/ O l jubl janska banka ?ggS3!fa£!£tt X X V I . — številka 16

obč. konference SZDL ^ , c * . Kranj, Radovljica, Sk. Loka kj** 1* — Udaja CP Gorenjski tisk ^ " J - Glavni urednik Anton Miklavčič

zgovorni urednik Albin UČakar

5 i A S

K R A N J , sreda, 28. 2. 1973 Cena 70 par

List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob s r e d a h In s o b o t a h .

S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

PREDSEDNIK TITO NA BRDU — Kranj, 27. februar­ja — Točno ob 1230 je prispel na Brdo pri Kranju predsednik Tito z ženo Jovanko. V predsednikovem avtomobilu sta bila tudi predsednik centralnega komi­teja ZK Slovenije Franc Popit in predsednik republiške­ga izvršnega sveta inž. Andrej Marine. Na Brdu so predsednika Tita pozdravili Edvard Kardelj, SergeJ Kraigher, Lidija šentjurc, Mitja Ribičič, Janez Vipot-nik, od predstavnikov kranjske občine pa predsednik skupščine Slavko Zalokar in sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov inž. Stane Mihalič. Vsi so predsedniku Titu izrekli dobrodošlico. — A. 2. — Foto: F. Perdan

U 8 h .—'ACIJA EGIPTOVSKE ASU V SAVI — Kranj, 27. februarja — Industrijo gumijevih, , l 'cn ^ i n k e m i č n i h Izdelkov Sava Kranj je dopoldne obiskala delegacija arabske soclali-vorj] U n i J e 1 2 K a i r a - Delegacijo, ki je v ponedeljek prispela na dvodnevni obisk v Slovenijo, bpr

p r v J sekretar CK ASU Egipta Sajed Marei. V Savi so se pogovarjali s predstavniki samo-toarJ.01" o r g » n ° v , organizacije zveze komunistov in vodstvom podjetja. Po obisku je Sajed "cin z ženo in člani spremstva, med katerimi je tudi podpredsednik egiptovske ljudske skup-

0 e dr. Oteifl, odpotoval na Bled. — A. 2. — Foto: F. Perdan

S A M O . . .

O

09

O

3 679-din za spalnico

Alenka - Meblo

o cr c

> / ^ « n q o \ 6 *

Salon pohištva v kleti

K R A S V J g l o b u s a w Ujjtjia/

^ • • i i i I Industrija j ^ O L pohištva

" S T O L K a m n i k

novi stanovanjski pohištveni uni program v novo odprtemStT^i

salonu stol interier^ • na duplici pri kamniku

l e s e n i c e Občinska konferenca S Z D L Jesenice je pozvala s poseb­

n i m p i smom vse delovne kolekt ive, naj b i ob 8. marcu , v sedanjem času stabi l i zac i jskih prizadevanj, pomagal i v pod­je t j ih predvsem t i s t im de lavkam, k i žive v težjih soc ia ln ih .razmerah. 1»

Q Do zdaj se je v sk ladu za gradnjo vzgojno-varstvenih ustanov na Jesenicah /.bralo 166.532 dinarjev, k i so j i h prispe­vale jeseniške delovne organizacije namesto dar i l i n čestitk ob novem le lu . V zadnjem času je prispevala I zo l i rka 10.000 di­narjev, uslužbenci Pe l ro la na Jesenicah pa so sk len i l i , d l bodo v sk lad nameni l i 2 odstotka od enomesečnega osebnega dohodka. • D. S.

Za včeraj in danes so b i l e sklicane seje vseh svetov

kranjske občinske skupščine. Med drug im so vsi sveti raz­prav l ja l i o osnutku resolucije o družbeno ekonomski po l i t i k i in razvoju občine za letos. Predhodna razprava o osnutku tega dokumenta pa bo j u t r i popoldne tudi na dnevnem redu k ran j ­ske občinske skupščine. O d b o r n i k i skupščine pa bodo razen tega razpravl ja l i tudi o predlogu razdelitve sredstev občine za letos. T u d i to bo predhodna razprava, ker bo skupščina skle­pala o tem na seji 29. marca .

0 V zavarovalnic i Sava v K r a n j u bo danes popoldne usta­novna konferenca mladinskega akt iva . Za petek popoldne p a je občinska konferenca Z Ivi K ran j sk l ica la posvet s predsed­n ik i m lad insk ih akt ivov v občini. Pogovor i l i se bodo o p r ip ra ­vah na občinsko konferenco zveze mladine.

£ Danes dopoldne se bo p r i občinski konferenci social i ­stične zveze sestala kmečka sekci ja. Razprav l ja l i bodo o zdru­ževanju kmet i j sk ih organizacij na Goren jskem. A. Ž.

r adov f i l ca t Popoldne se bosta sestala oba zbora radovljiške občinske

skupščine. Razprav l ja la bosta o ustanovi tv i sklada za pospe­ševanje kmet i jske proizvodnje v občini i n programu civ i lne zaščite. N a dnevnem redu pa so tud i poročila o deki občin­skega sodišča, javnega tožilstva, postaje mi l ice , sodnika za prekrške, komisi je za družbeno nadzorstvo, komisi je za ugo­tavl janje izvora premoženja i n komis i je za prošnje in pr i ­tožbe.

0 Smučarski k lub B l ed bo v ponedeljek popoldne pod po­krov i te l js tvom občinskega sindikalnega sveta Radov l j i ca p r i p rav i l t radic ionalno s ind ika lno tekmovanje v ve les la lomu na Z a t r n i k u .

0 V soboto ob 8.30 bo v tovarni Ver iga Lesce redni občni zbor s indikalne organizacije, na katerem bodo razprav l ja l i o delu s ind ikata v tovarni in nalogah v pr ihodnje . A. Ž.

0 V petek popoldne bo v ve l ik i sejni dvorani občinske skupščine zasedala skupščina občinske organizacije rdečega križa Radovl j ica . N a skupščini bodo ' r a zp ra v l j a l i o pet letni dejavnosti občinske organizacije R K in i zvo l i l i novega pred­sednika ter člane občinskega odbora. Dosedanj i predsednik bo zaradi bolehnost i zapros i l za razrešitev. J R

skofja l oka Zadnje čase je povsod ve l iko govora o delavski kon t ro l i , k i

naj b i postala — poleg običajnih obl ik družbenega nadzora — eden od poglav i tn ih elementov samoupravnega pos lovanja podjet i j in ustanov. O tem so prejšnji teden razprav l ja l i tud i člani akt iva komunistov — neposrednih proizvajalcev. H k r a t i sta b i l a na dnevnem redu globalni p rog ram organizacije ter izvol itev sekretar iata i n sekretariata akt iva .

0 Vzporedno z r edn imi ob l i kami dela i n s popisovanjem članov organizacij ter organov Z K v škofjeloški občini pa se tu pospešeno pr iprav l ja jo še na aktualne kadrovske spre­membe v občinskem part i j skem vodstvu. Dosedanj i sekretar konference Tine Koke l j namreč odhaja na novo delovno mesto (v gospodarstvo), zato je treba izvol i t i novega. Omenjeno vprašanje so prejšnjo sredo, med posebnim seminar jem, že pretresal i sekretar j i kra jevnih organizacij i n akt ivov v k o m u n i .

Z a h v a l a u s t a n o v i Konec prejšnjega tedna je

b i l a v Cen t ru za zdravl jenje i n preprečevanje a lkoho l i zma v Škofljici p r i L jub l j an i slo­vesnost ob drugI ob le tn ic i dela Centra . Razen predstav­n ikov k lubov zdrav l jen ih al­koho l ikov so se slovesnosti udeležili tudi dr . V l a d i m i r H u d o l i n , predsednik jugoslo­vanske zveze zdrav l jen ih al­koho l ikov , prof. dr . Lev M l l -činski i n preds tavn ik i druž-

benopoliUčnih organizaci j v r epub l i k i . Ob tej priložnosti je Zveza k lubov zdrav l jen ih a lkoho l ikov za Goren jsko iz­ročila tej ustanovi p laketo, s katero se zdravl jeni a lkoho­l i k i i n n j ihov i svojc i iz šestih gorenjskih k lubov zahval ju­jejo Cen t ru za vse dosedanje delo i n uspehe p r i zdravlje­n ju i n rehabi l i tac i j i a lkoho­l ikov .

L. M.

U s p e l s p o m i n s k i p o h o d na S t o l Letošnji V I I I . spominsk i

pohod na Sto l , k i ga je pod . pokrov i te l j s tvom Dela organi­z i ra l občinski odbor Z Z B N O V skupaj s Alpinističnim odsekom Planinskega društva Jesenice, je b i l rekorden po udeležbi, saj se ga je udele­žilo okoJi 700 planincev, ta­born ikov , lovcev, e lanov pla­n i n s k i h društev i n drug ih. V izredno lepem nedel jskem ju ­t r u so se udeleženci povzpel i od Valvasorjevega doma pro­t i S t o lu , kjer je b i l a ob "spo­m i n s k e m obeležju Jožeta K o ­d r a spominska svečanost. Predsednik jeseniškega občin.

Z b o r m l a d i h

s a m o u p r a v -I ja lcev n a J e s e n i c a h P r i tovarniški konferenc i

Z M S Železarne Jesenice se že pr iprav l ja jo n a organizaci jo i n izvedbo zbora m l a d i h sa­mouprav i j a vcev. Republiška konferenca Z M S je namreč v svojom akc i j skem progra­m u dala poudarek predvsem m l a d i m v deilo'vnih organiza­c i jah i n pozvala mlade, naj prek zborov m lad ih samo-upravl javcev »pregovore i n razpravl ja jo o vlogi i n aktiv­nost i Z M p r i 'uresničevanju ustavn ih dopo ln i l .

Predvidevajo, da se bo teh zborov, k i bodo v Sloveni j i 10. in 17. marca , udeležilo oko­l i 1800 m lad ih iz 412 delovnih organizaci j .

T ako bo nosilec zbora mla­d i h samoupravljavcev' za črno i n barvasto metalurgi jo to­varniška konferenca Z M S Že­lezarne Jesenice.

D . s;

D e n a r z a z d r a v ­s t v e n e

u s t a n o v e TRŽIČ, 27. februar ja —

Predsednik sveta gorenjsk ih občin F ranc £van je dopold­ne v p ros to r ih občinske skup­ščine Tržič sk l i ca l 19. sejo sveta. N a dnevnem redu je b i l a razprava o predlogu raz­del itve invest ic i j sk ih sredstev za zdravstvene ustanove od 1972. do 1976. leta. Člani sve­ta so razprav l ja l i še o osnut­k u prav i l kran jske podružni­ce L jub l janske banke, o davčni p o l i t i k i n a Gorenj ­skem in o s istematizaci j i de­l ovn ih mest občinskega jav­nega pravobran i l s tva K r a n j .

i skega odbora Z Z B N O V Franc Konobel j -S lovenko i n zastop­n ik dela V lado Jarc sta spre­govor i la o pomenu pohoda, k i je vsako leto v spomin na znano b i tko na S to lu , kjer so se pred 31. let i borc i Cankar­jeve čete bo r i l i z močnim sovražnikom. Ob zaključku slovesnosti so udeleženci po­hoda posla l i pozdravno brzo­javko tovarišu T i t u . ^

Udeleženci letošnjega poho­da so pr iha ja l i iz vseh krajev Slovenije, mnog i so se že d ru­gič a l i večkrat udeležili po­hoda. Za prvo udeležbo na pohodu so pre je l i bronasto značko, za tret ja udeležbo srebrno in za petkratno z lato spominsko značko.

Veličasten je b i l v nedeljo pogled n a dolgo ko lono, k i

se je vzpenjala na vrB fll

mnog i so se povzpel i t** „ V e l i k i S to l . Neko l iko J c

tU le veter, k i je " o s i l "L zapadl i sneg, vendar * u M n i ov iralo p r e n e k a t e r i h ^ nincev, da se ne b i s sitt ^ prek Belščice spust i l i stavo in pro t i don iu . zaradi vetra i n slabe v

vost i na, večer od sobote nedeljo odpadla tud i b a ^ n a Belščici, k i so jo P** del i javorniški p lan ina smučarji.

Letošnji spomladanski hod je tako zelo uspel, v ^ dovol jstvo vseh udeležb i n s pohvalo organizator ter vsem, k i so poskrbe l ' je b i l z i m s k i vzpon vare" uspešen. p g ,

Razpisna komisija delovne organizacije

Tovarna verig Lesce objavl ja v sk ladu z 21. členom statuta i° 12. členom prav i l n i ka o delovnih razmerj ih podjet ja nas lednj i ree lekc i jsk i razpis za z*" sedbo nas lednj ih vod i ln ih de lovnih mest:

1. tehničnega direktorja 2. proizvodnega direktorja

Kand ida t m o r a poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:

pod L : dokončana v i soka šola strojne smer i in 8 le* delovne prakse v s t r ok i , od tega 5 let vod i lnem delovnem mestu;

pod 2.: dokončana v isoka šola metalurške al i strojne smer i in 8 let delovne prakse, od tega 5 le* na vod i lnem delovnem mestu.

Drug i posebni pogoj i : znanje vsaj enega tujega jez ika (zaželeno znanje nemškega jezika); da n i obsojen za kazniva dejanja, da n i v kazen­skem postopku i n da m u n i prepovedano opravlja* nje pok l i ca ; da ima ustrezne moralne in politične kvalitete, k 1

se kažejo v ustvar ja lnem odnosu do samoupravl ja­nja, do dela i n delovne skupnost i ' i n v odnosu do • zakoni tost i ter zaščite socialističnih pr idobi tev . Stanovanj n i na vol jo.

K a n d i d a t i se l ahko pr i jav i jo v 15 dneh po objavi razpisa. K p r i j a v i mora kandidat priložiti overjeni prepis d ip lome i n ostala dokaz i la , k i se s tem raZ' p i s om zahtevajo.

O rezul tatu razpisa bodo kand ida t i obveščeni v 15. dneh po iz teku razpisnega roka .

Pri jave je treba poslat i na naslov: Tovarna \eviS Lesce — razpisna komis i j a .

ISžpopusta P R I Z N A V A T R G O V I N A S L O V E N I J A L E S V K R A N J U P R 1 :

I N E S I T E L J U T E G A K U P O N A P R I N A K U P U S T A N O V A N J - 1

J s K E G A POHIŠTVA- V E L J A V Č A S U O D 1 5 . 1 1 . D O 1 7 . 1 "

MBIJAUSKUFCN

Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrast ju (bivša farma bekonov):

gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila

Informacije daje KžK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se!

Konfekcija

MLADI ROD Kranj Pot na kolodvor 2

sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas

1. referenta prodaje in nabave Pogoj: ekonomski al i komerc ia ln i tehnik s 5 let

delovnih izkušenj v trgov ini a l i nabavno-proda jn ih pos l ih ;

2. modelarja — šablonerja Pogoj: mode larska šola;

3. večje število izučenih in priuče­nih šivilj ali delavk za priučitev za šivilje.

Na Zlatem polju v Kranju, nasproti bencinske črpalke so bila do nedavnega štiri stanovanja. Podjetje Tekst Hindus, ki je lastnik tega pritličnega stanovanjskega objekta, namerava zaradi lepšega videza zgradbo podreti. Doslej so izpraznili že dvoje stanovanj. Za stanujoče v preo­stalih dveh stanovanjih pa menijo, da b] morali čimprej preskrbeti ustrezna stanovanja podjet­je Merkur in občina. Na sliki: Ker stavba še vedno stoji, se je nekdo znašel in si uredil za-silno garažo v izpraznjenem stanovanju. — A. 2. — Foto: F. Perdan

O b Z b i l j s k e m j e z e r u g rad i j o Turistično društvo Zbi l j e

ima ob umetnem jezeru pr i ­jetno gostišče, k i ga v polet­n ih mesecih, ko je t r ik ra t tedensko na jezerski terasi ples, obišče vel iko l jud i . P r i ­jetno urejen l oka l , m i r , iz­brana r ib ja jed i la in vse, kar zdraven sodi, pa pr ivab i v Zbi l je precej l judi jeseni, po­z imi in spomlad i . Najpogo­stejši gostje so ribiči. Dnevna karta , k i jo interesenti dobi­jo v gostišču, velja 25 dinar­jev in l jubitel j r ibarjenja lah­

ko ujame 3 postrv i a l i 6 be­lic. Za dnevne ribiške dovo­l i lnice je vel iko zanimanje.

K e r gostišče ob Zb i l j skem jezeru vedno ne more spre­jet i vseh obiskovalcev, se je turistično društvo Zbi l je od­ločilo, da bo p r i sedanjem gostišču zgradi lo nov hotel , k i bo zgrajen v treh nad­s t rop j ih , imel 200 restavracij­sk ih sedežev ter precejšnje število ležišč. Ke r je gradnja hotela precejšnja investici ja, se je društvo odločilo za po­

stopno gradnjo. Letos bodo zgradi l i temelje in sanitari je , v p r ihodn j ih letih pa ostalo. Z nov im hotelom bo turistič­no zan imiva oko l ica Zbi l jsko­ga jezera vel iko p r idob i l a . Zanimanje zanjo je iz leta v leto večje. Največ je ne­de l jsk ih iz letnikov, k i sedaj večkrat nimajo kje posedati in se okrepčati. Take usluga morajo iskaiti v bližnjih gostu ščih v Smledn iku , Va lburg i , Dragočajni i td .

- j k

Pri sedanjem gostišču ob Zbiljskem jezeru so že postavljeni temelji za nov hotel, ki ga gradi zbiljsko Turistično društvo. — Foto: F. Perdan

Kje?, j e zda j vprašanje K O ŽE P O T R E B U J E T E S T A N O V A N J S K O POHI -S T V O IN K E R N A T A N Č N O V E S T E , K A K Š N O N A J B O , STE P R E D V P R A Š A N J E M : K J E G A KUPITI .

R A Z U M N O S E B O S T E ODLOČIL I Z A U G O D N E J Š I N A K U P . Z A T O V A M N A V A J A M O B I S T V E N O P R E D N O S T , KI J O I M A S L O V E N I J A L E S PRI P O N U D B I P O H I Š T V A ; T O J E 16 L A S T N I H T O V A R N , KJ I Z D E L U J E J O V E L I K O ŠTEVILO M O D E L O V , KI S O N A P R O D A J S A M O PRI S L O V E N I J A L E S U .

V A B I M O V A S , D A OBIŠČETE T R G O V I N O S L O V E N I J A L E S V K R A N J U , S E J E M S K A H A L A V S A V S K E M L O G U . NI ČISTO PRI R O K I , I M A P A D O L O Č E N E P R E D N O S T I IN P R I N E S I T E L J U K U P O N A D A J E M O TUDI P O P U S T .

Š M A R J E T N A G O R A

Hotel na šmarjetni gori je že od lanske jeseni zaprt. Ko je kazalo, da bo tovarna Sava začela uresničevati začrtani program in da bo tako Šmarjetna gora čez čas spet oživela kot pri­vlačna turistična in izletniška točka, je posegla vmes Planinska zveza Slovenije. Tako trenutno še vedno ni jasno, kaj bo s tem objektom v kranjski občini.

Morda je naključje hotelo tako, da Je v zadnje razprave vključno s sobotno na prvem zboru samoupravljavcev kranj­ske občine o ključnih problemih gospodarskega razvoja in razvoja družbenih služb v občini treščil nenadoma še problem Šmarjetne gore. Naj bo tako ali drugače, poprečnega občana, ki nima vsak hip možnosti poglobiti se v izvor in vzroke posa­meznih problemov, marveč po svoje sklepa in ocenjuje, bi se lahko lotila nekakšna črnogledost glede razvoja in reševanja posameznih problemov. Takoj moram povedati, da se mi takš­na ali drugačna črnogledost upira, ker menim, da je ob vsa­kem še tako težkem primeru treba oceniti položaj in vzroke in potem poiskati najboljšo rešitev. Toda če bi pogledal na turistično področje kranjske občine, bi med nekakšne kronič­ne težave lahko poleg šmarjetne gore vključil še nekatere, ki sodijo v gostinstvo in turizem. Pa pustimo to. Poglejmo to­krat, zakaj je nenadoma spet šmarjetna gora postala kislo jabolko.

delovnih kolekt ivov, kot je moč ugotovit i iz razprave na nedavnem občnem zboru Pla­ninskega društva K r a n j .

NASTANEK PODJETJA Začetek avgusta 1965 naj b i

pomeni l nekakšno pre lomni ­co za Šmafjetno goro. Po sk lepu Planinskega društva K r a n j je b i l a takrat izdana odločba o ustanov i tv i P lan in­skega gostinskega podjetja Krvavec z enotama na Krvav­cu in Šmarjetni gori . Podjet­je je b i lo ustanovl jeno, če-

K A N C E K ZGODOVINE Mlajšim Kranjčanom šmar­

je tna gora najbrž že nekaj časa ne pomeni več tistega, k a r je starejšim pred petnaj­s t i m i in več let i . šmarjetna gora je b i l a namreč takrat

izletniška točka za mlade in starejše. Čeprav na Šmarjet­n i še n i b i lo hotela in tudi cesta n i b i l a še asfalt irana, je b i l ob sobotah, nedel jah, pa tud i mod tednom dom vedno dobro ob iskan. Po­strežba n i , b i l a nič posebne­ga: čaj, kozarček žganega, klobasa in podobno; nekaj takega kot so danes p lan in­ske postojanke. Nihče se n i takrat pritoževal in sodeč po Obisku, je bi la Šmarjetna go­ra zelo pr i l jubl jena. Ve l i ko bol j kot danes.

M e d brskan jem po zajet­nem arhivu o Šmarjetni gori žal nisem mogel ugotov i t i točnega datuma začetka grad­nje današnjega hotela. Ho t e l je zrasel na podlagi dokaj za­nimivega turistično razvojne­ga programa. Med Stališči in načrti je moč ugotovit i , naj b i Šmarjetna gora posta la privlačno zabavišče za pre­hodne goste. As fa l t i rana je b i l a cesta, zrasel je objekt na v rhu , v vse skupaj pa Je bi lo vloženega vel iko truda in de­nar ja k r an j sk ih planincev in

prav je b i lo konst i tu i rano še­le dobro leto in pol po tem.

Za takratno obdobje j e za­n im i vo mnenje službe storit­vene dejavnosti republiške gospodarske zbornice, ki je b i lo posredovano septembra 1965 v vednost občinski skup­ščini. Služba je že takrat iz­raz i la dvom, da b i podjetje, kot je bi lo zastavljeno, lahko poslovalo brez pr imanjk l ja ­ja. Rečeno je bi lo , da bi bile za uspešno poslovanje po­trebne precejšnje dodatne in­vesticije in povečanje zapo­s lenih.

K o t rečeno je P lan insko gost insko ' podjetje začelo norma lno poslovat i apr i l a 1967. leta. Ob zaključku na­slednjega! poslovnega leta (1968) je podjetje že zabeleži­lo poslovno izgubo. Težave v podjet ju so skušali resi t i , vendar je že naslednje leto ]T»rišlo do pr is i lne uprave. Pr i ­s i l n i upravite l j zadeve n i mo­gel p remakn i t i z mrtve točke in tako je po enoletni p r i s i ln i uprav i prišlo do predloga za l ikv idac i j o podjetja. B i i i so to t renutk i , ko so nekater i ugotavl ja l i , da b i "bila ve l ika družbena škoda prepust i t i objekte na K r v a v c u in Šmar­jetni gori propadu. K l j u b vsem težavam nazadnje do l ikv idac i je ni prišlo, ka j t i podjetje oz i roma objekte je prevzelo letališko podjetje B r n i k i . To je b i lo 10. febru­arja 1971.

Letališko podjetje je h i t ro sanira lo položaj na K r v a v c u in odprav i lo dolgoletne teža­ve, za ureditev šmarjetne go­re pa j i m je žal zmanjka lo denarja. Tako so objekt na Šmarjetni gori nazadnje od­dal i v najem zasebniku. Ta je zdržal na Šmarjetni dobro le­

to, potem pa ugotovi l , da s

stroški prevel ik i in je za 1

lan i jeseni letališkemu P ° a ' j e t ju v rn i l ključe. Hote l 0* Šmarjetni gori je tako zap 1 '

V letališkem podjetju s " se nato začeli pogovarjat ' predstavn ik i tovarne Sava K r a n j u , k i b i objekt l ah* uporab i la za m lad insk i iZO*7 raževalni center. Razen teg_ bi b i la restavracija odprta zunanje goste, po potrebi sobe tudi oddajal i , eno SOD pa nameni l i Planinske!* 1? društvu K r a n j . To bi bila ±1' cer trenutna rešitev, sodeč P izjavi d i rektor ja Save inž. J * nesa Beravsa pa b i Sava pr ihodnje skušala uresniči tudi druge načrte o Šmarje* n i gori (žičnica, nova ceStj po južni s trani pobočja itO£ K a k o r ko l i že, za začetek " b i l a takšna rešitev boljša k° nič, kaj t i objekt sedaj pada in škoda je že precep' n ja , po drug i strani pa leta' 1 ' ško podjetje za objekt s 6

vedno plačuje anuitete.

Dogovor i s Savo K ran j s ° b i l i resni in letališko podi?* je b i b i lo objekt na Šmarje*' ni gori pr iprav l jeno oddat 1 ' Pa se je spet ponovi la ' ' r a

pesem. P lan inska zveza venije je kot kaze predla!?*, no zamisel preprečila. Zakaj?

STARA P E S E M P lan inska zveza Slovenji*

je 14. februarja letos posla«"* letališkemu podjet ju Brn?" (v vednost pa še podjetju Sa; va in občinski ^skupščin1

Kranj ) naslednj i dopis: »Zvedeli smo, da ste glede

planinskega doma na šmaf' jetnl gori sklepali neke kuP* čije, za katere niste imeli n°* bene pravice in nobeneg* pravnoveljavnega pooblastil*'

y

Naš fotoreporter Franc Perdan, ki je avtor vseh treh posnetkov, je povedal, da zunanji vide* objektov ne kaže prave slike. Velika škoda pa je nastala v nekaterih prostorih, kajti streh* pušča in voda je načela stene in pod. Pravo gostijo pa so imele v kuhinji in nekaterih drug"" prostorih v zadnjih mesecih podgane. Prav gotovo je za takšno stanje najmanj kriv uslužbe­nec letališkega podjetja Brnik, ki je menil, da bo zaradi fotorepoi terjeve prisotnosti imel podjetju težave.

K I S L O J A B O L K O Opozarjamo vas, da je D o m

s m a r j e t n i gor i i n zemlj i -J,, • na katerem sto j i , last

^ninske zveze Slovenije. Ne Poznavamo nobenih transak-

i n razpolaganj s tem do-y*°tn i n njegovim inventar-r m . k i b i bile sklenjene i n j^vršene brez naše vednost i jj1 soglasja. Za vso škodo i n ^Upravičena razpolaganja i n

t^JanJa p r i gospodarjenju s V s ^ 1 domom s i pridržujemo

pravice do nadomest i la

bo potrebna,

^fenimo, da je glede vsega

d o morebitne sodne p o l i ,

t e t o n o ' a a J e giede vsegj

potreben naš medseboj t e Podroben pogovor, za ka-j ^ S a so vam naši predsiav-Pol d ° m a r c a 1 9 7 3 n a r a z " rj , a 8o . Isto velja tud i glede

U l » a na Krvavcu.« M

0 r d a naslov S tara pesem Ustreza povsem. Res pa

p d a je b i l o v preteklost i , a * ° pr i razreševanju težav a K rvavcu in na Šmarjetni

r * r ! največ težav zaradi ne­u m n e g a lastništva. Kon -j ^ t n ° na Šmarjetni gori Je , ' 'da še vedno osem a l i de-

j ^ . 1 solastnikov, med kater i ­mi1 sta glavna P lan inska zve-. a Slovenije in P lan insko <*UŠtvo K r a n j . K a k o močna

je bi lo prav lastništvo, . a °i razvoj in obratovanje v 1 1 gost inskih objektov do­j e n o rešili, kaže stališče

e * e kranjske gostinske or-^ i z a c i j e , k i je po enoletni ^ s i l n i upravi P lan insko go-

»nskega podjetja skleni la , 3 o L ? e v z a m e objekte le pod r . l o een in i i pogoji, med kate-J^1 je b i l eden g lavnih »ure-v , u lastništvo še pred pre-

ninv K ] e Pravzaprav s spor-1 1 lastništvom, je ta lup

najbrž težko reči. Nekaj pa je najbrž res. Če je zemljišče last P laninske zveze Sloveni­je, pa najbrž to ne b i mogl i povsem t rd i t i za hotel , k i je b i l zgrajen predvsem z ob­činskim denarjem. Menda pa je svoje čase obstajal tudi nekakšen t ih i dogovor med občino in P lan insko zvezo Slovenije, da bo v zameno za objekte lasi P laninske zve­ze, občina zgradi la manjšo p lan insko kočo na Zvohu. Naj bo iako ali drugače ško­da je, da se to vprašanje, ki je že to l iko časa sporno, ni rešilo že prej.

I N K A J Z D A J ?

K o smo se pred dnevi po­govarjal i s predstavniki leta­liškega podjetja B rn ik , so nam povedal i , da so b i l i za­radi vsebine pisma Planinske Zveze Slovenije presenečeni. S prevzemom objektov biv­šega P laninsko gostinskega podjetja je namreč letališko podjetje za Šmarje! no goro prevzelo tudi odplačilo 131 star ih mi l i jonov dinarjev anuitet. Ka/en tega so v ob­jekte na Šmarjetni gori vlo­žili 34 mi l i jonov s tar ih dinar­jev. Zal niso ime l i še dodat­n i h 150 star ih mi l i jonov, k i b i j i h bi lo treba vložili v ob­jekte, da b i tako zagotovi l i osnovne pogoje za normalno poslovanje. Se vedno p a j i m n i vseeno, da hotel na šmar­jetni gori propada in zato so se tud i pogovarjal i S Savo, ker je to podjetje nedvomno imelo večje finančne možno­st i za sanacijo oz i roma ures :

ničitev začrtanega programa. »Ker kaže, da je P lan inska zveza Slovenije zainteresira-za Smar je ino goro, menimo, naj objekte prevzamejo on i

i n j i h uredi jo . N a m pa po­vrnejo stroške oz i roma de­nar , k i smo ga vložili.« Z drug im i besedami pa najbrž to pomeni , da sta tako spet na potezi P lan inska zveza Slovenije i n občinska skup­ščina.

In kaj pravi jo v Savi? D i ­rektor Save nam je povedal, da nj ihovo podjetje ne more prevzeti objektov, dokler stvar i niso rešene v osnovi . Tudi v Savi SO bi l i presene­čeni nad stališčem Planinske zveze, posebno še, ker njiho­vo stališče ne daje oz i roma ne nakazuje rešitev, kako bi Smar je ino goro rešili, nasta­lo škodo pa poprav i l i . Skrat­ka, dokler lastniški spor ne bo rešen, Sava odstopa od predvidenih načrtov.

K I S L O J A B O L K O

T u je torej zdaj tisto kis lo jabo lko . Precej časa nihče ni upal ugr i zn i l i vanj. Slišati je b i lo takšna in drugačna mne-ftja, bi la so takšna in dru­gačna iskanja rešitev, takšne in drugačne kr i t ike na posa­meznike in organizacije, . . . čas pa je tekel . Ne b i bi lo najbrž prav, da b i tudi to­krat i ska l i rešitve po doseda­nj ih poteh. Tako b i b i l i t i ­sti črnogledi l ahko čez čas morda upravičeno še bol j črnogledi. Žal je res, da je danes Šmarjetna gora k is lo jabo lko . Pa ne samo k is lo ; tudi gnilo že postaja (stre­ha pušča, vlaga je načela pod in stene in podgane so imele zadnj ih nekaj mesecev pravi raj v prostor ih — T , . ' o je bi lo pred tremi tedni, ko si je hotef in prostore ogle­dal naš fotoreporter).

A . Zalar

v. J * * 3 8 ! F * , • \ m^'" m ^<mmmmmmmmmmsmtm mm. nif f lr

f'lani * r e d o s o hotela ravno se l i l i opremo. T a k r a t v letališkem podjet ju še niso ime l i p i sma tske. zveze Slovenije i n so b i l i ravno sredi pogovorov s tovarno Sava.

Večje p r a v i c e t e l e s n i h i n v a l i d o v

V soboto zvečer je b i la v K r a n j u delovna konferenca kranjske podružnice telesnih inval idov, ki šteje že prek 500 članov in ima svoji podruž­nici tudi v kran jsk i tovarni Iskra in v kon lekc i j i M l a d i rod. Zelja vodstva podružni­ce, da bi b i lo organizacij te­lesnih invalidov po k ran j sk ih ko l ek l i v ih več, se ni uresni­čila. Telesni inval idi so na sobotni delovni konferenci obravnaval i p ismo predsedni­ka T i ta in izvršnega biroja, predvsem pa t ist i del, k i go­vor i o socialnem razl ikova­nju. Meni l i so, da b i mora l i dobit i telesni inva l id i take pravice kot delovni in vojaški inva l id i , saj roka , kot je de­jal nekdo, izgubljena za stro­j em, pomeni prav to l iko , kot roka , izgubljena v vo jn i . Ostro so k r i t i z i r a l i tud i tiste delovne organizacije, k i te­lesne invalide zaradi zmanj­

šane delovne sposobnosti pre­meščajo na slabša delovna mesta z manjšim dohodkom. Zaradi tega so pogosti p r i ­mer i , da tak inval id prejema le skromno pokojnino. Zato smo slišali tudi zahtevo, d a b i mora l i določiti p r i s to jn i organi tudi m in ima lno poko j ­nino, ne samo m i n i m a l n i osebni dohodek. K zbob sanju položaja telesnih inval idov yl pripomogla po mnenju udele­žencev delovne konference tu­di večja zavzetost s ind ika ta p r i razreševanju teb proble­mov. S indikat bi mora l vp l i ­vati na drugačno obnašanje vodstev delovnih organizaci j .

Telesni inva l id i so na kon­ferenci tudi vpraševali, zakaj v K r a n j u še sedaj n i m a m o prepotrebnega ortopeda ta. zakaj inva l id i nimajo popu­sta p r i vožnjah z avtobusi . ,

- j k

Pomoč z l a f o p o l j s k i m l a d i n i

V krajevni skupnost i Z lato polije v K r a n j u so se zadnje čase zelo zavzeti za večjo po­moč mlad in i . Kra jevna kon­ferenca Z K je določila poseb­no skupino , k i naj b i z dolo­čenimi pobudami in s kon­kretno pomočjo v ob l i k i mentorstva in podobno po­magala m lad im . Predvidena je organizaci ja mladinskega ak­tiva. Ak t i v je b i l zadnja leta že dvakrat ustanovl jen, toda vedno je bi l p rv i zalet obso­jen na neuspeh v glavnem zato, ker starejši, z lasti ko­munis t i , niso imeli dovo>Ij ra­zumeval i ia za težnje m lad ih , še manj pa pomoči. To bodo skušal; pri sedanji dejavnosti odprav i t i .

Kra jevna skupnost je mla­d i m zagotovila prostor , kur­javo i n drugo. V snovanju ob l ik dela je b i lo skupno z mlad imi mnogo zamis l i . K a t osnova naj b i iska l i želje mlad ih ter j i h usk lad i l i z znan im geslom — pri jetno s kor i s tn im. Med drug im je predviden tudi s lovesni sprejem mlad ih v Socialistič­no zvezo v o k v i r u prazno­vanj O F 27. apr i la . Temu se dos le f n i posvečatla nobena pozornost, kar pa je lahko eden izmed b is lvenih kora­kov mladine v njenem vsto­p u in uvel javl janju v druž­benem življenju.

K . Makuc

Pretekli ponedeljek, 26. februarja zvečer, sta violinist Miha Pogačnik in pianist Aci Bertoncelj v dvorani Delavskega doma Kranj priredila sonatni večer. Dvojica se je ljubiteljem resne glasbe predstavila z več deli Ludviga van Beethovena, Leoša Janačka in Johannesa Brahmsa. Koncert je organizirala kon­certna poslovalnica Kranj. — Foto: F. Perdan

K o n c e r t v i o l i n i s t a R o k a Klopčiča

V Kranju bo v petek, 2. marca, ob 18.30 v renesančni dvorani v Mes tn i hiši koncert violinista Roka Klopčiča.

J e z i k n i k a r t a k o

O vprašanju okrog zapo­slitve novega delavca bo od­ločil de lavski svet.

O zaposl i I vi novega delavca bo odločil de lavski svot.

Le od s trani je motril po­četje neodgovornega vozn ika .

Le od s trani je opazovali po­četje neodgovornega vozn ika .

O d predhodnih članov smo pričakovali več delavnost i .

Od poprejšnjih Članov smo pričakovali več delavnost i .

Iz mater ia la je moč razbra­ti naslednje ugotovitve.

Iz gradiva lahko ugotovimo naslednje.

Oglejte si močneje t iskane besede i n popravl jene stavke.

V i o l i n i s t R o k Klopčič je d i ­p l o m i r a l na Akademi j i za glasbo v L jub l j an i . Po diplo­m i je nadal jeval študije šc v L o n d o n u i n B e r n u ter p r i znanem v io l inskem pedagogu H e n r v k u Szcrvngu. Sedaj je i z redn i profesor na Akademi ­j i z a glasbo v L jub l j an i i n predsednik društva glasbenih umetn ikov Sloveni je. Za uspehe na področju glasbenih poustvar i tev je leta 1965 pre­j e l nagrado »Prešernovega sklada«.

Poleg koncer tn ih nastopov v domov in i je z uspehom koncer t i ra l v Avs t r i j i , Ang l i j i , Bo l gar i j i , Češkoslovaški, Ita­l i j i , R o m u n i j i , P o l j sk i i n Sov­j e t sk i zvezi. Iz svojega kon­certnega sporeda je snemal tud i za evropske radi jske po­staje. N a koncer tu v K r a n j u bo izvajal skladbe W. A. Mo­

zar ta in Johainncsa B r a h m s a . P r i k l av i r ju bo p ian i s tka Na ­da Oman .

P red koncer tom ob 18. u r i bo v galeri j i Prešernove hiše otvoritev s l ikarske razstave.

P. L.

»GLAVNI DOBITEK« kokriških a m a t e r j e v

Gre res za lo te r i j sk i glav­n i dobitek, toda to je naslov komedi je , k i j o je p r i p r a v i l a d ramska sekci ja K U D Stor-žič iz K o k r i c e .

De lo samo — Glavn i dobi­tek F. L i paha — n i m a kakšne vrednost i , posebnost i tud i ne, razen morda te, da je ko­medi ja . Navsezadnje, nekaj s i tuaci jske komike in besed­n i h domis l i c le nud i . Je zna­čilna igra za jarogosposke odre pred desetletji. Ima tu­d i moralnopoučno poanto. G lavn i dobitek je b i t i in po­stat i človek. Pr ikazu je nezna,-čajnost l jud i , spletke in ob­rekovanja, ne da b i j i h sku­šal obsodit i in osmešiti, pač pa zgolj za to, da zbuja smeh. Av tor je potemtakem izbra l najlažjo pot, kako ustreči nezahtevnemu gledal­cu . In če. imajo amaterska gledališča predvsem nalogo dvigat i ku l tu rno raven občin­stva, potem Glavn i dobitek pravzaprav n i srečno izbrano delo.

Gledalc i so b i l i navdušeni, zadovol jni tudi zaradi svo j ih igralcev i n režiserja. Vese l i , ker je to b i l t rud njihovega dela. Ponosni so na svoj ku l ­turn i dom, k i so ga sami gradi l i . Izrazi to pomembno za kokriško ku l tu rno življe­nje je povezanost različnih sekcij in družbenopolitičnih organizaci j . Se bolje: vsega družabnega življenja.

D a b i i zb ra l najbolj p r i ­merne igralce za G lavn i dob i . tek, je režiser Stane Peternel razpisal avdic i jo . Pr ig las i lo

-se je petnajst l jud i , večinoma mlad ih . Tako je petdesetlet-n i k a ponazar ja l mladenič dvajset ih let, kar se je seve­da opazi lo z last i v kre tn jah

i n v izgovorjavi . Podobno je b i lo z branjevko in bančnim ravnatel jem. P r i upr i zo r i t vah amatersk ih gledališč se vsak režiser znajde v težavah, ka­ko najbolje i zbrat i neko de­lo, če i m a zato ustrezen igra lsk i kader, in končno, ra­čunati mora tud i z odmevno­st jo predstave.

Režiser je mesta, k i so v tekstu bleda, prešel z d inami ­ko igre. I zvrs tna zamise l , re­žiser je sp loh hotel vse dobro, tako tud i igra lc i i n b i lo bi tud i zares vse dobro , če b i b i la drugačna mer i l a p r i ocenjevanju gledališč; pro fes ionalnih in t is t ih s sta­tusom amaterstva. Ce vzame­m o delo, kot delo l jubitel jev, so povsem uspel i , imajo m l a d kader in navdušenost, posre­čilo se j i m je p r ip rav i t i ku l ­tu rno predstavo. Samo s tem se ne smejo zadovol j i t i . Tega se tudi zavedajo, zato je n j i ­hovo hotenje nekaj nared i t i , še vedno živo.

Z gostovanji v okoliških k r a j i h se bodo predstav i l i bol j kritičnim očem kot p a so b i l a domača. Zavedajo p a se, da bo to n j ihova i g ra lska akademi ja , lastna izpopolni ­

tev. Tisitj pa., k i kažejo v ob­l i k i ogledala družbi, k a r je

(to naj b i b i l a po Shakespe­a ru naloga vsakega gledali­šča) so: Aleš Remic , An i ca Peternel , Janko Smi t , Jože Uranka r , Jana Ciglič, M a j d a Ketiša, Jože Klemenčič, O l ­

ga L o m b a r , F ranc Pester, je tud i predsednik dramskj sekcije, Tat jana Pustosle^ šek, Be tka Lombar , Fra** Dolžan i n M e t k a Kristane.

Janez Poštra*

Večer n a r o d n i h p e s m i in p l e s o v

V soboto i n nedeljo je go­stoval v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar na Je­senicah ansambel ku l turnega društva Z i k i c a Jovanovič-Spa-nac iz Beograda. Ansambe l sestavljajo študentje, k i so te dn i na počitnicah v Mo js t ra ­n i .

V soboto je b i l slab ob isk , v nedeljo p a je b i l a dvorana

po lna . Ogled koncer ta omogočila svo j im de lavc^ Železarna, k i je k u p i l a vstopnice. Večer n a r P " ^ , pesmi in plesov, k i j i h ie.\L sambel izvajal dokaj kvailit* no, so s i ogledal i predvs^j delavci iz drug ih republ ik, so ansambe l navdušeno. 1r zdrav i l i . „

D. *

G a l l u s o v a p r i z n a n j a Republiška zveza prosvet­

n i h organizaci j je nagradi la z Galdusovimi p lake tami i n značkami tud i več jeseniških ak t i vn ih g lasbenih delavcev. Najvišje pr iznanje je z z lato Gal lusovo p laketo prejel dol­goletni zborovodja in glasbe­n i pedagog prof . M i l k o Sko-berne, z lato Gal lusovo znač­k o z z l a t im lovor jev im ven­cem pa je ob svojem v isokem življenjskem jub i l e ju i n za

dolgoletno glasbeno a * ^ nosit prejel Cene Ambrozij 5 '

Razen teh je prejelo d\ Galilusove značke za več J1

25 Je t no akt ivno delo 25 g 1 ^ benih delavcev, srebrne z°*l ke za akt i vno delo od 16 . 24 let 31 pevcev in g l a sbe^ delavcev ter bronaste G a*1

sove značke za ak t i vno od 5 do 14 let 9 odlikovane«*'

D.

P r i p r a v e n a n o v o p r e m i e r o Člani amaterskega gledali­

šča Tone Cufar , k i so pred dnevi z d ramo V i d a Gran tova gostoval i v Mežici i n n a Rav­nah , se že pr iprav l ja jo n a novo premiero v letošnji se­zon i . To je zan imiva i g ra an­

gleškega romanopisca in &\ m a t i k a H . D. Lawrei*J Snaha . Snaho režira BOI": Čebul j , nastop i l i pa igra lc i V e r a Stare, Tatja* Košir, M a r j a n a Cebul j , N * ^ Smole j in Matjaž Mod ic .

D. *

V službi N j e n e g a Veličanstva

Režija: Peter Hunt

Gl. vloge: George Lazenbv, Dietna Rigg, Telly

Tajni agent 007 James Bond je zopet v akciji. 0» DUHU J C 4Cf//Ct V IMLI/h %4

lan Fleming ga je »poslal« v Švico in mu zaupd si posebej pomembno nalogo. Vendar tokrat to ni ^| Sean Conery, ampak Avstralec Lazenbv. Striček si je namreč zaželel drugačnih filmskih vlog. Laz^L ju pomaga lepa Diana (poznamo jo z malih tkfa?~L kot Emo Peel). Osrednji del filma so posneli v Švic* skih Alpah. Zato ne manjka sprehajanj kamere po sneženih alpskih vrhovih, atraktivnih smučars* veščin in divjih avtomobilskih dirk po zasneženih c , stah. James je dokazal svojo vsestransko nadarjen0* ^ saj je med drugim elegantno prismučal v dolino ^ eno samo smučko, še prej pa se je spretno otr^^ nadležnih zasledovalcev. Bil je visoko v Alpah, M A zlobni mož kuje uničevalne načrte. Za poslanke stftf

si je izbral lepa dekleta ki so tokrat za spremenj bolj oblečena kot slečena. James prepreči uresniči* nevarne zamisli. Hudobni mož mu v poskusu maščuj nja na dan poroke ubije ženo.

Zadnja ekranizacija Flemingovega junaka je od prejšnjih in zelo je čutiti odsotnost Scana Conerit saj se ga vedno spomnimo kot tajnega agenta 001-

KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT

K R A N J '

objavlja naslednja prosta delovna mesta:

2a TOZD Komercialni servis: 1. trgovskega poslovodje

v prodajalni Tržič

2a TOZD Kmetijstvo: 2. poljedelskega delovodje

na delovišču žabnica

3. evidentičarja — skladiščnika na delovišču Šenčur

4. petih vrtnarjev — cvetličarjev 5. več delavk

za priučitev v vrtnarstvu ^oleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji:

tč. i . ; K V prodajalec z zdravstveno sposobnostjo za delo v živilski s t rok i , osebni _ _ dohodek dober, stanovanja n i , prednost imajo ženske;

tč. 2.: kmet i j sk i tehnik poljedelske smer i , samsko stanovanje zagotovljeno — družinsko po dogovoru;

j~°o tč. 3.: K V admin is t ra tor ali trgovski delavec, stanovanja n i ; ****** tč. 4.: K V parkovn i vrtnar — cvetličar, samsko stanovanje zagotovljeno;

tč. 5.: N K delavke s stanovanjem v K r a n j u ali bližnji oko l i c i . vseh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj ali po

a°govoru. r*sTOene ponudbe z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev spreje-

Splošno kadrovski sektor K Z K Kranj, Cesta JLA 2-

industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov

* skladu z določili 7. člena samoupravnega sporazuma 0 združitvi TOZD kadrovski odbor tovarne avtopnevmatike i z p i su j e vodilno delovno mesto

direktorja prodaje j , ^ tovarne avtopnevmatike

ena v isoka strokovna izobrazba ekonomske a l i tehnološke smer i ; 6 let delov-'n izkušenj, od tega najmanj 4 leta na vodstvenih delovnih mest ih v komerc ia l i ; r 6anizac ijske in vodstvene sposobnosti za vodenje strokovnega odde lka ;

C jPrav l j enost in sposobnost za vodenje in urejanje samoupravn ih odnosov, isnjcne prijave sprejema kadrovska služba podjetja, Kranj, Škofjeloška 6 v 15 dneh

j>° objavi. andidati morajo k pr i jav i priložiti dokaz i la 0 izpolnjevanju razp isn ih pogojev. s m e n e odgovore na poslane prijave z obvestilom o izbiri kandidata bomo poslali tO dneh po opravljeni izbiri.

Ponovno razglašamo prosto delovno mesto: sekretarja

p tovarne avtopnevmatike r °8oj : dipto mi ran i pravnik, po možnosti z ustrezno prakso v podjet ju. Prednost p r i

i zb i r i bodo imel i kand idat i z odsluženim vojaškim r o k o m .

Gabimo k sodelovanju strokovnega delavca za zasedbo pro­tega delovnega mesta;

socialnega delavca p v okviru organizacije skupnih služb °B°J: zaključena višja šola za socialne delavce. V poštev pr ide jo tud i kand idat i , ki

si bodo zahtevano izobrazbo p r i dob i l i v l e tu 1973. Prednost p r i i zb i r i bodo j». imeli kandidat i z. odsluženim vojaškim rokom. t« ^ e n e l , r i . i a v e sprejema kadrovska služba podjetja, Kranj, Škofjeloška 6, najkasne-K oo 13. marca 1973.

Industrija bombažnih izdelkov Kranj

objavlja prosta delovna mesta:

1. pogonskega tehnika 2. dveh obračunevalcev 3. kuharice

(delo za določen čas v poletnih mesecih v PD Strunjan za okrog 30 oseb)

akt ivno znanje nemškega Pogoji: pod L: s t ro jn i tehnik

jez ika ; pod 2.: ekonomska srednja šola; pod 3.: večletna praksa .

Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in do­kazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjet­ja do zasedbe delovnega mesta.

P E T R O L poslovna enota Ljubljana, Ljubljana

razglaša prosta delovna mesta

p r o d a j a l c a za bencinski servis v Radovljici

p r o d a j a l c a za bencinski servis na Bledu.

Pogoj: K V delavec v t rgovini . Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol, Poslovna enota Ljubljana, Ljubljana, Prešer­nova 42.

Zavarovalnica Sava

P E Jesenice

razpisuje licitacijo, k i bo v pe­tek, 2. marca 1973 , ob 12. ur i v prostorih Zavarovalnice Sava P E Jesenice. Na licitacij i se bo prodajal osebni avto zastava 750 leto proizvodnje 1969, s 23.000 prevoženimi ki­lometri. Izklicna cena je 3.800 din.

Ogled vozi la je možen na dan l icitaci je do 12. ure na Zavarovaln ic i Sava P E Jesenice.

Pismene ponudb1 bo sprejemala Zavarovalnica Sava PE Jesenice do 12. ure na dan licitacije.

N e d e l j a n a G o r e n j s k e m s ptičje p e r s p e k t i v e

Zadnja sončna nedelja je privabila na Gorenjsko številne smu­čarje in izletnike — Urejanje prometa s sodelovanjem helikop­terja (posebno v popoldanskih urah) se je izkazalo za učinkovito

Popoldanski snežni metež minulo soboto ni kaj prida kazal na lepo sončno nedeljo. Toda tisti, ki se spoznajo na prego­vore in nekatere koledarske dni v letu, so rekli: »Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi«. In res je Matija naredil led. Noč med soboto in nedeljo je bila nedvomno ena najhlad­nejših to zimo. Na letališču Brnik so zabeležili v nedeljo zjutraj 11 stopinj pod ničlo. In led na Blejskem jezeru je bil menda v nedeljo prvič tako trden, da je bila hoja po njem varna.

Točno ob 9. u r i dopoldne smo se dv ign i l i s hel ikopter­j e m z brniškega letališča. Ta­k o se je začela nedel jska ak­c i j a Uprave javne varnost i K r a n j ure janja prometa s sodelovanjem he l ikopter ja . Dopo ldansk i načrt je b i l : ogled smučišč o z i r oma park i ­rišč n a Goren jskem i n kon­t ro la prometa na magistral­n i h i n reg ionalnih cestah na Goren j skem. Inšpektor pro­metne mi l i ce M i r k o Der l ink i n komand i r prometne mi l i ce Pavle Podobnik p r i U J V K r a n j sta b i l a ves čas akci je dopoldne i n popoldne pove­zana z voz i l i prometne mi l i ce n a gorenjsk ih cestah i n s po­s ta jami mi l i ce n a Gorenj ­skem. S France tom pa sva ime la nalogo, da opazujeva Goren jsko s ptičje perspek­tive i n dogajanje na t leh.

^ K o t rečeno, smo se dv i ­gn i l i ob 9. u r i dopoldne. P i ­lot Andre j Andoljšek je na­p r a v i l k rog nad letališčem i n

že smo letel i čez Vogl je , Vo-k l o , Trboje , Jeperco, od tam pa p ro t i S ta remu v rhu . Škof-j a L o k a z gradom se je ko­pa la v ju t ran jem soncu in ul ice so bi le domala prazne. N a smučiščih na Starem v rhu je b i l o že zelo živahno. Kak­šnih 200 osebnih avtomobi lov je b i l o na pa rk i rnem prosto­r u . M o r d a za or ientaci jo še podatek, da smo od B r n i k a do Starega v rha potreboval i 15 minut .

Nas lednj i c i l j je b i l park i r -n i prostor pod Krvavcem. Točno ob 9.22 smo leteli čez šmarjetno .goro. Zapr t i hotel je sameval ! Potem, ko smo med K r a n j e m i n Ve lesov im prepod i l i nekaj zajcev in s rn , smo b i l i ob 9.30 nad park i r ­n i m pros torom spodnje po­staje žičnice na Krvavec . Tu­d i na tem parkirišču je b i l o okrog 200 avtomobi lov .

0 Pa poglejmo, kako je b i ­lo na Zelenic i . Polet po skraj­nem severnem delu kranjske

občine je h i t ro m i n i l . Ob 9.34 smo b i l i nad G o l n i k o m , 9.35 nad Tržičem i n ob 9.41 nad Zelenico. Polet od Tržiča pro­t i Ze lenic i je b i l zan imiv predvsem zaradi vetra, če­prav nov i he l ikopter ranger jet prenese sunke vetra tud i 40 me'trov na sekundo, se m i je zdelo, da nas je prav na tej t ras i precej premetavalo. N a pa rk i rnem pros to ru spod­nje žičnice na Zelenico je b i l o kakšnih 100 avtomobi lov .

Q Preletel i smo Brezje p r i Tržiču in se potem v Podv inu spust i l i niže nad glavno ce­sto. Prometa ni b i lo ve l iko. Pravzaprav je b i la dopoldne gorenjska cesta več a l i manj enosmerna. V s a vozi la so h i ­tela v zgornj i konec. N a k r i ­žišču za B l ed smo pozdrav i l i prometno patrul jo na cesti in odhiteli naprej p ro t i Špa-novemu v rhu . To smučišče je b i l o ob 9.56 še najbolj praz­no. Le kakšnih 20 avtomobi­lov je b i lo pa rk i r an ih . Zato pa je b i l a ob 10.05 K r a n j s k a gora to l iko bolje ob iskana. Repi ob žičnicah so b i l i pre­cej dolg i . In z nekaj krog i nad smučišči v K r a n j s k i gor i smo pr i r ed i l i kanček atrakc i ­je za čakajoče smučarje. Pre­cej j i h je b i lo , vsaj sodeč po av tomob i l ih , k i so b i l i na

šest let je že pilot helikopterja Andrej Andoljšek iz K r j % (levo). V helikopterju Jet Ranger je prostora za pet U ^ Helikopter doseže vKSino 6100 metrov, njegova potovalna trost pa je 200 kilometrov na uro. — Foto: F. Perdan

Pogled na del parkirnih prostorov v Kranjski gori minulo nedeljo dopoldne malo po 10. uri. Ocenili smo, da je bilo parkiranih okrog 400 osebnih avtomobilov. — Foto: F. Perdan

p a r k i r n i h pros tor ih . K a k i h 400 j ek len ih konjičkov smo našteli.

£ Ob 10.15 smo v Mojs t ra­ni zav i l i v do l ino Radovnc. B i l a je m i rna in t iha. Ropot he l ikopter ja pa je preplašil k a r lepo število muf lonov. Čez Pok l j uko smo se po tem usmer i l i v B o h i n j . Točno ob 10.23 smo b i l i nad šport ho­te lom. Vlečnica je delala i n tud i smučarjev je b i l o pre­cej. Pa tud i sam hotel , k i ga obnavl jajo, je že kazal obr ise bodočega turističnega i n go­st inskega ob jekta .

% Ob spodnj i postaj i žič­nice na Voge l je b i l o pa rk i ­r an ih k a k i h 400 avtomobi lov . Številni so b i l i zasneženi; znak, da je b i l o k a r precej smučarjev najbrž že nekaj dn i na Vog lu . Boh in j sko je­zero je zaledenelo, vendar ho­j a po n jem n i varna. Le sle­d i d iv jadi so bi le v idne.

0 T u d i boh in j ska cesta je b i l a poledenela, ko smo po do l i n i Save Boh in j k e letel i p r o t i Z a t r n i k u . In Za t rn ik? Ob 10.45 so b i l i p a r k i r n i pro­s t o r i že precej na t rpan i . Oce­n i l i smo, d a je b i l o takrat že p r ek 500 avtomobi lov in že odlete l i p ro t i B l e d u . Z niz­k i m preletom nad zamrznje­n i m B l e j s k i m jezerom smo ob 10.47 neprav ih pravo sen­zaci jo. Sprehaja lc i H drsa lc i so maha l i i n pozdravljali, toda n a m se je mud i l o i n m u d i l o i n m o r a l i smo se po­časi usmer i t i pro t i K r a n j u in točno ob 11.08 spet p r i s t a l i na letališču B r n i k .

128 m inut smo b i l i torej v z r a k u in si ogledali Gorenj­sko s ptičje perspektive. M i r ­ko Der l ink in Pavle Podob­n ik sta povedala, da se je dopo ldansk i promet norma l ­no odv i ja l . Le v Podv inu je nekdo nepravi lno prehiteval i n zato povzročil prometno nesrečo. V o z n i k je odpel ja l napre j , vendar so ga popold­ne našli. P a tudi po novem delu bohin jske ceste je nek­do lep čas voz i l po levi stra­n i neprekinjene črte. Imel je srečo. Njegovega prekrška niso reg i s t r i ra l i .

In popoldne? Inšpektor prometne fl1*^

M i r k o Der l ink je pove da l ­je b i l o nedcdjisiko pop 0*'

Mirko Derlink, inšpektor (. cestni promet UJV Kranj« J bil rojen 1928. v Polja*»J dolini. 25 let je že miHčrii* J stanuje v Kranju. Poved* [K da so na gorenjski

cesti _J večji zastoji v podvlns«* ^ klancu in v Kranju, kje'| j večja križišča. Vsako Vfo nedeljo"pozimi, poleti P 8 ^ di med tednom se P 1"** tg< teh odsekih pojavljajo kolone. Rekel je tud«, fi nedeljska akcija, v kater* . je v usmenanje P r 0 ,^jl> vključil tudi^nelikopter, vs preizkus, ki je dobro t***^ Zalo bodo v prihodnje P jj, kopter še večkrat up » r * ^ In kakšen je bil rezultat „ cije? S pomočjo helikop** so ugotovili 24 p r e k * 0 * «r Prometni miličniki so i i a ^ H vali 23 VOZnlkOV avtomobilov, enega od v <^( kov, ki je z izsiljevanj^ prednosti nevarno otl' Jf promet, pa bodo pre niku za prekrške.

komandir postaje prometne •nillce v Kranju Pavle Podob­nik se je rodil 1939. leta v *ireh. 12 let Je že v službi-*ttV Kranj. Zadovoljen Je s *° službo, pravi pa, da Je dede na nenehno naraščanje Prometa še vedno premalo Prometnih miličnikov. Go-'"fcnjska je sploh primer zase. dopustnost cest se namreč

nekaj let ni spremenila, Promet pa iz dneva v dan na-raŠča. Zato so tudi prometni Miličniki včasih težko kos °dgovornemu delu.

pravo nasprotje dopoldnevu. 2e okrog 16. ure so se začele kolone p ro t i L jub l j an i . Pred tem pa so ob 15.35 pr is ta l i na Jeperc i , ker je voznik oseb­nega avtomobi la dr. B o r u t F u r l a n nenadoma zavi l s ce­ste in se zaletel v smreko. B i l a je zelo h u d o ' p r o m e t n a nesreča. Smr tno sta se pone­srečila dr . Bo ru t F u r l a n in njegova žena, trije sopotn ik i p a so b i l i precej ranjeni .

D rug ih večjih nesreč v ne­deljo popoldne ni bi lo. B i l o pa je kar precej nest rpnih voznikov. Neprav i lno prehite­vanje, ustavl janje voz i l na nedovol jenih mest ih, so b i l i g lavni prekrški tega popol­dneva. In kar precej vozni­kov je bi lo , k i so se čudili, k a k o je prometna m i l i c a na tleh lahko vedela, da so ne­kaj k i lometrov preden so j i h ustav i l i , nepravi lno prehiteva­l i . Sele, ko so j i m miličniki po jasn i l i , da so prekršek za­beležili s he l ikopter ja , so se p o m i r i l i i n plačali kazen.

Kot sta povedala Mirko Derlink in Pavle Podobnik bo Uprava javne varnosti v prihodnje še večkrat vključi­la helikopter v urejanje pro­meta na gorenjskih cestah. Posebno v popoldanskih in večernih konicah, bo le-ta ze­lo dobrodošel. Prednost heli­kopterja namreč je, da pro­metna milica lahko nadzoru­je daljše kritične odseke. Vo­zila prometne milice na cesti tega ne zmorejo, ker se mo­rajo v večini primerov prav tako prilagoditi gostoti pro­meta in kolonam.

A. Žalar

pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi

Smučarsko t e k m o v a n j e »starih

j e z e r s k i h korenin« V nedeljo, 4. marca , se bo

°b 14. u r i začela nad Make­t o m pod severno steno Koč-**e prav zan imiva pr i red i tev : smučarsko tekmovanje ata-

Jezenjanov. Smučar i j a je b i l a poleg a l ­

p in i zma eden prv ih športov, *1 je navdušil že pred*štiri­desetimi let i vse Jezerjane, mlade in stare. S icer pa so domačini, kot svoj čas prebi­valci no t ran j sk ih B l o k i n ofcoliiških planot, k m a l u spo­znal i , da so smuči v dolgi je-2 c r s , k i z i m i prav pr ipravne 2 a hitrejše premagovanje r azda l j med včasih zelo od­dal jenimi samotn imi kmeti­j ami pa tud i za pot i v zasne­ženi gozd.

No , že leta 1932 j e b i l orga­niz i ran p r v i smučarski k lub n a Jezerskem. In že so se za-Y°'a pr i re ja t i manjša in več-Ja k lubska tekmovanja. Se-V c d a so se Jezerjani udeleže­n i smučarskih tekmovanj tudi v drug ih k ra j ih in se povsod izkaza l i kot spretn i m vztrajni smučar j i -gorniki . •Tekmovalne proge na Jezer­skem so bile sprva prenapor­ne in zares zahtevne: v dalja-v ° je bi lo treba včasih teči

12 do 16 k m , h k r a t i pa pre­magat i višinske raz l ike tud i do 400 m .

In tako še sedaj Jezer jani varuje jo staro tradic i jo : vsa­k o leto, na pustno nedeljo, p r ip rav i j o smučarsko tekmo­vanje s tar ih jezersk ih koae-n i n . Mlajši kot trideset let ne sme b i t i nihče, starost navzgor pa n i omejena. Zato se pojavi jo na startu tud i možaki, k i so se rod i l i še v prejšnjem stolet ju!

T ekma se začne »pri hlcv-cu« pod Kočno, ci l j pa je p r i Makekov i domačiji, kjer je potem tudi zaključno veselje. Saj je vsa prirediitov ne le športnega, pač pa tudi šega-vo turističnega značaja.

K o t ovčarski ba l polet i , ta­ko bo najbrž tudi to tekmo­vanje stairih smučarjev-Jezer-janov pr i vab i lo obi lo rado­vednih gledalcev, domačinov i n gostov iz K r a n j a in L jub­l jane. N a Jezerskem je še prava z ima , zdravo mrz l a in sončna. K d o r i m a rad čisto naravo, pr i jazne l jud i in še-gavo besedo, bo prvo marč­no nedeljo gotovo preživel m e d v r l i m i Jezer jani .

C. Z.

(16. zapis) K e r še ni pomlad i v deže­

lo, bomo obisk in pogovor o »gori sv. Jošla« preložili za kak mesec. Takra t bo seve tud i s tekla beseda o gorečne­žu S i m o n u Vačavniku im o razbo jn iku , k i se je skr i va l v goščavah na pobočju gore pa še o Janezu Evange l is tu K r e k u , k i je pred petdesetimi lot i prav na Joštu razlagal ideje krščanskega soc ia l i zma. No , sedaj pa navzdol v dol i ­no! PREŠERNOVI P R I J A T E L J I

S pet smo pr i tem l ju ­bem imenu, k i nas tud i med pogovori o Stra-

žišču zvesto spreml ja , kot dobra misel . . . Ka j t i ne le dva nagrobna napisa na šmar-t inskem pokopališču, pač pa tudi šempetrska graščina spomin ja na Prešerna, po­sredno seveda.

Pesnik je v svoj ih kran j ­sk ih letih — tako govore p i ­sani v i r i in tradic i ja — pr i ­srčno pri jatel jeval z družino tacat; že pokojnega grajskega las tn ika Jožeta p l . Vesta , profesor ja za kmet i jstvo na l jub l janskem l iceju. Najbrž je Prešeren pozna! Vestove še iz L jubl jane. Le taiko si lah­ko razložimo nenavadno na­klonjenost, da, celo navdu­šenje, te družine za našega pesnika .

K a j t i , prav Mar i j a , najsta­rejša hčerka profesorja Ve­sta, je Prešerna tako ceni la , da je »njeno navdušenje za pesnika mej i lo že na sanja-štvo«. Nedvomen p l od tega navdušenja jc bi la tudi melo­d i ja »po načinu mehke i ta l i ­janske glasbe«, k i jo je še pred dnevi marčne revolucije i . 1848 zložila za besedilo Pre­šernove »Luna sije, k ladvo bi je . . . « Zelo, zelo škoda, da se n a m ta melod i ja n i ohra­

n i l a ; m o r d a pa n i t i n i izgub­l jena, le založena utegne b i ­t i . Dejstvo je le, da je muz i -koflogi še niso i zs led i l i ,

P E S E M V STRAŽARNICI

N a glavnem trgu v K r a ­n ju je v Prešernovih časih stala tiik ob sta­

r em rotovžu posebna stra-žarnica Narodne garde. T u so v pomlad i i n v polet ju 1848 dežurirailj p r i padn ik i gar­de i n »stražili« (interese me­ščanov in trgovcev, seve­da!) . . . S icer pa so nekater i vze l i stvar zelo zaires, v do­b r i ver i , da kor is t i j o narodu — toda vse uradovanje in po. veljevanje v Narodn i gardi je b i lo nemško . . . Drugi pa n i ­so dost i premišljevali iin so vzeli stvar z romantične stra­n i . Nevo jakom je močno go­di lo igračkanje z orožjem. Posebno z meči domače izde­lave . . . Zvenketanje z orož­j em še dandanašnji nekatere preproste duše močno pre­vzame. K a r spomnimo se z boda l i in d rug im orožjem načičkanih laških fašistov in nemških nacistov. Pa tudi na­ših nekdanj ih orjunašev. Ne­razuml j i va je ta mračna s la po ub i ja l skem orožju . . .

No , pa se v rn imo h kran j ­s k i Na rodn i straži/ k i je ta­ko v r lo stražila premoženje bogatašev. Hočeš nočeš so se mnog i meščani in uradništvo priključevali Na r odn i straži v K r a n j u , k i so jo sestavljale ka r t r i čete. In tako %ta b i la t aka gardista tud i 29-lctni V i k t o r p l . Vest s Šempetra in njegov 37-letnf bratranec Franc Potočnik, gradbeni asi­stent, tačas zaposlen, v K r a ­n ju .

Nekega večera sta Vest in Potočnik, ko sta oprav l ja la dežurno službo v stražarnici, v Prešernovi prisotnosti za­

pela pesem »Luna sije, k lad­vo b i j e . . « po melod i j i , ki j o je zložila V ik to r j eva sestra M a r i j a . Zapela pa sta j o menda tako lepo in ubrano , da je »pesem razgibala • pesn iku potlačene spomine do solz«. N i vzdržal in je ih>lć odhi te l v noč.

PREŠEREN — ^ V O J A Š K I S O D N I K

C as je b i l tak, d a se j o tud i pesnik mora l ne­kako pridružiti k r an j ­

sk i Na roti n i straži, seveda ne kot vojak, pač pa kot avdt-tor a l i vojaški sodnik. S icer pa si je pesnik gotovo p r i A'sej tej stvar i svoje m i s l i l . Tako vsaj smemo sklepat i po pr ipoved i Prešernove sestre Lenke, k i je govor i la Tomu Zupanu v pero:

V hudem 1848. letu je N a ­rodn i straži (Nat ional gardi) v K r a n j u nekokrat na mise l prišlo, da b i odstavi la nepr i ­l jubl jenega Pa jka , k i je ta ­krat vodi l glavarstvo. »Tudi jaz sem šel z njimi,« je po­tem Prešeren pravili sestr i K a t r i . »So me p r imora l i . N a stol sem se tam od zadaj vsedeil i n ne ene besede go­voriti. Vganja l i so strašen h r u p . — Jaz pa le to p r a v i m , da je Pajk pravičen. K o b i se meni godi lo tako, k a k o r se je godi lo Pa jku , grem t i s t i dan iz Kranja.«

g o r e n j s k i kraj i in ljudje

Pravzaprav nisem med tistimi, ki brez pomisleka ob nekaj znanih dejstvih takoj obsodijo sočloveka. Vedno za dejanja ali usode posameznikov, ki jim nekako ni dana^ali sami nočejo živeti mirnega, po­štenega življenja, najdem pač svoja opra­vičila. Večkrat jih celo pomilujem alir z njimi sočustvujem, nikdar pa se ne vklju­čujem v ono skupino, ki brezdušno ali nemilo kaže za njimi in jih sovraži.

Življenje Marice in njena usoda pa me je pustila prvič povsem neprizadeto, tako do skrajnosti neprizadeto kot me pusti vsaka usoda ženske, ki zapusti svojega otroka. Ne vem, kje je Marica zdaj, mor­da nekje v tujini. Do lani smo sosedje še slišali zanjo: da spi zdaj tu zdaj tam, da si izbira kovali fje z markami ali lirami in da se na daleč izogiba kraju, kjer živita njen sin in njen mož.

Včasih je bila Marica drugačna in vsi sosedje smo jo imeli radi. Bila je lepa visoka črnotaska, ki se je takoj po prise­litvi v Slovenijo poročila z rojakom iz Srbije. Mož, zaposlen v tovarni, je prina­šal domov dovolj denarja, da sta dobro in udobno živela. Marica si je včasih pri­skrbela priložnostno zaposlitev, večkrat pa

je imela v stanovanju pravi mali otroški vrtec, kajti zaposlene sosede in matere so ji rade zaupale svoje otroke v varstvo. Tudi ko se je Marici rodil sin, je še vednm rada sprejela vlogo varuhinje otrok pre-nekatere sosede.

In če smo bili sosedje kdaj pošten« presenečeni, potem smo bili tisti dan, ko je mali Stevo jokal pred stanovanjem. Stanovanje je bilo zaklenjeno, ključ pod predpražnikom, Marice pa nikjer. Mož, ki se je bil vrnil iz službe, je našel otroka, pri sosedi in na njena začudena vpraša­nja je le mirno skomignil z rameni.

Potem smo jo videvali zdaj s tem, zdaj Z onim, ni nas več pozdravljala. Kmalu je spregovoril tudi mož, ki ves čas vzorno skrbi za otroka. Marica ni bila nikoli zve­sta in vedel je, da ga bo zapustila. Tudi za ceno otroka, saj je na sodišču celo iz­povedala, da se strinja, da otroka obdrii mož.

In od tedaj sta minili že dve leti, dve leti, odkar je Marica odšla. In 'v teh dveh letih ni niti enkrat samkrat vsaj posku­šala obiskati svojega otroka.

Toliko poti je, ki vodijo k njemu, a Marica noče videti ne poiskati nobene.

M a l e v a s i c e v e l i k i k a r n e v a l

Doslej najuspešnejša prireditev v zgodovini smojkarskih tekem je v vasico sredi Poljanske doline minulo nedeljo privabila prek

2 5 0 0 gledalcev

V sedanjih nestabimih elektrogospodarskih razmerah je takšnale orjaška sveča pač najzane­sljivejši vir svetlobe. 2icc in nosilni drogovi so itak samo za okras in za to, da imajo monterji kaj dela. Maska (na sliki) je na nedeljskem Smojkarskem karnevalu osvojila prvo mesto ter avtorju prinesla trofejo Zlata svinjska glava.

Bržkone sta bila kriva čudovito vreme In pa sloves odličnih organizatorjev, ki so si ga v preteklosti, z vrsto nepozabnih turistično-etnografskih prireditev, pridobili Hotaveljci. Kriva za to, da se je majhna vas ob Poljanšcici minulo nedeljo spre­menila v izletniško Meko, v cilj številnih razvedrila željnih državljanov od blizu in daleč. Na zasilnem parkirnem prosto­ru ob gostilni »Pri lipami« in na ozkih stranskih poteh smo namreč našteli približno tristo osebnih avtomobilov kranjske, ljubljanske, novomeške, mariborske in tržaške registracije, kar priča o izredni priljubljenosti smojkarskega tekmovanja, dragocene dediščine izumrlih, vendar ne pozabljenih krajevnih navad in običajev, ki dajejo tisočletni zgodovini škofjeloškega ozemlja še poseben čar. Po splošni oceni navzočih je letošnji pustno-folklorni karneval presegel vsa pričakovanja ter krep­ko prekoračil okvire zgolj lokalnega dogodka, če so primerja­ve umestne, bi dejali, da sta mu kos edino čipkarski dan in dan teric, ki prav tako izvirata iz tradicij in načina življe­nja prednikov sedanjih 2cleznikarjev oziroma Davčarjev.

ni lo edini v ir toplote otro­k o m in starcem, k i so skrbe­l i , da p lamen ni n ikdar po­jenja l .

Toda pustimo preteklost. Zaključni, zabavni kos spo­reda je šele pred nami. Bo­gat Izbor in pestrost dvajse­tih pustnih vozil, ki so v šegavi obliki .ponazorila ak­tualna družbena dogajanja, sta spet potrdila nesporno dejstvo, da Hotaveljcem ne manjka zdrave domišljije. Pet strelov iz prednapoleon-

skega topa je naznanilo zače­tek revije pisanih »maškar«. Zaradi varnosti in da ne bi prišlo do neljubih nezgod so uradni preizkus proge zaupa­li smojkarskemu županu. Se­deč na ogromni lopati je pri-vršal v dolino ter kljub grdi, neprotokolarni salti dosto­janstveno odprli »dirko«. Sle­dili so najrazličnejši rekvizi­ti, ki bi spričo originalnosti zaslužili, da jim posvetimo mnogo več prostora kot pa ga je strogi urednik odmeril pričujočemu zapisu. Sod Iz Gadove peči, Hiša na saneh, Prežagana baba, Jugobremza letalo, Krokodil in podobne mojstrovine nabritih roko­delcev so občinstvo spravile v bučen krohot. Štab stro­kovnjakov je budno beležil zbrane vtise ter prvo nagra­do, »Zlato« svinjsko glavo z vencem sočnih klobas, priso­dil Poldelu Bizeku, avtorju stilizirane smojke Jugoslo­vansko elektrogospodarstvo. Bizekova štiri metre visoka sveča, ki sta ji delala druž­bo dva lična telegrafska dro­gova, ni potrebovala nobene­ga komentarja. »Srebro« so strogi ocenjevalci podelili Kravi, »bron« pa Prašiču. Zadnjeuvrščenemu, čigar ime vam ne izdamo, je pripadel zaviti ščetinarjev rep. »Da bi se v bodoče bolj potrudil in našel stik z glavo,« so (ne)-srečnemu dobitniku zabrusili kolegi.

Ka j b i še veljalo pr is tav i t i? Čestitke, seveda. Čestitke Ho tav l j am kot celot i , ka j t i organizaci ja in izvedba spek­tak la sta zapos l i l i malone vse prebivalstvo. Česa podobne­ga zagotovo n i sposobno sprav i t i skupaj n i t i nekajkrat močnejše naselje. Ne bomo dost i pret i rava l i če rečemo, da so r-\vkosili sami sebe, saj je pr ireditev, k i n i b i l a deležna nikakršne zunanje

podpore, v p r i k u p n i oblik* or isa la sedanjost in pretek" lost delčka Pol janske d o l i n e

ter duhovito , prek debat na kar ik i r anem sestanku vaških veljakov, osvet l i la trenutne probleme okolišanov. (Grad­nja p l inovoda, propadanje h r ibovsk ih posestev, onesna­ženje oko l ja , zapostavljanje tu r i zma itd.). Ne kaže druge* ga kakor v zk l i kn i t i : bravO Hotave l jc i !

Besedilo in fotografije* I. GuzelJ

KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ

Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel):

krmila za kokoši (briketi)

krmila za krave molznice

koruzo

p š e n i c o

Cene konkurenčne!

Se priporočamo vsem Kmetovalcem.

K o t že rečeno, je vreme to­kra t nastopalo v vlogi zavez­n i k a pr izadevnih domačinov. Vznožje sončnega, pod debe­lo prevleko zmrznjene beline skr i tega pobočja onkra j So-re so l judje spremeni l i v raz-sežno, podkvasto areno, k i je o d zgoraj spomin ja la na ogromen, snežen jezik, okrog katerega se drenja gost ro j mrave l j . Desno t r ibuno so zavzel i člani ocenjevalne ko­mis i je , malce proč pa je v modre paradne un i fo rme ob­lečena p iha lna godba vneto t r ob i l a koračnice. A p re id imo k s tvar i .

V uvodnem, resnem delu programa, so nastopajoči pr i ­kaza l i prejo lanu, oprav i lo , k i je včasih, ko svet n i po­zna l n i t i dal jnovodov n i t i ra­d ia n i t i televizije predstavl ja­lo poglavitno zabavo do l in-cev. N a d kolovrate in k l ek -l ja rske »punklc« sklonjene ženske so v do lg ih z i m s k i h popo ldnev ih premlevale teko­

če novice, obirale sosede, obujale spomine i td . Tz hu­domušnih dialogov smo lah­ko izluščili natančno podobo nekdanjega kmečkega vsak­dana, popestrenega z »ocvir­ki« o enem a l i drugem grun-tar ju. Obenem je b i l a pre ja dobrodošel povod za medse­bo jno obiskovanje; ob njej so moški sk lepa l i kupčije in fantje snub i l i dekleta, ob zbran ih pred icah je druščina smojkar jev zvečer, zraven za­kurjene krušne peči, z v rn i l a kozarček a l i dva slastne me­dice ter pomodrova la o p r i ­hodn j i l e t in i , o gospodarsk ih težavah, o večnih s t i skah dr­varjev i n »furmanov«, k i so j i h pre^pičli zaslužki s i l i l i v nečloveško garanje . . . V i d e l i sroo značilno oglarsko dru­žino; ker je večino leta pre­b i l a v host i , n i šlo drugače kot da s i je na saneh ured i la zas i lno ognjišče, na katerem so grčavi dedci znal i skuhat i čudovito dobre koruzne žgan­ce. Ognjišče je h k r a t i pome-

Takole nestrpno so se otrod včasih motovilili okrog sani, na katerih je oče sredi razsežne gmajne kuhal žgance. Ognjišče je bilo potujočega tipa/montirano kar na preproste smojke, kajti ogljarji si kakega večjega udobja niso utegnili privoščitL

Hrvaška pisatelji­ca Marija Juric-Za-gorka ni napisala samo »Čarovnice z griča«, temveč tu­di ciklus romanov o Gordani, v slo­venski izdaji

PRESTOL MATIJE KORVINA

Pravkar so izšle tri knjige romana

Prerokovanje pri kamnitih vratih I -II -III iz ciklusa Prestol Matije Korvina

Celoten c ik lus je postavl jen v petnajsto stoletje, v čas, ko je na Ogrskem in Hrvat ­skem v ladal kral j Mat i j a K o r v i n . Zgodov insk im osebnost im, kot so legendarni k ra l j , njegov nezakonski s in in kard ina l Roderigo Borg ia , se pridružujejo j u n a k i , k i j i h je oživela pisateljičina bu jna domišljija in dar fabul i ran ja ; seveda pa se vse v r t i oko l i glavne junak in j e Gordane . . .

Prvi del romana se dogaja v Zagrebu, na Griču, kasneje pa se dogajanje preseli na kraljevi dvor v Budimu in na dvor neapeljskega kralja Ferrahteja, v pisano in razvratno južnjaško življenje, polno najrazličnejših spletk in pasti.

Vse t r i zajetne knjige romana P R E R O K O V A N J E P R I K A M N I T I H V R A T I H veljajo vezane v platno 270 d in . K u p i t e j i h lahko tud i na trimesečno obročno odplačevanje po 90 d in .

Iz istega c ik lusa iz ide nova seri ja treh romanov pod naslovom P E K E L N A P R E S T O L U I-II-III v mesecu maju . Z b i r k a se bo nadal jevala.

Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, pismeno pa jih lahko naročite na naslov

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, 61000 LJUBLJANA

KŽK Kranj Vrtnarija Zlato polje

vam nudi v svojih vrtnarijah in cvetličarnah veliko izbiro cvetočih lončnic in šopkov od 5—8 din dalje. OBIŠČITE NAS v v r tnar i j i Z lato polje

od 7.—18. ure, telefon 21-529 v v r tnar i j i S t razišče

od 7.—18. ure, telefon 21-600, v cvetličarni G lobus

od 7.—19. ure, telefon 24-083, v cvetličarni Rožmarin od 7.30—11.30 i n

13.15—16.30, telefon 21-224 v cvetličarni P r i mostu od 9.—13.45 i n

16.30—18.30, telefon 21-221 Za predhodna večja naročila ko lekt ivov od 500 d i n dalje dajemo v v r tnar i j i Zlato polje i n Stražišče za 8. marec 10 % popusta. Cvetje in vence lahko naro­čate tud i po telefonu v navedenih v r tnar i jah i n cvetličarnah, po želji pa tud i dostav l jamo naročni­k o m .

ŠD SAVA Kranj Bcnedikova 12

Tradicionalna maškarada v domu Partizana v Stražišču bo 3. marca 1973 z začetkom ob 20. uri

Maske dobrodošle in nagrajene. Rezervacije sprejema gosti lna Bencdik v Stražišču, telefon 22-888. V nedeljo, 4. marca , bo ob 15. u r i otroška maškarada.

i n e s E C m u r n e

V D E L A V S K E M D O M U V, K R A N J U

o d 2. d o 13. m a r c a

P O H I Š T V O G O S P O D I N J S K I

S T R O J I O K N A V R A T A

m e s e c m u r l i e odpr to v s a k d a n o d 9 . d o 18. ure

U G O D E N N A K U P S P O P U S T O M

P O H I Š T V O

O K N A V R A T A P R I N A K U P U Z G O T O V I N O

G O S P O D I N J S K I S T R O J I

Z G O T O V I N O

m e s e c m u r l i e

i I D V A M R T V A P R I J E P E R C I

V nedeljo popoldne ob 15.35 se je zgodi la huda prometna nezgoda na cesti pred Jepcrco, kjer sta se smrtno ponesrečila dr. Boru t Fur l an in njegova žena dr. Ma jda F u r l a n iz L jubl ja ­ne ' Hudo poškodovana s la b i la t iul i sopotn ika Gorazd Crnek in njegova žena Ncvenka, medtem ko je n juna štiriletna hčer­ka Dar ja Crnek dobi la lažje telesne poškodbe. — Vozn ik dr. Boru t Fu r l an je pel jal v smer i p ro t i L jub l j an i i n je v bla­gem levem ov inku p r i Jeperci iz neznanega vzroka nenadoma zavi l desno, zavozi l s ceste in po dobr ih 30 met r ih z nezmanj­šano hi t rost jo trčil v smreko. Zakonca F u r l a n sta med pre­vozom v l jub l jansko bolnišnico umr l a . Mater ia lna škoda je ocenjena na 40 tisoč dinarjev.

N E P R A V I L N O P R E H I T E V A N J E V nedeljo ob 10.45 se je na cesti p r i Podv inu zaradi nepra­

vilnega prehitevanja zgodila lažja prometna nesreča. Voznik Osebnega avtomobi la Z ivko Pel kovic iz K r a n j a je vozi l iz Črnivca pro t i Podvinu in po k lancu navzdol prehiteval dva osebna avtomobi la . Iz nasprotne smeri je takrat pr ipel ja l z osebnim avtomobi lom M i rko Zcljkovič doma iz okolice Bihača. K o je opazi l Pelkovičev a\to, je zavr l . Takrat pa ga je zaneslo s ceste in je trčil v drevo. Na srečo ni bilo telesnih poškodb, mater ia lna škoda pa znaša 13 tisoč dinarjev.

K a m n i k DOM 1. marca ita.l. barv. f i lm

V I V A D J A N G O ob 18. in 20

Škofja L o k a S O R A 28. februarja itak barv. f i lm

J E G U L J A ZA 306 MILIJONOV ob 18. in 20. u r i

1. marca italij.. barv. f i lm J E G U L J A ZA 300 M I L I J O N O V ob 18. ur i

2. marca angl.-franc. barv. f i lm U M O R L E V A T R O C K E -G A ob 18. in 20. u r i

Železniki O B Z O R J E 28. februarja .kinoteka J U ­

N A K I S H E R W O O D S K E G A GOZDA ob 20. ur i

2. marca nem. barv. f i lm E V A ob 20. u r i

Radov l j i ca • 28. februarja i ta l . barv. f i lm

P O P O L N O M A N A R A V N O ob 20. ur i

1. marca nem. barv. f i lm H I , IN TJ E , S O N C E B O SPET Z A S I J A L O ob 20. u r i

2. marca amer. barv. film DETEKTIV S I1AFT ob 20. u r i

B l e d 28. l ebruar ia amgl. barv. f i lm

HUDIČEVI DVOJČICI ob 17. i n 20. u r i

1. marca aivrl. barvn i f i lm HUDIČEVI DVOJČICI ob 17. i n 20. u r i

Jesenice R A D I O 28 februarja I rane. b a n ni

f i lm S P I J O N S K A KOŽA 1. in 2. marca amer. barv.

C S i i l m T E R O R I N S T R A S T Jesenice PLAVŽ 28. februarja anrrl. barv. C S

f i lm P R E D M I L I J O N L E T I 1. marca angl. barv. C S f i lm

P R E D M I L I J O N L E T I 2. marca franc. barv . f i l m

S P I J O N S K A K O Z A K r a n j s k a gora 28. februar ja franc.-ita ' : ;an-

ski barv. f i lm SKUŠNJAVE M L A D E G A C A S A N O V E

1. marca franc. barv. f i lm S P I J O N S K A K O / A

Javorn lk D E L A V S K I D O M 28. februarja, i t a 1. barv. f i lm

7 MAŠČEVANJ ZA 7 D O L A R ­J E V

K r a n j C E N T E R 28. februar ja antrl. ba rvn i

f i lm H R E P E N E N J E PO V A M ­P I R J U ob 16., 18. in 20. u r i

1. marca amer barv. f i lm V SLUŽBI N J E N E G A V E L I ­ČANSTVA ob 15., 17.30 in 20. t i r i

2. marca amer. barv. f i lm V SLUŽBI NJENEGA VELI-C A N S T V A ob 15., 17 30 in 20. u r i

K r a n j STORŽIC 28. februarja i ta l . barv f i lm

V I V A D J A N G O ob 16., 13. i n 20. u r i

1, marca angl. barv. f i lm H R E P E N E N J E PO V A M P I R ­J U ob 16., 18 i n 20. u r i

2. marca amier. barv. fidm K O C K A R I N P R O S T I T U T K A ob 18. i n 20. u r i

Tržič 28. februar ja amer. ba rvn i

f i lm M U R P H Y J E V A V O J N A ob 18 i n 20. u r i

1. marca amer. barv. f i lm M U R P H V J E V A V O J N A ob 18. iai 20. u r i

Splošno gradbeno podjetje G O R E N J C R A D O V L J I C A

odproda po sklepu delavskega sveta

stružnico v nerabnem stanju (le­to izdelave 1932)

Licitacija bo v sredo, 7. marca, ob 8. u r i v pod­jetju v Radov l j i c i , L jub­l janska 11.

Zahvala Ob tragični izgubi našega sina, brata in str ica

M a r t i n a Šfefefa se najprej zahvaljujemo ko lekt i vu , in pri jatel jem v Stuttgartu ta pomoč, za darovane vence, zahvala tudi Postaj i mil ice v K r a n j s k i gori in Cerk l jah za hi tro obvestilo o nesreči. Zahval jujemo se tudi vsem sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, ko lekt ivu Dimnikarskega podjetja v K r a n j u , kakor tud i g. župniku iz Šenčurja za poslovilne besede ter vsem, k i ste ga spreml ja l i na njegovi zadnj i pot i . Še enkrat vsem najlepša hvala!

Žalujoči: oče, stara mama, brat Franc z družino, bra l Drago, sesira Zor ica in ostala sorodstvo

Olševek, K r a n j , L jub l jana , K r a n j s k a gora, 23. februarja 1973

H H B B B D O i

il I

Zahvala Ob težki in boleči izgubi naše drage mame, žene, stare mame, sestre in tete

r i je P i l a r ro j .p ipan se iskreno zahval jujemo vsem sorodn ikom, dobr im sosedom, sodelavcem Iskrinega obrata A T N »linije enot«, podjetju Elektro K r a n j in trgovini Go­renje za darovane vence in izrečena sožalja Nadalje se zahval jujemo za pomoč v bolezni dr. Novaku prisrčna hvala č. g. župniku iz Šenčurja za spremstvo na njeni zadnj i pot i . Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: mož, sin Francel j in hčerka Ivanka z družinama

Šenčur, 26. februarja 1973

Zahvala Ob smrt i našega dragega brata

A d o l f a Šiherleta z Zg. Jezerskega

se najlepše zahvaljujemo vsem, k i ste ga imel i rad i in ga v tako ve l ikem slev i lu spreml ja l i na njegovi zadnji p o t i Posebno se zahval jujemo T rudnov i dru/ i l i ; za vso skrb v njegovi težki bolezni. Zahvala tudi g. župniku in pevcem, k i so ga spreml ja l i na njegovi zadnj i pot i , dr. Zgajnarju, gozdnemu odseku Živilskega kombinata K ran j in zastopniku F rancu Povšnarju.

žalujoči: brat, sestre, žena in ostalo sorodstvo Jezersko, V isoko , Nak lo , Križe, šk. L oka , Železniki, L jub l jana , K r a n j , 22. II. 1973

BOMB«**"1

Sporočamo vsem članom ZB NOV in ZVV I ter prija­teljem, da nas je nepričakovano zapustil naš

E d o R e s m a n podpredsednik ZZB NOV občine Kranj in član repub­liškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije.

Pogreb pokojnika bo v četrtek, 1. marca 1973, ob 15.30 na pokopališču v Kran ju

OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KRANJ

OBČINSKA KOMISIJA ZA VOJAŠKE VOJNE INVALIDE

ŠPORTNO DRUŠTVO »BOREC« IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE T E R E N A VODOVODNI STOLP

m L . »jfr^am OTROŠKO S O B O cj/^* (s pogradi) . In forma-

p °a tel 23440

H m 0 ^ " 1 3 k u b - m e t r e S U * i«»lu E S K 2 ° . 2 5 m 5 0 mm i J ^ J e n o S L A M O R E Z N I C O . G^C 1 Frančiška, Zalog 10, T 1 * 1001

V o ^ a m globok O T R O s K I C 1 I C E K i n KOŠ. K r e l j ,

^a cesta 13/1, tel. 21-624 , p 1002

V ^ a m semenski K R O M -, 'Sor i n saški. Po l i ca 1,

y° 1003 J j ^ a m cementno STREŠ-w 7 O P E K O špičak. Sp. D u -

l 2 Q ^ a n i PRAŠIČA za zako l , fc. *8 težkega. Luže 21, Šcn-

p 1005 t r j^dam PRAŠIČKE, KOBT-p r

4 leta staro in K R A V O di,, ttsl iit v i j o . Za.poge 17, Vo-

p e 1006 H j , r o d a m 8 let starega,- K O -hr-t Z a v s a dela. Zore, Zg.

p^če 116, Medvode 1007 l e c r 0 d a m A U T O R A D I O , nosi-3 H (

r a d i a z zvočnikom za 101. 240, K r a n j 1008

s f i } d a m M O T O R N O K 0 " lit ~ " - 0 rapid-rotax. S r . vas ^ G o l n i k K ^ d a m zdrav S E M E N S K I 7 ^ 0 M P I R i g o r . Zg. Bcsn i ca

U ^ P i m T O V O R N I A V T O j j*tedes k ipc r 322 a l i 1113 ^ ? Q a r , dolg prek 4 metre. K r ^ ' Franc , Jezerska 47,

P f o d a n i M O P E D T 13 na 3 e s t ave . S t rab in i 6, Nak l o p 1010

J ^ d a r n VW kombi z dvoj-^ a b i n o , letnik 1960. Ogled k_ delavnik popoldne,

^jS^m M O P E D na tr i pre­t i c dobro ohranjen. Bunja-

' S P . Preska 21, Tržič ' \ 1011

* a J a in t iska ČP Gorenj . * * i tisk K r a n j , Ul ica Mo-

Pijadeja 1 — Naslov ^ r e dn iš t V a i n uprave H-, a : K r a n j , M o s e Pi jade ** J . — Tek. rac. p r i S D K . b ran ju 51500-601-10152 — betoni ; glavni uredniK,

^ g o v o r n i urednik in 2 P r a v a 21 190, uredništvo Jjj*35, nov inar j i 21-860, rri°ogIasni in naročniški ^ d e l e k 21 194. — Naroč-J [ n a - letna 60 d in , pol letna ^ d in, cena za 1 številko " Par. M a l i oglasi: do 10

J * s e d 15 d i n , vsaka na "ai jna beseda 2 d in ; na-JJ^nik i imajo 25J/o popu­je a> Neplačanih oglasov

e objavl jamo.

Ugodno prodam Z A S T A V O . 750. Demšar, Valjavčeva 3, tel . 23-119 1012

P r o d a m fiat 750, l e tn ik 1968/69, reg is t r i ran za leto 1973. Viitas, S ta ra c. 21, K r a n j te l . 21-213 1013

P r o d a m Z A S T A V O 750, let­n ik november 1968. Ogled p r i avtok lopar ju Koširju, Hotc-maže. Preddvor 1014

P rodam Z A S T A V O 750, let­n ik 1964, Trbo je 7 1015

Prodam V W 1200, letnik 1960, Čirče 42, K r a n j 1016

P r o d a m Z A S T A V O 750, let­n i k 1964. Sredn ja vas 9, Go l ­n i k J017

A V T O .IOTO DRUŠTVO B l e d

odproda na javni l i c i -tac i j i na B ledu , Zago-riška 1, 10. marca 1973, ob 10. u r i

osebni avto zastava 750 letnik 1969, i zk l i cna cena H 800G d in

moped tomos letnik 1969, i zk l i cna cena je 1500 d i n .

stanovanja Oddam S O B I : dvoposteljno

in enopostel jno so l i dn im moškim. Nekaj predplačila. Naslov v oglasnem oddelku

1018 Prodam T R O S O B N O STA­

N O V A N J E v Kran ju Ponud­be oddat i pod »DOGOVOR«

1019 Študentka žeii ogrevano

S O B O s souporabo sanitari j v K r a n j u b l i zu tekstilne Sede. Ponudbe oddat i pod »N L \-NO« 1020

V Domžalah p rodam takoj vseljiwb visoko pritlično ENODRUŽINSKO H l šO z obr tno delavnico v k le t i (po­seben vhod) garažo in v r t om. Zevnik Jože, Kranj, Tavčarje­va u l i ca 7 998

, S T A N O V A N J S K O HTSO, prostorno, l ahko še nedogra­jeno, k u p i m in plačam takoj . Oddat i ponudbe pod »GOTO­V INA« 1021

i z g u b l j e n o '

V oko l i c i Begunj se . j e iz­gubi l pes L O V S K I T E R I E R . Javite Ahačič, Begunje 88

Našla sem moško u ro . Hrast j e 131, K r a n j 1023

Zatek la se je J A Z B E C A R -K A . Grenc 16, Škofja L o k a

1024

V A R L U F R A N C U po doma­če Tehantovemu atu iz K a m ­ne gorice za 70 -LETNICO vse najboljše, predvsem zdrav ja ter še na mnoga leta želijo: žena Mani ja , otroc i B a r b k a , Ma r i j a , Jane/, in Kat i z dru­žinami. Ena ko t u d i Irena z družino. 1025

prireditve K U D Z A L O G pr i red i v ne­

deljo, 4. marca , P U S T N O Z A B A V O , igra ' Šenčurski kvartet z pevci . Začetek ob 16. u r i v šoli Zalog. Maske bodo nagrajene. 1026

M L A D I N S K I A K T I V TR­B O J E pr i red i v soboto, 13. marca , ob 19. u r i M L A D I N ­

S K I P L E S . Igra ansambel T I ­G E R . Vab l j en i ! 1027

M L A D I N S K I A K T I V TR­B O J E pr i r ed i v nedeljo, 4. marca , ob 17. u r i v zadruž­nem domu V E S E L O PUST­N O Z A B A V O z zabavnim pro­g ramom in oddajo »POKAŽI, K A J ZNAŠ«. Maske zaželene, najlepše nagrajene. Zabaval vas bo ansambel T U R I S T I . Vab l j en i ! 1023

Gas i l sko društvo Sora \abi na P U S T N O Z A B A V O v do­m u občanov v Sor i , 3. marca ob 19.. u r i . Za ples in razved­r i l o bo skrbe l ansambel Ve­seli topničarji

M L A D I N S K I A K T I V P R E -ĐOSLIE prireja % marca ob 20. tiri t radic ionalno PUSTO-V A N J E s programom. Igra ansambel V I S K I FANTJE. Vab l j en i ! 1029

Gas i l sko društvo K o k i i e a pr i red i v soboto, 3. marca, in v torek, 6. marcu, ob 19. ur i P U S T N O Z A B A V O s plesom v ku l turnem domu na K o k r i ­c i . Igra ansambel T U R I S T I . Najboljše maske nagrajene. Vab i j o gasi lc i ! 1030

Ž I V I L . A ,

U r a p r a v l j i c

V četrtek, 1. marca , bo ob 17. u r i v P i o n i r s k i knjižnici v K r a n j u U R A P R A V L J I C za otroke od 8. do 10. leta starost i . Vab­l jen i !

V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodn ikom, pr i jate l jem in znancem, da nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapust i la naša l jubl jena mama, stara mama i n sestra

M a r i j a B e n e d i k roj. Rakovec

Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 28. februarja, ob 15.30 izpred hiše žalosti Ješetova 18 — Stražišče, na novo pokopališče v B i tn je .

Žalujoči: sinova Rafko in dr. Auguštin z družinama, sestri Johana in M i c k a ter ostalo sorodstvo

Stražišče, 26. februarja 1973

Vsem sorodn ikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapust i l naš dragi mož, oče, s in, brat in str ic

P a v l e (Jožeta) A r h a r rojen v Zmincu

Dragega poko jn ika smo pokopa l i v Warrawongu — N . S. W. Avst ra l i ja .

Žalujoči: žena Helga, hči Angel ina, s in Peter, mama, brat in sestre z družinami

Warrawong, Pol jane nad škofjo Loko , Comodoro R ivadav ia , Medvode, šenvid p r i Stični, 26. februarja 1973

Vsem sorodn ikom, pr i jate l jem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v 83. letu starost i naš l jub i mož', ata in stari ata

F r a n c P o l a j n a r Korenov ata — upoko j en i gozdar

N a zadnj i pot i ga bomo spremi l i v sredo, 28. februarja, ob 16. u r i iz hiše žalosti na pokopališče v Podbrez jah. ;

, Žalujoči: žena Francka , hčerke Olga z družino, Berta z družino i n An i ca

Podbrezje, B l ed , 27. februarja 1973

i V nedeljo dopoldne Je bilo v Kropi tradicionalno občinsko sindikalno tekmovanje v sankanju. Članj sindikalnih organizacij iz radovljiške občine so se pomerili z enosedežnimi, dvosedež-nimi in oglarskimi sanmi. Posnetek je s starta na Petelinovcu. Tekmovalna proga je bila dolga tri kilometre. — A. 2. — Foto: F. Debeljak

Pr i j e ten d a n v H r a s t a h N a nedeljskem sindikalnem prvenstvu Tržiča v veleslalomu so spusti l i v poskusno obratovanje tudi novo vlečnico' Novina v

Hrastah nad Tržičem Prelepo nedel jsko dopold­

ne je pr i vab i l o v z imsko športno in rekreaci jsko sre­dišče Hraste nad Tr/.ičem precejšnje število občanov i n tekmovalcev, predstavni­kov tržiških osnovnih s ind i ­k a l n i h organizaci j . V H r a ­s tah je tržiški občinski s in­d i k a l n i svet organiz i ra l ob­činsko s ind ika lno prvenstvo v ve leslalomu za leto 1973.

Nedel jsko tekmovanje, ude­ležilo se ga je 70 najboljših tekmovalcev iz vseh s ind i ­k a l n i h organizaci j občine, je ime lo še drugo zanimivost . Predsednik občinskega s ind i ­kalnega sveta Ivko Bergant je pognal v poskusno obrato­vanje novo vlečnico Nov ino , k i je dolga 450 metrov i n v

eni u r i l ahko potegne 200 me­trov v isoko 617 smučarjev. Vlečnica je b i l a zgrajena s sredstv i de lovnih organizaci j , občinske skupščine ter pro­s tovo l jn im de lom tr/.iških športnih delavcev. Nov ina je šele začetek izgrajevanja Hras t . Tržičani nameravajo v H r a s t a h zgradi t i še 4 smu­čarske proge, več vlečnic, sankaško progo, umetno dr­sališče" i td. Hraste so že do­slej , brez ustreznih naprav, dokazale svojo vrednost, saj smučarjev n i k o l i ne zmanj­k a . . . P r i izgrajevanju sredi­šča v Hras t ah kaže po lno ra­zumevanje* tud i Gozdno (go­spodarstvo K r a n j , k i ima nad tereni bogate gozdne zaloge.

Nedel jsko tržiško prven­stvo v ve les la lomu je popol­n o m a uspelo, čeprav je zaže­leno, da b i b i l a v pr ihodnje udeležba še boljša.

REZULTATI : ženske od 25 do 35 let: 1. Gre ta Pehare (Mercator); ženske do 25 let: 1. N i n a Ahačič (BPT); moški nad 50 let: 1. Janez Kališnik (Peko); moški od 45 do 50 let: 1. Janko K r m e l j (Tovarna kos in srpov); moški od 40 do 45 let: 1. V i l i Logar (Tiko); mo­ški od 35 do 40 let: 1. V i n k o švab (Peko); moški od 35 do 40 let: L Pavel K r a l j (Obrtno podjetje ); moški od 25 do 30 let: 1. Andre j Soklič (Sploš­

no gradbeno podjetje); mo­ški do 25 let: 1. Jože Megl ic (Peko), k i je dosegel tudi naj­boljši čas med vsemi tekmo­va lc i .

Zmagovalc i v vseh kategori­j ah so prejel i pokale občin­skega s indikalnega sveta, uvrščeni do tretjega mesta pa d ip lome in praktična da­r i l a , k i j i h je prav tako p r i ­speval občinski s ind ika ln i svet Tržič. J.Košnjek

N a t e k s t i l i a d i najboljši Tržičani

B l i z u 500 tekmovalcev i n tekmova lk iz 45 s lovensk ih tekst i ln ih organizaci j je v so­boto nastopi lo n a 15. teksti­l i ad i v ve les la lomu n a Zatr-n i k u . Po pričakovanju so se tudi tokrat najbolje odrezal i smučarji iz Tržiča i n M a r i ­bora . Tekmovanje je b i l o v organizaci j i kranjskega Tek-st i l indusa i n smučarskega k luba Tr ig lav .

V r s t n i red — ženske: 1. Ro js (MTT Mar ibor ) , 2. Do­b r i m (Dekorat ivna L jub l j a ­na), 3. L a p u h (Teksti l indus) . . . 5 . Ahačič (BPT Tržič), 6. P i r i h (BPT Tržič), 9. Ri javec (Tekst i lni center Kran j ) , 10. Cufar (BPT Tržič); m l ad inc i : 1. Zvokcl j (Tekst i ln i center Kran j ) , 2. Rakovec ( IBI Kran j ) , 3. B u k o v n i k (BPT Tr­žič), 4. Enge lman ( IBI Kran j ) , 5. Pus l a v rh (Gorenjska pre­d i ln ica Šk. Loka) ; sen lor j i :

1. Uršič (Toper Celje), 2. Vo-dopivec (Tekst i ln i center Kran j ) , 3. Čarman (BPT Tr­žič), 4. Pogačnik (Tekst i ln i center Kran j ) . . . 8» Primožič (BPT Tržič), 9. Legat (A lmi ra Radovl j ica) ; starejši člani: 1. Gor janc (Tekst i ln i center Kran j ) , 2. Šarabon (BPT Tr­žič) . . . 4. Ahačič, 5. Lang , 6. Logar (vsi B P T Tržič), 7. F r a n k o (šešir Šk. Loka) , 8. Novak (Svi lanit K a m n i k ) , 10. Jančič (BPT Tržič); mlajši člani: 1. Baumgar tner (Uten-s i i i ja L jub i jana), 2. La ibacher , 3. Teran (oba B P T Tržič) . . . 5. Bogataj (BPT Tržič), 8. A l jančič (BPT Tržič), 9. Eržen (Gorenjska pred i ln ica Šk. Lo­ka); ekipno: 1. B P T Tržič, 2. M T T Mar i bo r , 3. Jugotekst i l L jubl jana) , 4. Teks t i l n i cen­ter K r a n j , 5. Teks t i l indus K r a n j i t d .

J.Javornik

U s p e l občni z b o r M i n u l i teden so se zbra l i

na letnem občnem zboru čla­n i p laninskega društva Jese­nice, k i praznuje letos 70-lot-n ico - obstoja. V razpravi i n poročilih so razprav l ja l i in ugotavl ja l i , da bodo mora l i pr i t egn i t i v vrste planincev i n a lp in istov čimveč m lad ih , poskrbe t i za več mentorjev i n sk len i l i , da bodo na osnov­n i šoli Preži hov Vo ranc za­

čeli s p lan insko šoto. tako so se domeni l i , da do še naprej skrbet i z a 1 1

jevanje st ikov s planinci s tran meje, se t eme l j i 1 0 " prav i j al i . za gradnjo k o ^ ^ f l ( y

Go l i c i i n poskrbe l i za 0

vo koče. p r i i zv i ru Soče. d i v pr ihodnje bodo tak° do sedaj organiz i ra l i s U

sko ko loni jo na Vršiču. D. 9

K m e t i j c i n a smučeh S i n d i k a l n a org. Kme t i j sko

živilskega komb ina ta K r a n j je p r i p rav i l a v četrtek, 22. f ebruar ja , na Jezerskem z im­sko športno tekmovanje v ve­les la lomu, k i se ga je udele­žilo 22 smučarjev. E k i p n o so b i l i najuspešnejši iz Mlekar ­ne, d rug i iz K lavn ice in tret­j i iz Komerc ia lnega servisa. K m e t i j s k a zadruga Radov l j i ­

ca in obrat Kmet i j s tvo & ^ pa nista imela popolnih ' ^ Zmagovalc i po katego™^ p a so b i l i Eržen Maša i z £ o f . karne ter Cuderman in bar , oba iz K lavn ice . i

S tem so se kmet i j c i Got" ^ ske p r i p rav i l i n a sindik<* tekmovanje vseh kombt* 1

kmetijsko-živiilske s t r o ^ ^ . 23 venije, k i bo na Golt en marca . — K. M.

4 . m a r c a — s v i n j s k a g l a v a

na Španovem vrh*1

V nedeljo, 4. marca , b o na Španovom v r h u že 6. t rad i ­c iona lna pus tna pr i red i tev tekmovanje za sv in jsko gla­vo. V maske preoblečeni smu­čarji bodo tekmova l i p r i srednj i postaj i žičnice ob du­hov i t ih komenta r j ih Toneta

Fornezz i ja i n Franc i j a ^ j a . Zmaga l bo t i s t i u J e l f „0 . nec, !ki bo najbližji P°P r t\jj,, m u času vseh nastopat)**^) Pre ja l bo sv in jsko glavo, A d r u g i m i p a bodo izvol i l i novega župana Š p a n ^ vrha . B <

P r v a E l e k t r o m e h a n i k a V K r a n j s k i gor i je b i lo tu­

d i letos f inalno tekmovanje najboljših smučarjev tovarn Združenega podjet ja I skra K r a n j . Nastop i lo je več Rot 400 tekmovalcev iz vseh de­l ovn ih organizaci j Z P I skra . Najboljše uspehe so imel i tekmovalc i kranjske Iskre E l ek t romehan ike , k i so prvo mesto zasedli tudi v ek ipn i konkurenc i pred ekipo Com-merca in I skro E l ek t romo­tor j i Železniki.

V r s t n i red — članice nad 30 let: 1. Kavčič, 2. Finžgar (obe E lek t romehan ika ) , 3. Lavrenčič (Commcrcc) ; člani­ce do 30 let: 1. P i k o n (štipen-

clistka), 2. V e r d n i k (Z a V ° j ) ; 3. To la r (E l ek t romoto r^ člani nad 45 let: 1. J^JJ-j (Commcrcc) , 2. S t i ' 1 1 ^ (šolski center Kran j ) , 3. -čič (Zavod); člani od 35 j 45 let: 1. Do rn ik (Zavodl-jj B c r n i k (Elementi ) , 3. J f 1 ^ (Elektromehanika) ; člani 25 do 35 let: 1. Mohorič tromotor j i ) , 2. Jamn ik (E

Žitko (N tromehanika) , 3. prave); člani do 25 let: 1. l an , 2. Nadižar (oba ElejJSf mehanika) , 3. Pretnar C* j Lesce); štipendisti: 1. R ° ž n j 2. Skok , 3. štular.

3. J

2 naših in t u j i h smučišč Smučarska sezona gre počasi h koncu . Tekmovanja v vseh

disciplinah se vrst i jo druga za drugo. Skaka l c i so b i l i zadn j i , j ' so sprav i l i največje domače tekmovanje pod streho. V ^ g a t c u so se namreč še zadnjič pomer i l i za državne naslove n a vel iki skaka ln i c i .

L O G A T E C — N a novi 80-metrski skaka ln ic i je domači smu­č k i k lub organiz ira l letošnje državno prvenstvo v skok ih . Y odsotnosti Mesca, Dani la Pudgarja in letošnjega državnega l n republiškega prvaka Kranjčana Bogdana Norčiča je zrna-

z novim rekordom član l jubl janske I l i r i je Mar j an Pre-tovšek. . V r s tn i red: 1. Prelovšek (Il irija), '2. Stefančič (Jesenice), 3 Demšar (Jesenice), 7. Gor janc (Triglav), 9. Do\žan (Jese-•*e), 12. Raka r (Jesenice), 15. K o b a l (Triglav).

2ATJRNIK — /ve/a za rekreaci jo inval idov je b i la v tem 2 n a n e m zimskošportnem središču organizator slovenskega Prvenstva inval idov v a lpskem smučanju. Pod pokrov itcl j-& t v o r n predsednika občine Radov l j i ca Stanka Kajdiža je na­t o p i l o 60 tekmovalcev. Največ uspeha so imel i preds tavn ik i

r anjskcga Borca , saj so osvoj i l i skoraj vsa prva mesta.

Vrs tn i red po kategori jah Inval idnost i — podkolenska ani­m a c i j a : 1. Bevc (Borec); t rd i ko lk a l i koleno: 1. J . F u r l a n , £ F. Fur l an (oba Borec); amputac i ja roke: 1. K o m a r (Zavod ^amnik ) , 3. Koder (5. avgust Tržič); nadkolenska amputac i ja : *• Ja/.biiišek (Invalid Ljubl jana) , 2 Tome, 3. Stižinar (oba ~°rec); splošne poškodbe nad 50 odstotkov: 1 Joci f , 3. S l iba r °̂ha Borec); splošne poškodbe do 50 odstotkov: 1. Stefe (5. av-

fUst T r/.ie), 2. Aljančič, 3. Udir (oba Borec); ek ipno : 1. Borec , Komet (Ljubljana), 3. 5. avgust (Tržič).

, P O I N A BRAŠOV (Romunija) — T u so se končale letošnje °alkanske igre v a lpsk ih in tekaških d isc ip l inah. Jugoslovan­ski repre/.enlanl je sO osvoj i l i kar 6 / la l ih , 4 srebrne in 6 bro­nastih kolajn. Med najuspešnejšimi je b i l Ljubljančan Marko Kavčič, saj je po uspehu v veleslalomu zmagal tudi v s la lomu.

F A L U N (švedska) — N a generalki za svetovno prvenstvo v klasičnih d isc ip l inah, k i bo prihodnje leto, se je na 100-"**Ctrski skaka ln ic i odlično odrezal Kranjčan Mar jan Mesec, ^magal je predstavnik N D R Asebenbaeh, Mesec pa si je s p o k o m a 105 m i n 97 m i n 222,2 točkami p r i skaka l odlično dvanajsto mesto.

G O R J E — Gor jan i so b i l i organizator IV . republiškega S l'ečanja pionir jev in p ion i rk v or ientac i jskem pohodu na frnučeh. N a 2 k m dolgi progi je nastopi lo 25 tričlanskih ek ip , j . 1 Pa so mora l i oprav i t i tudi nekaj nalog (orientacija, stre­ljanje z zračno puško, prvo pomoč, metanje kep v c i l j , pre­magovanje ov i r i n prepoznavanje prometn ih znakov).

, Tako kot pr i p ion i r j ih je b i l tud i med p i on i rkami naj-oljši T V D Part izan Gorje, medtem ko so b i l i p i on i r j i in

Pionirke Oš Gorje obakrat tret j i . -dh

Prvenstvo SRS v vaterpolu

Že p o t rad ic i j i T r i g l a v u

p r v o m e s t o Z i m s k i p lava ln i bazen v

Kran ju je b i l dva dn i pri/o-Fisče letošnjega z imskega va-t c r P o l s k e g a prvenstva. Nasto-p l ' o je sedem ekip, k i so bi le **Zdeljene v dve kakovostn i s k u p i n i V A so se za naj« bolJšega bo r i l i Tr ig lav L , T r i -6 l a v II., K o p e r I. i n Vodo-*odni s t o l p , v B pa Koper 11., *tamnik in Renče. 2e po tra­dic i j i je b i l o prvo mesto re-2 c r v i r a n o za kranjskega dru-*°ligaša, k i je ime l v nasprot­n ik ih slabe partnerje za igro. N a drugem mestu so tokrat Pr i s ta l i Koprčani, ki so se le­tos uvrs t i l i v drugo zvezno vaterpolsko l igo, na tret jem j>a so m lad i igra lc i Tr ig lava . Oober vaterpolo so pokaza l i tudi igra lc i Vodovodnega stol­pa, k i pa b i z malo več šport­

ne sreče lahko dosegli boljšo uvrst i tev.

I z id i — A -skup ina : -Tr i g lav I : Koper I 15:3, Tr ig lav II : Vodovodn i stolp 8:5, Tr ig lav I : Tr ig lav IF14:4, Tr ig lav II : Kope r I 8:9, Vodovodn i stolp : K o p e r I 8:10, Vodo­vodn i stolp : Tr ig lav I 5:18;

B-skup ina : Renče : K o p e r II 6:4, K a m n i k : Renče 5:11, Kope r II : K a m n i k 9:6.

Končni vrs tn i red: 1. T i i-glav I, 2. Kope r I, 3. Tr ig lav II, 4. Vodovodn i stolp, 5. Ren­če, 6. Kope r II, 7. K a m n i k .

Na jboljši «irelec ie bi l S ta . rMia (Triglav II) z devet imi zadetk i . S o d n i k i Oman (Ko­per), Pičulin, Maržič in Didič (vsi Kran j ) so dobro oprav i l i svojo nalogo.

— d h

Pred kvalifikacijami za vstop v prvo zvezno ligo

N a H v a r z a prvoligaški s t a t u s

Včeraj popoldne so k ran j sk i vaterpol ist i odpotoval i na Hva r , kjer bodo na trodnevnih kva l i f ikac i jah po dvoletnem p r emoru spet skušali p r i d o b i t i prvoligaški status. Poleg Tr ig lava se bodo za dve izpraznjeni mest i v I. zvezni l ig i potegovali še zadnje uvrščeni iz lanske prve lige P O S K (Split) in drugoligaša Solar is (Šibenik) in K P K (Korčula).

Pod vodstvom trenerja Pe­tra Didiča in predsednika va­terpolske sekcije Mata Bec:-c'a so na pot odšli: F ranc Re­bol j , K o d e k, švarc, M i r o in Zmago Malavašič, Ve l ikan je ,

.Sveget Tomo in Bobo Ba l -Nadižar, Čalič i n V i -derman,

d i c Čeprav je k r an j sk i drugo-

lig.is pridno treniral, pa )4 v tem delu imel le dve b o r i t rening tekmi z močnima na­spro tn ikoma. V Zagrebu se je pomer i l z Mladost jo in Med­veščakom. Medtem ko je biJa Mladost premočan nasprotn ik — tekmo so i/ -ubi l i kar 16:2 — so z Medveščakom remiz i -ia ! j (6:6). Pred o d h o d o m smo Triglavane zaprosi-] i naj pove­do, kaj mislijo o ponovni pr i ­ložnosti, da se uvrst i jo V družbo najboljših vaterpol­sk ih moštev-.

0 Frane Nadižar — kape­tan : »Zelja je! Fizično smo dobro pr iprav l j en i in če bo sojenje normalno , se nade­j am , da nam bo uspelo.«

£ Tomo Ba lderman: »Osvo­j i l i bomo prvo mesto, saj za­to tud i gremo.«

4j| Frane Rebolj: »Sem opti­mis t ! Ce bo vse normalno po-tekalo, se bomo s H v a r a vr­n i l i kot prvoligaši.«

€> K a r l o Svare: »POŠK bo p r v i ! Osta l i tri je smo izena­čeni, če nam bo sreča naklo­njena in če bomo zaigral i ta­ko kot znamo, bomo drugi.«

£ Jane/. Švegelj: »Menim, da nam bo uspelo.«

Nogomet

f v e t e k m e

18. m a r c a N a sestanku predstavnikov

gorenjsk ih nogometnih k l u ­bov so sk len i l i , da bo v ne­deljo, 18. marca , na sporedu drugo ko lo nogometnih te­kem za poka l Jugoslavi je na področju Gorenjske. Spomla­dansk i del prvenstva v pod-zvezni članski l igi se bo za­čel v soboto, 31. marca , pio­n i r j i v A skup in i bodo star­tal i 7. apr i la , v B skup in i pa teden dni kasneje. M l a d i n s k a l iga bo starta la 15. apr i la , člani I. razreda pa 21. apr i ­l a .

P . N .

£ Tugo V id i c : »Veliko je odvisno od sreče. U p a m na najboljše.«

@ Mi ro Malavašič: »Mož­nost i so! Po t rud i l i se bomo, da bomo druyi.«

© Zmago Ma-kivašie: »Pri­ložnost je! Boljši od nas je le P O S K . Ob dObrcn soje­n ju se n i treba ničesar bati.«

Q Jože Ve l ikanje : »šele včeraj sem slckel vojaško sukn j o . B o r b a bo težka, toda čeprav smo pomlad i l i moštvo, u p a m na uspeh.«

0 Mate Beeič — predsed­nik : »Naši naspro tn ik i imajo boljša finančna sredstva M boljše pogoje za trening. Ra­zen nas ostal i tri je k l u b i igrajo tako rekoč pred doma­čimi gledalci . Poceni ne bo­mo proda l i kože. D a l i bomo

vse od sebe in s športno bor-bo pokazal i , da sodimo med jugoslovansko vaterpolsko e lL to.«

0 Peter Didič — trem TJ »Pomlajeno moštvo je kond i -c i j sko dobro pr iprav l jeno, saj smo zadnj i mesec in p» l t renira l i vsak dan. POšK bo razred zase, ostal i tr i je p a imamo enake možnosti. N i ­sem prevel ik opt imis t . V i d e l i bomo.«

Izjave so torej precej opt i ­mistične! K a k o pa bo po teka l boj za preostal i dve mest i v prvi l ig i , bomo videl i .

D. H u m e r

Nogometni k lub P r imsko -vo pr i red i v soboto, 3. mar­ca, ob 19. u r i v zadružnem domu na P r imskovem

pustno zabavo Najboljše maske bodo na­grajene. Zabaval vas bo ansambel Metoda Praprot-n ika .

V a b i odbor

Naš komentar

Z m a g o s l a v j e J e s e n i ­čanov i n Kranjčanov

Uganke n i več. Že ko lo pred koncem letošnjega državnega prvenstva v hoke ju na ledu je prvak znan . Jeseniški hoke j is t i so v soboto pred nabito dvorano T ivo l i z odlična igro v zadnj i tret j ini i zs i l i l i neodločen rezultat v igr i z l jub l jansko O l imp i j o . Tako so že prak­tično in teoretično osvoj i l i šestnajsto zvezdico in dose­g l i c i l j , k i so s i ga zadal i p red letošnjo sezono.

Nov i prvak je v soboto v L jub l j an i s svojo borbeno igro dokazal i n demant i ra l vse govorice o predani tek­m i na Jesenicah. Zc lezar j i so namreč pred štirinajstimi dnevi po izdatnem vodstvu dopust i l i l j ub l j ansk im »zma­jem«, da so poraz spremeni l i v zmago. Ne bo več govo­r ic , da zagrebški Medveščak k r o j i usodo jugoslovan­skega hokejskega vrha . M i l i j o n i gledalcev je v sobot­nem neposrednem televizi jskem prenosu lahko videlo borbenost i varovancev trenerja Afanasi jeva. K l j u b vod­stvu lansk ih prvakov se fantje i zpod Mežaklje n iso predal i in v zadnj ih m inutah rezultat izenačili in s i tako pr ipe l i že šestnajsto zvezdico. Zadnja tekma n a Jesenicah z Medveščakom bo samo formalnost i n usto­ličenje novega prvaka .

Tud i Kranjčani so lahko ponosni na svoje hokej iste. V soboto so namreč Tr ig lavani v Zagrebu igra l i odločil­no tekmo z Mladost jo , k i je odločala o letošnjem prva­ku v II. zvezni l ig i zahod.,Ce vemo, da hokej ist i Trjglava nimajo svojega drsališča, saj trenirajo pozno v noč v hal i T i vo l i , in da so letos zamenjal i že tretjega trenerju, je nj ihov uspeh še to l iko večji. Kranjčani so tako v od­ločilnem srečanju v Zagrebu premagal i Mladost (Rezul­tat srečanja Mladost : Tr ig lav 0:3) in s i tako z osvoje­n im prv im mestom pr idob i l i pravico, da se s prvak en vzhodne skupine pomeri jo še v dveh kva l i f i kac i j sk ih tekmah za vstop v prvo l igo. Hoke j i s t i gorenjske metro­pole bodo oprav i l i še to formalnost . Ce tudi tu zmaga­jo, pa j i h k l jub temu ne bomo v pr ihodn j i sezoni v ide l i v družbi najboljših jugos lovanskih hoke jsk ih moštev, saj nimajo najnujnej "4a za ta šport — drsališča. Reje bodo ostal i v drugI l ig i , saj imajo še mlado in nepreka-ljeno moštvo i n ne bodo lahek zalogaj prvoligašem. Prav imajo ! D. HunMT

G L A S

1 + 3 Proslavite-/ ». imarca,

dneva žena, i n obdaritev žensk je Že ipostala .praksa številnih delovnih organi­zac i j . K a k o bodo ta praz­n ik pros lav i l i letos, smo povprašali]' v treh delovnih organizaci jah na Gorenj" sken i , v kaleriih je zapo­s lenih vel iko žensk.

0 Pavel ROBLEK, to irarna obutve Peko Tržič: •Samoupravni organi pod. Jetja so se odločili, da bo­do za letošnji 8. marec ob­darili vse nad 25 let stare zaposlene ženske in vse poročene ženske ln matere ne glede na starost. De­lavski svet je za obdaritev te namenil 65.000 dinarjev. Vsaka od 1300 žena bo pre. Jela darilo, vredno okrog 50 dinarjev, razen tega pa nameravamo organizirati v tržiiškem kinu za žene dramsko predstavo. Prav tako bomo ženam čestitali na delovnem -mestu in jih obdarili. Pretekla leta je bila proslava 8. marca na­loga sindikata, letos pa je to nalogo prevzel delavski »vet podjetja.«

# Maruška M U R E N C , hotel Gra jsk i dvor Radov-Jjjiica: »Zaradi značaja na-ie službe bomo imeli v našem kolektivu praznova­nje 8. marca že v petek, 2. marca. Za vseh 25 žena, kolikor jih je v našem kolektivu, bomo pripravili v gostišču RikU na Bledu večerjo. Vsaka povabljeu-ka bo dobila darilo v vred­nosti 100 novih dinarjev in

šopek rož. Spomnili se bomo tudi upokojenih čla. nic kolektiva. Stroške praznovanja bo krila naša

sindikalna podružnica, ka­tere blagajnik sem, in vodstvo podjetja. Na sam praznik žena pa imamo ponavadi veliko dela. Ta­ko bo . najverjetneje tudi letos, čeprav posebnih pri­jav še ni.«

® Cvetka P E L K O , pod­jetje M l a d i rod K r a n j : »V našem kolektivu je 140 zaposlenih, o d teh je okrog 100 žena. Njih smo ob prazniku vsa pretekla leta Obdarili, prav tako pa jih nameravamo letos. Vsaka žena b o dobila praktično darilo, vredno okrog 50 dinarjev. Ob prazniku žena bomo pogo­st ili tudi upokojenke ter jih obdarili. Moram reči, da žene že nestrpno priča­kujejo svoj praznik in ugibajo, kaj jim bomo pripravili. M e n i m , da bi bi lo prav, če bi imele žene na 8. marca dela proti dan.«

J . Košnjek

Od 199 izvoljenih delegatov v občini se je prvega zbora samoupravljavcev minulo soboto poldne v Kranju udeležilo 161 delegatov. Med udeleženci so bili poleg predstavnikov družb nopolitienih organizacij in skupščine tudi dr. Marijan Brecelj, Vinko Hafner in Martin Ko* ' — Foto: F. Perdan

P r e u s m e r i t e v i n n o v p o l e t Prvi zbor samoupravljavcev kranjske občine razpravljal o ključ­nih problemih gospodarskega razvoja in razvoja na področju

družbenih služb nje v nekaterih osnovnih zalcih razvoja. Tako je D'*. kranjska občina pred dese t* mi leti po stopnji splo-* razvitosti na petem mesti* Sloveniji, zdaj pa je zdrk«1^ Ia že poti deseto mesto, narodnem dohodku na Pf

bivalca pa je bila občina, pred dvema letoma na šes' najstem mestu. Glavni Pr°[ blemi za ' takšno postopn nazadovanje so pomanjkanj novih delovnih moči, W ustrezna kadrovska politik** prevelika razdrobljenost nekaterih panogah, nenaČf*' na vlaganja hi drugi.

V razpravi je potem s 0 < ^ lovalo 21 delegatov, ki s ° vsak iz svoje sredine nani*8* li vprašanja, s katerimi s« spoprijemajo že nekaj časa« Hkrati pa so nakazovali šitve in predlagali ukrepe, * jih bo poleg predlagam« sklepov morala obdelati • preučiti komisija, ki je P r*" pravila tudi gradivo za raZ* pravo.

štirinajst dni ima komisij 3

časa, da obdela to gradiv«* Potem pa se bo začel drug* del. Potrebna ne bo le sezna" nitev s sklepi ln stališči, a«*" pak tudi postopno uresniči vanje le-tch v vseh sredinah v občini. Skratka, namen zbora kot nove oblike sam°* upravne organiziranosti ^ bil le srečanje delegatov in razprava aH Izmenjav* mnenj, marveč tudi uresniči' tev zadanih nalog. Sodeč P° zavzetosti delegatov lahko tU' di na tem področju pričaku­jemo vsebinsko preusincr*' tev in nov polet. A. Za'*'*'

Na podlagi sklepov kranj­ske občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij oktobra in no­vembra lani, po izvolitvi de­legatov v delovnih ln druž­benopolitičnih organizacijah ter interesnih skupnostih ter po približno tri tedne traja­jočih uvodnih razpravah o ključnih problemih se je v soboto dopoldne v dvoranah kranjske občinske skupščine sestal prvi zbor samouprav­ljavcev kranjske občine. Osrednja točka dnevnega re­da zbora, ki se ga je od 199 udeležilo 161 delegatov, je bi­la razprava o ključnih pro­blemih gospodarskega razvo­ja in razvoja družbenih služb v kranjski občini.

Uvodoma velja poudariti, da je sobotni prvi zbor sa­moupravljavcev pomenil za­četek postopnega uresničeva­nja tistega dela ustavnih dopolnil, ki se nanašajo na novo in drugačno samouprav­no organiziranje v občinah in drugih družbenopolitičnih skupnostih. V dosedanji družbeni in samoupravni praksi v Sloveniji ta oblika nI več neznana, saj v repu­bliškem merilu že nekaj ča­sa poznamo zbor delegatov občin. Podobne zbore delega­tov pa so doslej imeli tudi že v nekaterih drugih sloven­skih občinah.

Kaj lahko še rečemo o pr­vem kranjskem zboru samo­upravljavcev? To, da je prvi poskus uveljavljanja novega samoupravnega organiziranja v občini uspešno prestal in to da smo bili priča nekakš­ni novi svežini tako v raz­

pravah kot v razpoloženju. Sproščena razprava posamez­nih delegatov, čeprav je bila omejena na deset minut, ni izzvenela v prazno. Tud i o samem vodenju zbora bi lah­ko ugotovili nekakšno sveži­no in sproščenost. Skratka, tudi po tej plati je zbor iz­zvenel kot realna osnova na­daljnjega razvijanja samo­upravnega sistema in tovr­stnega obravnavanja ter raz­reševanja pomembnejših pro­blemov v ožjih ali širših sre­dinah.

Kljub dobri, lahko bi rekli presenetljivo dobri udeležbi, pa bi ne kot kritika, marveč kot nasvet za prihodnje uve­ljavljanje nove samoupravne prakse v občini lahko bila tale ugotovitev. Že površen pogled na udeležence je nam­reč pokazal, da je v klopeh sedelo dokaj malo ženskJUi tudi mladi bi bili morda lah­ko številncje zastopani.

Pa nič za to. V prihodnje bo tudi to postala samo­umevna praksa, saj število mladih in zaposlenih žensk v kranjski občini ni ravno majhno. Kot rečeno, je bil s prvim zborom dosežen na­men, posebno še, ker so se delegati najprej v sredinah, kjer so bili izvoljeni, potem pa še na sobotni razpravi spoprijeli s ključnimi proble­mi kranjske občine. Uvodne misli o tem je na podlagi analize in gradiva, ki gy\ je pripravila posebna komisija, podal podpredsednik kranj­ske občinske skupščine Franc Šifkovič. Rekel je, da že ne­kaj let analize za Kranj ozi­roma občino kažejo zaostaja-