kaj se gre, ali lahko aleksander ( s svojim gasilnim aparatom) zahteva ter od koga povrnitev teh 50' evrov.

-za kaj bi se lo, e aleksander nebi uspeno pogasil ognja in bi na avtu nastala koda.

- ali je kakna sprememba, e bi gasilni apartat vzel iz tujega avta( kabirolet, ki je parkiran zraven

2. Anton v trgovini naroa barve ta delodajalca, ta jih poravna.Nekega dne naroi Anton barve za lastno uporabo,ljubo noe poravnati. Kaj lahko stori trgovina,zahtevki kdo?

3. Maja iz gledalia najame znanega tipa da bi pel za 5000.Pol pa e enega ki ga taprvi ne mara in zato odpove nastop.Drugi se ponudi da bo pel za 8000.Monosti?

4. Darija podari Aleu in Mojci avto za porono darilo. Nato se ne poroita, avto pa obdri ale.Kaj lahko stori Darja,kdo je pasivno legitimiran,opredeli poloaj?

5. A pooblasti Bja za nakup veine delnic drube XY d.d. Pooblastitelj pri tem ni navedel najvije zanj e sprejemljive cene. Po pravilih stroke prevzemov drub je potrebno najprej opravit ogled poslovanja, postavit primerno ceno in nato sklenit prodajno pogodbo. B je sklenil prodajno pogodbo o nakupu delnic z XY d.d. za nesorazmerno visoko ceno, prav tako pa ni opravil ogleda poslovanja.

a) Ali je A zavezan iz prodajne pogodbe, ki jo je sklenil B?

b) Kakne monosti ima A in proti komu?

6. A in B se dogovorita za menjavo stvari, A bo dal b-ju 250.000 vreden TV,B pa A-ju golf palice(300.000). A pusti na ploniku neodklenjen avto in ukradejo tv, A pravi da ne more izpolniti, B se ne strinja. Pravna pravila ki se na to nanaajo in zahtevki??

kontrahirana in obratovalna dolnost,

pacta sun servanda + 2 primera kje se to vidi v OZ,

navidezna solidarnost,

razlika med kavzalnimi in abstraktnimi obligacijami

kdaj ni mogo kondikcijski zahtevek

Bel list:

- aleatorine pogodbe

- oderuke obresti ( kaj so in veljavnost)

- se ne spomnim

- primer ko gre otrok kadit cigarete in zagori neka hika

- primer ko v parkiriu eden vidi da se iz drugega avta kadi dim

izpitna vpraanja-rumeni list

1. akcesorije pri transakciji

2.cesija v zavarovanje (definicija, znailnosti, primer)

3.ne ultra alterum tantum( definicija, spremembe po oz)

4.primer: vazektomije-zdravnik ni obvesti mokega da do 4 tedne po opravi lahko ima spolne odnose le z dodatno zaito, ker ni e ziher da je uspeno opravljena. ampak ena po 10 mesecih po opravi vazektomije rodi dvojka. mo vloi zahtevek za preivnino, ki ga zahteva od zdravnika, ena pa ga toi za pretrpljene telesne boleine v nosenosti-zeka nosenost

- utemelji zahtevke: moa in ene, kdo ima katerega in zakaj

- kako je odgovoren zdravnik

- kako se lahko ekskulpira odgovornosti

5. gostinec A kupi pri prodajalcu pijao z embalao...embalao bi moral vrnati do doloenega datuma, ampak je ne. zato prodajalec vloi tobo na odkodnino za embalao ( nekaj takega)

- utemelji za kaj gre

- ali ima (e ima in kdaj ima) prodajalec ( in kaken ) zahtevek napram kupcu

[b] predvsem me zanima kako ste odgovarjali na 5 vpraanje[/b]

jaz sem napisala da gre za zloeno pogodbo- prodajna z najemno ( zakupno), gre za neupravieno pridobitek

-pa da ima prodajalec najprej vrnitveni zahtevek in ele potem e ta ni moen tudi odkodninski- za vrednost embalae in tudi za kodo, ki bi mu lahko nastala( npr.: e bi rabil embalao- sod- da bi nafilal novo vino in ga drugmu prodal---tako pa ga ni mogel---sam ni pisalo ni za kakno embalao se gre)

nekaj sem omenila tudi dodati rok za ipolnitev v smeri fiksnega posla

Bi lahko kdo prosim pomagal reit te primere?

1. Anton v trgovini naroa barve ta delodajalca, ta jih poravna. Nekega dne naroi Anton barve za lastno uporabo,ljubo noe poravnati. Kaj lahko stori trgovina,zahtevki kdo?

Gre tukaj mogoe za prekoraitev pooblastila?

2. A in B se dogovorita za menjavo stvari, A bo dal b-ju 250.000 vreden TV,B pa A-ju golf palice(300.000). A pusti na ploniku neodklenjen avto in ukradejo tv, A pravi da ne more izpolniti, B se ne strinja. Pravna pravila ki se na to nanaajo in zahtevki??

3. Maja iz gledalia najame znanega tipa da bi pel za 5000.Pol pa e enega ki ga taprvi ne mara in zato odpove nastop. Drugi se ponudi da bo pel za 8000. Monosti?

4.Maja negovala Petra 5 let do njegove smrti,v zameno je priakovala darilo in ga ni dobila. Pravni poloaj? Kako lahko dosee darilo ali povrnitev strokov in od koga?Rok in pravna podlaga za zahtevke?

Tukaj sem nekaj razmiljal v smeri da gre za moralno dolnost in zakon ne dopua restitucije. Naprej mi ni uspelo... ;(

5. petra naroi hrano,luka se zastrupi. dobi telesne boleine,duevne,zastrupitev sproi dedno bolezen.

6. Mati podari sinu in njegovi bodoi eni avto, potem pa ne pride do sklenitve ZZ?

7. ter e ena podobna: Darija podari Aleu in Mojci avto za porono darilo. Nato se ne poroita, avto pa obdri ale. Kaj lahko stori Darja,kdo je pasivno legitimiran,opredeli poloaj?

Vpraanja 13.2.2013

1.condictio furtiva(opii,primer)

2.zamudne obresti

3.tretji kot solvens

4.primer glede zdravnika,moa in ene,rodila otroka...(e bil primer enkrat)

5.Primer: A in B skleneta pogodbo o prodaji pija,in se zmenita da bo B vrnil emalao.ob roku je ne vrne. Ali lahko B uporablja embalao,na kateri podlagi? ali lahko A zahteva nazaj in kako? (kako ste reili ta primer)?

22.11.2012

rumeni list

1. condictio furtiva- definicija, primer

2. cesija v zavarovanje- definicija, primer

3.

4. primer: odkodnina ?

5. primer: doloitev pogodbene kazni za neizpolnitev p.posla- zamuda?

Beli list:

1. Kondikcija pri "ob turpem causam".

2. Cessio legis

3. Anatocizem

4. Primer: Lakom laen, Petra naroi hrano, se zastrupi, dobi telesne, duevne boleine, strah, zastrupitev sproi neko dedno bolezen ...

5. Primer: porotvo.

22.11.2012

rumeni list

1. condictio furtiva- definicija, primer

2. cesija v zavarovanje- definicija, primer

3. Ne ultra alterum tantum

4. primer: odkodnina ?

5. primer: doloitev pogodbene kazni za neizpolnitev p.posla- zamuda?

izpitna vpraanja 24.1.2012

1. condictio ob turpem causam( definicija in primer)

2. cessio legis ( definicija in primer)

3. oderuke obresti!

4. luka ( 11 let) ree starem, da gre za 3 urce na obisk k prijatelju lojzetu. vendar gresta v paviljon gospe kurnikovi, kjer kadita cigarete naskrivan. lojzetu je slabo in odide domov, madtem ko luka e naprej kadi, nekaj ga prestrai in zbei, ter pusti neogasnjeno cigareto. Nastalo je za 5000 evrov kode. luka ima na raunu 2500e-

- natej predpostavke za odkodninsko odgovornost

- ali obstaja kavzalni neksus, oz. za kaj se gre

- utemelji svojo odloitev, kako bi odloil, e bi bil sodnik, in komu bi prisodil odkodnino ( kdo naj jo da)

5. aleksander parkira svoj avto v javni hii, in vidi da se iz enega bmw-ja kadi dim- pod pokrovom avtomobila, zato vzame gasilni aparat in ta dim pogasi. gasilni aparat se sprazne in ga je potrebno ponovno napolniti. Polnjenje stane 50 evrov

- za kaj se gre, ali lahko aleksander ( s svojim gasilnim aparatom) zahteva ter od koga povrnitev teh 50' evrov

-za kaj bi se lo, e aleksander nebi uspeno pogasil ognja in bi na avtu nastala koda

- ali je kakna sprememba, e bi gasilni apartat vzel iz tujega avta( kabirolet, ki je parkiran zraven)

kdo je imel beli list na izpitu 10.4.

zanimata me zadnja 2 vpraanja-primera

1.glede pooblastila- pooblastitel pooblasti pooblaenca za sklenitev posla za prevzem nekega podjetja, v poblastilu ne doloi cene, ki jo je pripravljen plaati. ker pooblaenec ni pregledal poslovanja podjetja- kar je v navadi oz po zakonu in se ni doloila popolna cena za kupnino podjetja, je pooblaenec sklenil pogodbo za precej vejo ceno kot je podjetje vredno.

za kaj gre?ali je pooblastitelj zavezan in zakaj? ali ima napram komurkoli kakren koli zahtevek ( proti komu, kaknega in zakaj)

2.pa glede povraila (denarja in dela) mihe, ki je skrbel za sina svoje partnerice, za katerega ni skrbel njegov oe v skladu z zakonom?

za kakno situacijo gre?

ali ima Miha kaken zahtevek v taknem primeru ( kateri, zakaj in kdo je pasivno legitimiran)?

kakne vrste kode je nastala mihu in zahtevki za posamezno vrsto?

e eno vpraanje, sam se ga ne spomnem tono

kako ste odgovarjali-mani osebno sta se zdela primera kar teka

1. sm napisala, da je pooblastitelj zavezan, pa da bi lahko lo za prekoraitev pooblastila, ter da ima pooblastitelj napram pooblaencu odkodninski zahtevek za razliko v ceni, ki je bila plaana in realno vrednostjo cene???ker tudi pooblaenec ni ravnal skrbno

pol sem razmiljala e v smeri, o dobrovernosti prodajalca podjetja???

2.pri tem primeru sem pisala o verzijskem zahtevku, kot povrailni obveznosti, ki jo ima miha napram oetu otroka! ali bi jo lahko imela tudi mama otroka, glede na to, da je starevska skrb zakonsko doloena. napisala sem tudi, da zahtevek iz starevstva ne zastara, ni zastaralnega roka

ima verzijo za premoenjsko kodo in delo, ki ga je vloil-osebno kodo?

(nekaj sem doma razmiljala e v smeri: kadar nekdo plaa, za kar ve da ni dolan, nima tega pravice zahtevati nazaj, razen e si to pravico pridri)

Mo in ena se zaradi hudih finannih teav odloita, da ne elita imeti ve otrok, zato gre mo na sterilizacijo. ez 10 mesecev

ena rodi dvojke. Mo ugotovi, da mu zdravnik ni dovolj dobro razloil posledic posega in kdaj zane poseg uinkovati. Sedaj mo zahteva od zdravnika preivnino za oba otroka za vsak mesec. ena pa zahteva od zdravnika nadomestilo za kodo, ki so je prinesle boleine od asa zanositve do poroda, saj je imela od tretjega meseca nosenosti teave. Kakno pravno podlago imata mo in ena za svoje zahtevke, ali ima zdravnik kakne razbremenilne razloge?

Mo ne more uveljavljati preivnine, ima pa odkodninski zahtevek (lahko v obliki rente, ki se opredeli glede na standarde, ki so doloeni pri preivnini). Seveda le e je zdravnik odgovoren - e ni bil dovolj skrben.

Tudi mati lahko zahteva odkodnino - 2 monosti:

*kodljivo dejstvo: napaka pri pojasnjevalni dolnosti

ali

*kodljivo dejstvo: napaka pri posegu.

koda: stroki z otroku! in telesne boleine.

Zdravnik se lahko ekskulpira, e dokae da je ravnal dovolj skrbno - skrbnost dobrega strokovnjaka.

1.kontrahirna dolnost in odkupna pravica, razlike

2.civilna kazen,

3. ne vem ve

4. primer z barvami in trgovino je e bil enkrat

5. pa poroka tisto ko se na koncu ne poroita, njemu ostane avto

Razlika Kontrahirna dolnost/Odkupna pravica

2. Vse v zvezi z 86/2 lenom + primer

3. Kaj je civilna kazen + primer

4. Primer v zvezi z zastopstvom

5. primer v zvezi z odpadlo causo

Navedi vrstni red uporabe teorij o vzroni zvezi v civilnem pravu: teorija o naravni vzronosti, ratio legis, adekvatni, o predvidljivosti, o alternativni vzronosti

2. Ne alteru tantum in OZ

3. Primer: Maja iz Gledalia najame znanega tipa za pet za ceno 5000eur, pol pa po njemu e enega, katerega pa ta prvi ne mara in zato odpove nastop. Drugi se ponudi da bo pel za 8000..kakne monosti ima Maja.

4. 2 naeli, ki ju je sodna praksa izoblikovala pri odmeri pravine denarne odkodnine..

5. Kaj mora dokazati okodovanec e hoe uveljavlja pretium affecionis..

1.monizem in dualizem v oz- pojasni na primeru

2. denarne terjatve in izjeme oz posebnosti v primerjavi z drugimi obveznostmi v oz

3.venire contra factum proprium- razloi na primeru

4.izkljuitve kodnega dogodka in kode- primeri,

5. primer

izpit 23.11.2010

kondikcija

anatocizem

kumulirana pogodba

2 primera

Rumeni list:

Aleatorne pogodbe

Condicio furtiva

Ne ultra alterum tantum

2 primera

Oj! Js sm tudi pri zadnjemu napisala drubena, sam raunam, da je isto mimo...

Pri prvem pa sm napisala, da mora kolesar dokazovat kodo (duevne in telesne boleine), kodni dogodek, da se vzrona zveza tu domneva, se pravi objektivna odgovornost podjetja, ker je vzdrevalec neutemeljeno opustil vzdrevanje ceste, kr gre za javni interes (163. OZ Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splonega pomena - Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splonega pomena, odgovarja za kodo, e brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve.), torej naj bi tukaj lo za nedopustno ravnanje iz katere izvira odkodninska odgovornost za delavca. Da ne glede na to, da je prometni izvedenec rekel, da bi kolesar luknjo lahko prevozil normalno, e bi e naprej vozil 32km/h in ne bi zaviral, da kolesar ni dolan vozit s hitrostjo 32km/h in niti se ni dolan izogibat vsaki luknji na cesti. In da bi kot sodnica zahtevku ugodila. Kaj ste pa vi napisali?

Na ustnem, da se pojavljajo primeri?

Ja glede drugega primera. Bil je isti kot na prejnjem roku in ni drubena pogodba, sn e jas takrat napisala da je pa ni blo prav, te ist zavedejo s to drubo. Pravilni odgovor je mandatna, ne me vpraat zakaj sn kar malo nabluzla. Vem pa da je prav kr me je pol Sameva na ustnem to vpraala za kero pogodbo gre in da sem ist mimo vsekala z drubeno... Prvi odgovor pa sem tut jas nekako isto pisala o odkodninski odgovornosti in da bi ugodila zahtevku samo sem bolj nestrokovno vse skup natvezla tak da...upam da bo vsaj nekaj tok. Glede primerov pa nevem kak je ocenjevanje e ti da za pomanjkljiv odgovor kaj tok :s

verajnja vpraanja (15.2.2011) - rumeni list:

1. Condicio furtiva

2. Aleatorne pogodbe

3. Zmota (e se ne motim -->pravno relavantna zmota)

4. in 5. primera (al ju nimam ve v spominu)

p.s.: naj kdo napie e vpraanja iz belega lista

vpraanja beli list:

1.condictio ob turpem causam

2.komutativne pogodbe

3.pravno relevantna zmota

4+5 primerov se pa tut jst al ne spomnim, ker jih nisem reeval.

Eno podjetje je kupovalo delnice druzga podjetja in so najel in pooblastil enga modela da bi to vse izvedu. V praxi je temu pa tko da se pred nakupom pregleda podjetje in se ele pol odlo o nakupu, on pa tega ni naredu in enostavno kupu delnice brez pregleda in nakoncu so mel ful izgube zarad tega. A se morjo drat tega dogovora, kdo odgovoarja itd itd itd

condictio ob turpem causam

2. cessio legis

3. anatocizem in OZ

4. primer - se ne spomnim

5. primer - nekaj iz posojilne pogodbe

bel list:

1.condictio furtiva

2.tretji kot solvens

3. anatozicem in oz

4. primer -

5. primer - nekakko takole en gostilniar je kupil pijao in potem ni v dogovorjenem roku vrnil flae, eprav sta se dogovorila, da mu bo v nekem roku vrnil. On ga sedaj toi... naj nekdo dopolni...

oba primera kr neki, vedno teje je vse skupaj....verjetno z namenom...

in fradeum legis agere in oz!

Tretje vpraanje na belem listu je bilo naelo ne ultra alterum tantum in spremembe v OZ. Vsaj na mojem listu.

Primer pa je bil nekak tak: Mo M in ena F imata e tri otroke. Zaradi finannih teav se odloita, da ne elita imeti ve otrok, zato gre mo na sterilizacijo. ez 10 mesecev ena rodi dvojke. Mo ugotovi, da mu zdravnik ni dovolj dobro razloil posledic posega in kdaj zane poseg uinkovati. Sedaj mo zahteva od zdravnika preivnino za oba otroka za vsak mesec. ena pa zahteva od zdravnika nadomestilo za kodo, ki so je prinesle boleine od asa zanositve do poroda, saj je imela od tretjega meseca nosenosti teave. Kakno pravno podlago imata mo in ena za svoje zahtevke, ali ima zdravnik kakne razbremenilne razloge...? Nekaj takega no. Za priblino predstavo bo.

naelo U.A.T. je blo 3. vpraanje na belem listu...

primer #2 pa je bil...

Gostinec A kupi pijao od prodajalca v embalai in je v dogovorjenem roku ni vrnil, zato prodajalec toi A-ja na povrnitev vrednosti embalae.

-na kateri pravni podlagi lahko A uporablja embalao

-ali in na kateri pravni podlagi bi lahko prodajalec zahteval protivrednost embalae

Pri posojilni je bilo tako, da je A Bju posodil 2000e..dogovorila pa sta se, da mu jih lahko B vrne tudi z odstopom terjatve.

A)za kakno obveznost gre?

B)v primeru neplaila, kaj lahko in kako lahko A dobi ta znesek nazaj.

Pri prvem primeru pa je F bil lastnik neke..delavnice al nvm neke proizvodnje..in potem pa je, za svoje potrebe kupil nek stroj od osebe /drube H. Ta stroj so vgradili Hjevi delavci- know how ter druba I, ki je bila specializirana za to vgradnjo stroja. Pri tem pokodujejo stroj, potrebno je 2 tedensko popravilo, zaradi tega pride do izpada proizvodnje. F naperi zahtevek za nadomestilo, pa, za asa popravila tega stroja. Druba I pa ugovarja, da so odgovorni tudi delavci drube/osebe H, ker so pa delovali po njihovih navodilih.

Potem pa pravna podlaga ter nekaj e

Nadomestilo in nekaj pa, na katerih pravnih pravilih temelji.

Kdo so odg.osebe.

Za kakne odg.gre.

Kako se lahko te osebe ekskulpirajo.

Izpit 16.5.2011 (Izredni rok)

1. Condictio furtiva.

2. Kaj se zgodi z zastavnim predmetom in zastavno pravico pri cesiji?

3. Kvalificirana zmota.

4. Primer (tak ful priblino, ker se ga ne spomnim dobro): Anton v trgovini z barvami naroa barve za podjetje pri katerem je zaposlen. Ljubo, direktor podjetja, kjer Anton dela, nato te raune trgovini z barvami poravna. Nekega dne Anton v trgovini naroi barve za lastno uporabo, ko pa trgovina zahteva plailo od Ljuba ta rauna noe poravnati, e da jih je Anton naroil zase ne za podjetje in da tako ali tako Anton sploh nima pooblstila, da bi naroal barve za podjetje. Kaj lahko v tem primeru stori trgovina z barvami? Kdo ima kakne zahtevke proti komu,...

5. Primer (priblino): Darija podari Aleu in Mojci avto za porono darilo. Ale in Mojca se nato ne poroita, avto pa obdri Ale. Kaj lahko stori Darija, kdo je pasivno legitimiran, opredeli nastali poloaj,...

Skupina B

1.Verzija-kombinirano premoenjska,nepremoenjska+primer

2.se ne spomnim

3.Kvalificirana zmota

+2 primera

Lepo pozdravljeni!

Eto vprasanja od vceraj, sreda 30.08. (vsi smo imeli eno skupino)

1.) Nemo contra se subrogasse censetur (Upnik ne more prit v slabsi polozaj glede varscin in stranskih pravic)

2.) Conditio ob turpem causam (ko je neutemeljena pridobitev hkrati tudi nedopustno dejanje)

3.) Novacija in akcesorije (prenehajo o.o.d.d.)

4.) Primer: Nogometna tekma, napadalec hoce dat gol, se zazene, ne more se vec ustavit, Tomaz hoce ubranit, potem naletita skupaj Tomaz dobi poskodbe. Drugace tekma ni bila groba.

Tomaz kasneje zahteva odskodnino za telesne in dusevne bolecine.

a) Katere predpostavke mora dokazovat Tomaz? (skodni dogodek, skoda, vzrocna zveza - ker to dokazuje oskodovanec)

b) Napisi svojo odlocitev, ce bi bil sodnik (ni krivde, ni naklepa, ni ga zanalasc)

c) Pravno okvalificiraj nastalo situacijo

5.) Primer: Neka zenska se dogovori z racunovodskim servisom, da bo za njih opravljala dela proti placilu za dolocen cas v tednu, potrebovali naj bi jo najmanj 2 leti, priskrbeli material (pisarniski in rac. program) itd (ne spomnim se vsega, ker je bil primer res DOLG)

a) S katero pogodbo bi uredili to razmerje (definicija in zakaj bi bila najbolj primerna za to razmerje) - jaz sem napisala podjemna/pogodba o delu

b) Komu mora odgovarjat? (jaz napisala narocniku - torej temu servisu)

c) Tukaj se ne spomnim tocno vprasanja ampak nekaj glede kako naj bi se uredilo placilo

d) Mozne odpovedi pogodbe (z ene ali obeh strani)

IZPIT 16.9.2011

1. Kvazikontrakti (pojem, opredeli, primeri)

2. Nemo contra se subrogasse censetur (pojem, opredeli, primeri)

3. Posebni primeri cesije (pri vsaki en stavek)

4. Primer 1 (po domae): 17-letni Toma se spua po toboganu na bazenu, ko pride do konca ga nekdo "nabae" na polno, da ima teke pokodbe hrbtenice. Na vrhu kopalce spua reevalec iz vode + semafor z rdeo oz. zeleno lujo. Stari zahtevajo odkodnino od lastnika kopalia. Oni pravijo, da niso odgovorni, ker so imeli tablo "uporaba tobogana na lastno odgovornost" ter semafor in trdijo, da niso odgovorni. Opredeli razmerja med njimi, kako se ekskulpirajo, ali so res napisi in semafor dovolj, da niso odgovorni, v kaknemprimeru bi odgovarjal samo okodovanec. Pravno utemelji odgovornosti itd.

5. Primer 2 (po domae): Peter je prodal Sonji vozilo 10.2., dogovorila sta se da bo Sonja plaala 10.6. V pogodbi je bila klavzula, da se vozilo ne sme odsvojiti ter da je do plaila kupnine last Petra. 4.4. Sonja "zajebe" in proda vozilo Karlu za gotovino. Opredeli razmerja, kaken zahtevke ma kdo do koga itd. Spet vse pravno utemeljiti...Obligacije 2013

1. Falsus procurator in posledice!

73. len OZ:

(1) Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e jo ta pozneje odobri.

(2) Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree, ali odobrava pogodbo ali ne.

(3) e neupravieno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena.

(4) V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev kode od tistega, ki jo je kot pooblaenec brez pooblastila sklenil, e ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolna vedeti, da ta ni imel pooblastila.

Razlika med falsus procuratorjem in prekoraitvijo pooblastila je v tem, da v prvem primeru za kodo odgovarja samo zastopnik, pri prekoraitvi pooblastila pa solidarno odgovarjata zastopani in zastopnik.

2. Pravila vraanja pri kondikciji!

Kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili. (191. len OZ)

Ni mogoe zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakna naravna obveznost ali kakna moralna dolnost. (192. len OZ)

Kadar se vraa tisto, kar je bilo neupravieno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plaati zamudne obresti, in sicer, e je bil pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugae pa od dneva vloitve zahtevka. (193. len OZ)

Pridobitelj ima pravico povraila potrebnih in koristnih strokov; e pa je bil nepoten, mu pripadajo koristni stroki samo do zneska, ki pomeni poveanje vrednosti ob vrnitvi. (194. len OZ)

Ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu prejemniku. (Avtentina razlaga 195. lena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, t. 83/01) - OROZ195 (Uradni list RS, t. 32/04), objavljena 2. 4. 2004, doloa:

Za neutemeljeno plailo se teje tudi plailo na podlagi pravnomone sodne odlobe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.) (195. len OZ)

e je nekdo uporabil svojo ali tujo stvar v korist tretjega in ni pogojev za uporabo pravila o poslovodstvu brez naroila, je tretji dolan vrniti stvar, e to ni mogoe, pa nadomestiti njeno vrednost. (196. len OZ)

Kdor za drugega kaj potroi ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolan storiti, ima pravico zahtevati od njega povrailo. (197. len OZ)

e je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik ne glede na pravico do odkodnine, in tudi e te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. (198. len OZ).

3.Klavzula Rebus sic stantibus, zahtevki in upravienja strank!

Predpostavke

112. len

(1) e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.

(2) Razveze pogodbe ni mogoe zahtevati, e bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliine, ob sklenitvi pogodbe te okoliine upotevati ali e bi se jim bila lahko izognila oziroma, e bi njihove posledice lahko odklonila.

(3) Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za izpolnitev njene obveznosti.

(4) Pogodba se ne razvee, e druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo.

(5) e sodie razvee pogodbo zaradi spremenjenih okoliin, naloi na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

Dolnost obvestitve

113. len

Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliin upraviena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, br ko zve, da so nastale takne okoliine. e tega ni storila, odgovarja za kodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravoasno obvestila.

Okoliine, pomembne za odlobo sodia

114. len

Pri odloanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliin upoteva sodie zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu obiajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteenost interesov obeh pogodbenih strank.

Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliine

115. len

Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti in potenja.

4.Amortizacija vrednostnih papirjev!

Je sodna razveljavitev listine v nepravdnem postopku. Pomeni razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je vsak vrednostni papir (sprememba v 237. lenu OZ, narobe po Cigoju). Razlog je izguba ali unienje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je listina izgubila svojo veljavnost. Ima tudi konstitutivni in kasatorien uinek, sodna odloba nadomesti listino.

5.Verzija na nepremoenjskem podroju! Opredeli in primer!

Med okorianjem in prikrajanjem mora obstajati vzrona zveza. Pri tem je mogoe, da utegne biti prikrajanje na nepremoenjskem podroju, okorianje pa na premoenjskem podroju in narobe, okorianje na nepremoenjskem podroju in prikrajanje na premoenjskem podroju.

Prikrajanje je npr. osebno kot delo, korist pa je v poveanju premoenja druge stranke. Zdravnik, ki stranko neguje, uporablja stvar, zdravila in druge pripomoke, korist pa je nepremoenjska, vrnitev zdravja.

6.Objektivne teorije kavze!

Objektivna teorija kavze; poleg subjektivne kavze obstajajo e okoliine, na katere stranke niti ne mislijo (so same po sebi umevne) in pomenijo tudi predpostavko za veljavnost pravnega posla.

7.Primerjava ekskulpacije pri poslovni odkodninski odgovornosti in objektivni odgovornosti!

Poslovna odkodninska odgovornost je odgovornost za kodo, ki je posledica kritev pravnega posla.

240. len OZ - dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz., da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, ne odpraviti in se jim ne izogniti. Torej upoteva razloge, ki so nastali po sklenitvi pravnega posla in so:

- nepriakovani

- neizbeni

- neodvrnljivi.

Ne zahteva se ravno zunanjost vzroka (npr. vija sila) ampak lahko ekskulpira odgovornosti tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (subjektivna, objektivna koncepcija).

Objektivna odgovornost: kodno dejanje in kodo dokazuje okodovanec, vzrona zveza se domneva, velja odgovornost po naelu vzronosti. Gre za odgovornost ne glede na krivdo. Okodovanec dokazuje, da je obdolenec storil kodo. Za objektivno odgovornost gre samo v 3 primerih: nevarna stvar oz. dejavnost, odgovornost za drugega ter odgovornost po zakonu ali pogodbi.

Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti:

(1) vija sila

(2) dejanje tretjega

(3) dejanje okodovanca

Pogoji za te razloge: neodvrnljivost, neizogibnost, nepriakovanost.

8.Prejudiciran vrednostni papir!

Vrednostni papir izgubi svojo vrednost s prejudicem. e je za izvrevanje pravice iz papirja predpisana doloena storitev, preneha ta pravica, e se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. Vrednostni papir s tem izgubi svojo vsebino, je prejudiciran. e ni prejudiciran veljajo za pravice iz vrednostnega papirja splona pravila zastaranja.

9.Condictio furtiva!

e okorienec ni v dobri veri, ne gre za povrailni, marve za odkodninski zahtevek. Po odkodninskih pravilih mora accipiens vrniti vse za kar se je ob prejemu obogatil, ter vse, za kar se je pozneje stvar poveala, pridobila plodov in koristi. e stvari nima ve, mora plaati njeno vrednost tudi, e je bila uniena po nakljuju, kajti nedobroverni pridobitelj je s sprejemom us