arhiv hidroloških podatkov arso

8/16/2019 Arhiv hidroloških podatkov ARSO

http://slidepdf.com/reader/full/arhiv-hidroloskih-podatkov-arso 1/57

HIDROGEOGRAFIJA

Arhiv hidroloških podatkov površinskih

(in podzemnih) voda – ARSOvaja 6



HIDROLOŠKI PODATKI

Hidrološke podatke hranijo na ARSO …



HIDROLOŠKI PODATKI

… tako t renutne , kot tudi arhivs ke podatke .



TRENUTNI PODATKI – POVRŠINSKE VODE

trenutni podatki s samodejnih hidroloških postaj

površinske vode:

podatki se osvežujejovsakih 10 minut

(vodostaj, pretok,

temperatura)



TRENUTNI PODATKI – PODZEMNE VODE

trenutni podatki s samodejnih hidroloških postaj

podzemne vode:

podatki se osvežujejovsakih 30 minut

(razdalja do gladine)




grafični prikaz …

možnost ogleda za

zadnjih 24 h, 7 ali 30 dni



grafični prikaz …

možen ogledvodostajev, pretokov in

temperatur




tabelarični prikaz …

možnost ogleda zazadnjih 24 h, 7 ali 30 dni





možen ogledvodostajev, pretokov in

temperatur





izpisano tabelo lahko z

ukazom »kopiraj/prilepi« prenesete v Excel in

izdelate grafikon




Trenutni podatki so najbolj ažurni in posledično

omogočajo na primer:

spremljanje poteka poplavnega vala in njegovo analizo,

predvidenje koincidence poplavnih valov osnovnega vodotoka

in pritokov,

spremljanje plimovanja, valovanja, morskega toka

spremljanje nivoja podzemnih voda,

zgodnje opozarjanje na prihajajoč poplavni val, namestitev

protipoplavnih zaščit, evakuacijo, …

preučevanje (nenadnih) spremembe v temperaturi

vodotokov/morja ...

TRENUTNI PODATKI



Slabosti trenutnih podatkov so, da so:

vezani le na samodejne hidrološke postaje teh je relativno malo in so praviloma postavljene

na vodotokih višjega reda (površinske vode)

razmeroma poredko na aluvialnih vodonosnikih (podzemne vode)

je pa njihovo število v porastu

dostopni le za zadnjih 30 dni

kasneje (čez 2-3 leta) se sicer skupaj s podatki ostalih postaj

pojavijo v arhivu, a v okrnjeni obliki (dnevni/mesečni podatki)

informativnega značaja

ob objavi še niso uradni

verificirajo so šele naknadno

TRENUTNI PODATKI



ARHIVSKI PODATKI

arhivski podatki vseh tipov hidroloških postaj

podatki se osvežujejoenkrat letno z 2 –3

letno zamudo

Š Š



HIDROLOŠKI ARHIV – POVRŠINSKE VODE


površinske vode: arhiv (srednjih)

dnevnih vrednosti

(vodostaji, pretoki,

temperature,

suspendiran material)

Š



HIDROLOŠKI ARHIV – PODZEMNE VODE


podzemne vode:

arhiv (srednjih)dnevnih vrednosti

(nadmorska višinagladine)



Površinske vode

ZVEZNO

(limnigraf,

samodejne postaje,podat. zapisovalnik)

VODOMER

(opazovanje)

Arhivski hidrološki podatki

hidrološki arhiv

raziskave znotraj

posameznega leta

dnevna povprečja + mesečne konice

dnevne vrednosti+ mesečne konice (nezanesljive!)

povprečenje

zveznih podatkov

povprečenje

podatkov praviloma

ni potrebno

O OŠ O Š S O





izberemo:

=> želen vodotok

=> vodomerno postajo in=> leto

HIDROLOŠKI ARHIV POVRŠINSKE VODE



tabelarični pregled srednjih dnevnih vrednosti …

podatke za celotno leto

je možno izvoziti v Excel





grafični pregled srednjih dnevnih vrednosti z

mesečnimi ekstremi (konicami) …





tabelarični pregled mesečnih ekstremov (konic) …

mesečne ekstremne(najmanjše in največje)

vrednosti






izvoz podatkov …

izvoz podatkov za dnevne

vrednosti ali mesečne

konice za več let hkrati vExcel

HIDROLOŠKI ARHIV



HIDROLOŠKI ARHIV

»Hidrološki arhiv« omogoča vpogled v srednje

dnevne vrednosti ter mesečne ekstreme …

vodostajev, pretokov, temperatur, vsebnosti in

transporta suspendiranega materiala (površinske vode)

absolutne nadmorske višine gladine (podzemne vode)

… za praktično katerokoli kadarkoli delujočo

vodomerno postajo na površinskih in podzemnih

vodah …

… a le znotraj določenega leta …

… ter izvoz podatkov za površinske vode za

poljubno obdobje.

HIDROLOŠKI ARHIV



HIDROLOŠKI ARHIV

»Hidrološki arhiv« je zato:

zelo primeren za podrobno preučevanje hidrološkihparametrov znotraj posameznega leta, na primer: …

pojav in trajanje (preteklih) suš,

deloma tudi nastop in trajanje (preteklih) poplav (predvsem

obsežnejših nižinskih poplav in poplav na kraških poljih),

preučevanje interakcije med površinskimi in podzemnimi

vodami,

preučevanje vsebnosti/transporta suspendiranega materiala,

rekonstrukcija tedanjih pretočnih krivulj …

HIDROLOŠKI ARHIV



HIDROLOŠKI ARHIV

»Hidrološki arhiv« je zato:

… a po drugi strani preveč podroben in kot tak manjprimeren za preučevanje hidroloških parametrov

znotraj daljših časovnih obdobij, na primer: …

srednji obdobni pretoki ali (srednje) obdobne male/velike

konice,

trendi spreminjanja pretokov (srednjih, malih, velikih) in

temperatur,

spremembe rečnih pretočnih/temperaturnih režimov …

… ki so pogosto predmet hidrogeografskih preučevanj.

MESEČNE STATISTIKE



MESEČNE STATISTIKE

Preučevanje obdobnih pretokov, trendov

spreminjanja različnih pretokov in temperatur,

sprememb v rečnih pretočnih/temperaturnih

režimih ipd. omogočajo podatki, ki jih najdemo v

razdelku »mesečne statistike«.

MESEČNE STATISTIKE




le površinske vode:arhiv mesečnih

vrednosti

(pretoki, temperature)

MESEČNE STATISTIKE



Površinske vode ZVEZNO

(limnigraf,

samodejne postaje,

podat. zapisovalnik)

VODOMER

(opazovanje)


hidrološki arhiv

raziskave znotraj

posameznega leta

dnevna povprečja + mesečne konice dnevne vrednosti+ mesečne konice (nezanesljive!)

povprečenje

zveznih

podatkov

povprečenje

podatkov

praviloma

ni potrebno

povprečenje

dnevnih

podatkov

povprečenje

dnevnih

podatkov

povprečni mesečni pretok (Qs)

najmanjši mesečni pretok (Qnp/Qnk)

največji mesečni pretok (Qvp/Qvk)

povprečni mesečni pretok (Qs)

najmanjši mesečni pretok (Qnp/Qnk)

največji mesečni pretok (Qvp/Qvk)

=> Qnk in Qvk (nezanesljiva!)


mesečne statistike

režimi, trendi, primerjave

različnih obdobij …

MESEČNE STATISTIKE



MESEČNE STATISTIKE

Odprite »seznam vodomernih postaj«

SEZNAM VODOMERNIH POSTAJ




Seznam vodomernih postaj je pravzaprav kataster

vseh kadarkoli delujočih postaj v Sloveniji

aktivnih in opuščenih.

V Excelovi tabeli so za vsako postajo navedeni

pripadajoči atributi:

unikatna šifra postaje 1.000 – 9.000 +

vodotok, na katerem je postaja locirana

površina vodozbirnega zaledja v km2

GPS lokacija

nadmorska višina v m

začetek/konec delovanja v letnicah

aktivnost postaje (delujoča/ukinjena/v ustanavljanju …).





Vstavite filter in prikažite le delujoče postaje

Najdite svojo postajo in si izpišite šifro, ker jo

boste potrebovali v nadaljevanju





1070 Petanjci Mura Nejc Aleksić 1070 Petanjci Mura Mišel Podgorski

1220 Polana I Ledava Nataša Balant 1220 Polana I Ledava Anže Prinčič

2250 Otiški Vrh I Meža Urban Križaj 2250 Otiški Vrh I Meža Miha Sever

2640 Makole Dravinja Ženja Brezovar 2640 Makole Dravinja Laura Siegl

2900 Zamušani I Pesnica Lea Mraz 2900 Zamušani I Pesnica Urban Simon3060 Jesenice Sava Dolinka Katarina Dolušić 3060 Jesenice Sava Dolinka Jasna Sitar

3180 Podhom Radovna Ana Đukić 3180 Podhom Radovna Klara Skubi

3200 Sveti Janez Sava Bohinjka Barbara Fortun 3200 Sveti Janez Sava Bohinjka Gregor Stele

3260 Ukanc Savica Aljaž Golob 3260 Ukanc Savica Jelena Nastasija Sredić

3420 Radovljica I Sava Dominik Hobacher 3420 Radovljica I Sava Erika Škrjanec

3570 Šentjakob Sava Tamara Ivelja 3570 Šentjakob Sava Nina Štern

4120 Kokra I Kokra Teja Jamnik 4120 Kokra I Kokra Tina Šturm

4200 Suha I Sora Klemen Tilen Janžekovič 4200 Suha I Sora Uroš Šumnik 4400 Kamnik I Kamniška Bistrica Nina Jeromen 4400 Kamnik I Kamniška Bistrica Monja Šebela

4820 Petrina Kolpa Andraž Karničnik 4820 Petrina Kolpa Miha Urbančič

4970 Gradac Lahinja Peter Kastelic 4970 Gradac Lahinja Mitja Zalokar

6020 Solčava I Savinja Matija Grošelj 6020 Solčava I Savinja Urška Zima

6060 Nazarje Savinja Marko Kolar Požun 6060 Nazarje Savinja

6200 Laško I Savinja Tanja Kovač 6200 Laško I Savinja

6240 Kraše Dreta Blaž Kralj 6240 Kraše Dreta

6300 Šoštanj Paka Lucija Kutnjak 6300 Šoštanj Paka

7160 Podbočje Krka Stanka Lapanja 7160 Podbočje Krka

7340 Prečna Prečna Nastja Lozar 7340 Prečna Prečna

8060 Log Čezsoški Soča Alen Markočič 8060 Log Čezsoški Soča

8080 Kobarid I Soča Luka Milinković 8080 Kobarid I Soča

8270 Žaga Učja Laura Močnik 8270 Žaga Učja

8450 Hotešk Idrijca Peter Novak 8450 Hotešk Idrijca

8500 Bača pri Modreju Bača Žiga Pangerl 8500 Bača pri Modreju Bača

8590 Dornberk Vipava Nina Pikl 8590 Dornberk Vipava

9050 Cerkvenikov Mlin Reka Maša Pintač 9050 Cerkvenikov Mlin Reka





DATOTEKE S PRETOKI



DATOTEKE S PRETOKI

Izberite ustrezno Excelovo datoteko …



DATOTEKE S PRETOKI – STRUKTURA PODATKOV



šifra postaje

unikatna šifra (številka) vsake postaje

mora biti enaka tisti na seznamu ter na zavihku





vrsta merjenja (zelo pomembno!)

opazovanja (vodomer) – trenutne vrednosti (trenutek odčitka) manj primerna za preučevanje konic (še zlasti visokih!)

limnigrafski (limnigraf) – povprečje (za cel dan)

podatkovni zapisovalnik – povprečje (za cel dan)

avtomatski – povprečje (za cel dan)

…

pretok – obdobje: XXXX –YYYY

vrednosti se nanašajo na celotno obdobje delovanja postaje (od

ustanovitve do »danes«, ne glede na morebitne/a manjkajoče/a

mesece/leta)

DATOTEKE S PRETOKI STRUKTURA PODATKOV




leto

15 zapisov za vsako leto

po posameznih mesecih (12)

letni karakteristični pretoki (3)





mesec

01 do 12 => pretok (mali, srednji ali velik) jan. do dec.: tekoče leto

n => najmanjši (mali, srednji ali velik) pretok: tekoče leto

s => srednji (mali, srednji ali velik) pretok: tekoče leto

v => največji (mali, srednji ali velik) pretok: tekoče leto

n01 do n12 (na dnu) najmanjši (mali, srednji ali velik) pretok po mesecih: celotno obdobje delovanja

s01 do s12 (na dnu)

srednji (mali, srednji ali velik) pretok po mesecih: celotno obdobje delovanja

v01 do v12 (na dnu)

največji (mali, srednji ali velik) pretok po mesecih: celotno obdobje delovanja

n / s / v (povsem na dnu)

najmanjši/srednji/največji (mali, srednji ali velik) pretok: celotno obdobje

delovanja postaje




Qnk

najmanjši (mesečni, letni ali obdobni) pretok: dejanska konica

Qnp

najmanjši (mesečni, letni ali obdobni) pretok: dnevno povprečje

Qs

srednji (mesečni, letni ali obdobni) pretok: dnevno povprečje

Qvp

največji (mesečni, letni ali obdobni) pretok: dnevno povprečje

Qvk

največji (mesečni, letni ali obdobni) pretok: dejanska konica


NALOGA



NALOGA

Dopolnite spodnji sestavek …

Leta 2003 je Slovenijo zajela katastrofalna suša.Številni manjši vodotoki so povsem presahnili in tudinekatere večje reke so dajale le še vtis skromnih

potočkov. Na Savi (Litija I) so bili na primer tega leta

zabeleženi najmanjši pretoki v mesecu _________.Najmanjši pretok je tedaj znašal komaj ________ m3 /s.

Njegovo skromnost podčrtuje dejstvo, da je bil znatnomanjši od dolgoletnega povprečja najmanjših letnih

pretokov, ki na vodomerni postaji Litija I sicer znaša _________ m3 /s.

NALOGA



NALOGA

Najmanjši mali pretok (konica) leta 2003 (avgust) nQnk 2003 => 28,7 m3 /s

Leto Mesec N Qnk Qnp Qs Qvp Qvk2003 01 31 94.1 101 145 227 265

2003 02 28 53.4 56.3 78.2 107 132

2003 03 31 59.2 59.2 80.2 109 140

2003 04 30 63.7 73.0 116 188 204 2003 05 31 41.8 41.8 67.2 103 116

2003 06 30 35.4 37.0 44.7 66.7 103

2003 07 31 32.4 32.4 48.9 113 154

2003 08 31 28.7 28.7 33.0 54.8 68.3

2003 09 30 33.1 33.1 46.5 126 206

2003 10 31 43.9 43.9 99.5 229 310

2003 11 30 76.2 87.7 224 754 930 2003 12 31 66.7 71.4 155 433 482

2003 n 365 28.7 28.7 33.0 54.8 68.3

2003 s 365 52.4 55.4 94.8 209 259

2003 v 365 94.1 101 224 754 930

NALOGA



Srednji mali pretok (konica) v celotnem obdobju

delovanja vodomerne postaje

sQnk => 43,8 m3 /s

povprečje letnih Qnk

Leto Mesec N Qnk Qnp Qs Qvp Qvk1953-2012 n 21915 28.7 28.7 94.8 495 5791953-2012 s 21915 43.8 47.0 163 983 1227

1953-2012 v 21915 60.8 69.5 265 1748 2326

NALOGA



Dopolnite spodnji sestavek …

Leta 1990 so Slovenijo prizadele uničujoče poplave, kiso odnesle 20 % tedanjega BDP. Skokovito so narasli

številni hudourniki, pa tudi večji vodotoki. Na Savi(Litija I) je bil na primer tega leta zabeležen največji pretok ________ m3 /s v mesecu _________. Veljaomeniti, da je predstavljal t. i. stoletne vode in je bil

bistveno večji od dolgoletnega povprečja največjihletnih pretokov, ki na vodomerni postaji Litija I sicer

znaša _________ m3

/s.

NALOGA



Največji velik pretok (konica) leta 1990(november)

vQvk 2003 => 2326 m3 /s

Leto Mesec N Qnk Qnp Qs Qvp Qvk1990 01 31 53.7 56.2 92.4 291 419

1990 02 28 60.1 64.2 87.4 175 207

1990 03 31 42.1 43.2 68.7 159 188

1990 04 30 103 111 185 499 536

1990 05 31 64.2 68.4 93.1 123 138

1990 06 30 61.4 65.6 195 637 767

1990 07 31 54.9 65.6 120 266 318

1990 08 31 51.2 54.9 71.8 149 163

1990 09 30 48.8 51.2 104 489 607

1990 10 31 67.0 79.1 211 694 834 1990 11 30 106 127 403 1454 2326

1990 12 31 96.0 116 200 460 688

1990 n 365 42.1 43.2 68.7 123 138

1990 s 365 67.4 75.2 153 450 599

1990 v 365 106 127 403 1454 2326

NALOGA



Srednji velik pretok (konica) v celotnem obdobju

delovanja vodomerne postaje

sQvk => 1227 m3 /s

povprečje letnih Qvk

Leto Mesec N Qnk Qnp Qs Qvp Qvk1953-2012 n 21915 28.7 28.7 94.8 495 5791953-2012 s 21915 43.8 47.0 163 983 1227

1953-2012 v 21915 60.8 69.5 265 1748 2326

NALOGA



Kolikšen je (bil) srednji pretok na Savi (Litija I):

leta 1990 (sQs 1990)

152 m3/s

leta 2003 (sQs 2003) 94,8 m3/s

za celotno obdobje delovanja vodomerne postaje (sQs)

164 m3/s

NALOGA



V nadaljevanju boste vsak za svojo postajo za

celotno obdobje delovanja:

poiskali naslednje karakteristične pretoke

sQs, nQnk, sQnk, sQvk, vQvk

DOMAČA NALOGA

izračunali specifični odtok kako?

DOMAČA NALOGA

izdelali hidrogram in določili pretočni režim

grafično prikazali spreminjanje letnih vrednosti

karakterističnih pretokov

sQs, nQnk, vQvk

NALOGA



Izdelajte hidrogram za izbrano vodomerno postajo

za celotno obdobje delovanja …

… in določite rečni pretočni režim

Kako bi se lotili naloge in katere podatke bi pritem uporabili?

NALOGA



Za izdelavo hidrograma za celotno obdobje

delovanja vodomerne postaje uporabimo srednje

pretoke za vseh 12 mesecev

Leto Mesec N Qnk Qnp Qs Qvp Qvk

1953-2012 s01 1860 73.4 79.8 150 366 433

1953-2012 s02 1695 67.9 73.2 138 306 366

1953-2012 s03 1860 76.4 85.5 166 403 485

1953-2012 s04 1800 103 119 204 419 4901953-2012 s05 1860 91.5 111 183 375 454

1953-2012 s06 1800 75.0 91.9 158 360 437

1953-2012 s07 1860 63.0 72.0 123 297 362

1953-2012 s08 1860 52.2 58.9 99.2 252 324

1953-2012 s09 1800 53.7 60.6 134 426 5301953-2012 s10 1860 66.9 76.4 181 533 649

1953-2012 s11 1800 80.0 91.9 224 621 789

1953-2012 s12 1860 86.7 96.9 198 509 623



NALOGA



Za celotno obdobje delovanja izbrane vodomerne

postaje na grafikonih prikažite spreminjanje letnih

vrednosti karakterističnih pretokov za:

srednje letne pretoke (sQs),

male letne pretočne konice (nQnk),

velike letne pretočne konice (vQvk).

Kako bi se lotili naloge in katere podatke bi pritem uporabili?

NALOGA



Vstavite filter in pri »mesecih«izberite »s« …

NALOGA



… ter izberite zadetke stolpca »Qs« …

NALOGA



… in izdelajte grafikon spreminjanja srednjihletnih pretokov

NALOGA



Podobno še za male in velike letne pretočnekonice:

male letne pretočne konice (nQnk): s filtrom pri »mesecih«izberite »n« …

… ter izberite zadetke stolpca »Qnk«

velike letne pretočne konice (vQvk): s filtrom pri »mesecih«izberite »v« …

… ter izberite zadetke stolpca »Qvk«

NALOGA



… in izdelajte grafikona

arhiv hidroloških podatkov arso

Documents