novice podjetnih kmetijcev 2016kmetijska.scptuj.si/dokumenti/glasila/glasilo2016_i.pdf · novice...

NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016

- 2 -

UREDNIŠKI ODBOR

Prispevki in slikovno gradivo:

učitelji in dijaki Biotehniške šole Ptuj

Oblikovanje in urejanje:

Simona Kotnik

Mentorica:

Majda Klemenčič

Lektoriranje:

Majda Klemenčič

Mojca Patekar

Tisk:

Davorin Zorli

Alinea d. o. o.

Naklada:

100 izvodov


- 3 -

Zhuyun, 4. D/HT


- 4 -

KAZALO VSEBINE:

UVODNIK ..................................................................................................................................................... 5

LETOŠNJA PRAKSA NA PORTUGALSKEM ........................................................................................... 6

DIJAKI BIOTEHNIŠKE ŠOLE ŠC PTUJ OPRAVLJALI DELOVNO PRAKSO NA

PORTUGALSKEM ....................................................................................................................................... 7

BIOTEHNIŠKA ŠOLA PTUJ IMA NAJBOLJ VŠEČNI SAUVIGNON ............................................... 14

MOJ DAN NA PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU ................................................................................ 15

PROGRAM IZMENJAVE DIJAKOV POPESTRI ŠOLSKI VSAKDAN ............................................. 16

SODELOVANJE NA GASTRONOMSKEM DOGODKU V PANČEVU ................................................ 18

6. SREČANJE OKOLJEVARSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC

PTUJ ............................................................................................................................................................ 20

DIJAKI PROGRAMA GASTRONOM – HOTELIR NA SREČANJU OKOLJEVARSTVENIH

TEHNIKOV ................................................................................................................................................ 21

POMEMBNO SREČANJE IN SODELOVANJE OKOLJEVARSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE

NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ .......................................................................................................... 22

DAN ZEMLJE NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ ................................................................................ 23

ONESNAŽEVANJE OKOLJA................................................................................................................... 24

TUJA ŠEGA DOMAČO ZBEGA ............................................................................................................... 26

NOV USPEH DIJAKOV BIOTEHNIŠKE ŠOLE ŠC PTUJ ................................................................... 28

EKOKVIZ 2015/2016 ZA SREDNJE ŠOLE ............................................................................................. 29

TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU?« ........................................................................................... 30

DNEVNIK NEZNANKE ............................................................................................................................ 32

1. ŠPORTNI DAN IN SPREJEM NOVINCEV NA TURNIŠČU ......................................................... 34

2. ŠPORTNI DAN: DRSANJE .................................................................................................................. 37

ATLETIKA, MOJA STRAST ..................................................................................................................... 38

PESMI NAŠIH DIJAKOV ......................................................................................................................... 40

TEMA NA RAZREDNI URI: ZAKAJ IN KDAJ SMO DIJAKI VESELI IN ZAKAJ ŽALOSTNI? ..... 42


- 5 -

UVODNIK

Ravnatelj Biotehniške šole

Glasilu na pot

To, kar je napisano, ostane za

vedno na papirju in je trajen

dokument, ki ga velikokrat

razumemo in znamo ceniti šele po

določenem času.

Vsak bralec bo po svoje ocenil

objavljene zapiske, avtorji pa ste

dokazali, da ob rednem učnem

procesu na šoli zmorete in znate še

marsikaj drugega, na kar smo vsi

na šoli izjemno ponosni.

V vaših sestavkih je vtkano veliko

poguma, prizadevanj in marljivega

dela, predstavili ste nam vaše

poglede, vaše izkušnje, razmišljanja in literarno ustvarjanje. Dokazali ste se na strokovnih

področjih, tekmovanjih, srečanjih in delovni praksi doma in v tujini. Povsod dosegate

zavidljive uspehe in rezultate in te vaše izkušnje ste prav tako zapisali.

Na šoli si prizadevamo, da vas dijake postavimo v realno okolje, v katerem morate

povezati vse pridobljeno znanje tako teorije kot prakse in se spoprijeti z reševanjem

problemov ter smelo načrtovati svojo prihodnost, svojo strokovno in poslovno pot.

Prepričali ste nas, da ste vešči svoje misli preliti na papir; ni vam tuje umetniško

ustvarjanje, prav tako ne kritično presojanje tako strokovnega kot družbenega dogajanja.

Hvala vam za prijetno ponujeno branje, zahvala gre mentoricam in mentorjem, ki so vas

spodbujali in vodili, prav tako pa velja pohvala oblikovalcem in drugim zaslužnim za

izdajo te številke šolskega glasila naše šole.

Marjan Horvat, univ. dipl. inž. agr. eko.

ravnatelj


- 6 -

LETOŠNJA PRAKSA NA PORTUGALSKEM

Monika pri sušenju sadja

Letošnje šolsko leto se nas je 5 dijakov 4. letnika

udeležilo praktičnega usposabljanja, ki je potekalo prvič

na Portugalskem, v mestu Braga. Je mesto, ki leži na

severu države in ima 181 820 prebivalcev. Mi smo

prebivali v hiši na obrobju mesta, nedaleč nad nami pa se

je nahajala znamenita cerkev Bom Jezus de Monte.

Čeprav je bila hiša starejše opremljena smo se v njej

počutili udobno. Dijakinje smo delale vsaka v svojem

podjetju, dijaka pa sta skupaj opravljala dela na kmetiji.

Tjaša je delala v podjetju, ki se ukvarja z analiziranjem.

Tam je analizirala vzorce vode in zemlje. Monika je

delala v podjetju Hands on Earth, ki se ukvarja z biološko

predelavo izdelkov. Sušila je sadje, ki ga je tudi pakirala

in označevala, prav tako je polnila steklenice in vrečke z

mešanicami začimb ter zelišč.

Vsi smo se na delo vozili kar daleč izven Brage, razen Zlatke, ki je delala v mestu v

cvetličarni. Opravljala je vsa potrebna dela, ki so bila tisti čas aktualna. Presajala in

urejala je rože, jih zalivala in pometala po rastlinjaku. Timi in Tine sta delala na kmetiji,

kjer se ukvarjajo z govedorejo. Ker je bil čas spravila koruze, sta pri tem pomagala, prav

tako pa pri molži in delu v hlevu. Timi je občasno skrbel tudi za konja.

V vseh podjetjih so nas prijazno sprejeli, nam pomagali in nas skušali naučiti čim več

portugalščine, ki je prav poseben jezik. Čeprav mnogi trdijo, da je enak kot španščina,

lahko mi potrdimo, da to sploh ni res. Čeprav sta sosednji državi, imata zelo različna

jezika. Prosti čas in vikende smo izkoristili za različne oglede. Ogledali smo si

znamenitosti in središče mesta, pristaniško mesto Viana do Castelo in cerkev Svete Lucije,

naravni park Peneda-Geres, sejem v Vili Verde, zgodovinsko meto Porto, kjer smo se tudi

zapeljali z ladjo po reki Duoro; zadnji dan smo se odpravili tudi na peščeno plažo

Esposende, kjer smo nabirali školjke, uživali na soncu, najpogumnejši so skočili tudi v

morje. Tam smo si še ogledali obmorski način pridelave zelenjave. Seveda smo imeli tudi

čas za druženje in šli na pijačo ali pa v najbližji nakupovalni center, ki je bil pol ure hoje

stran. Med bivanjem se nam je zgodilo veliko lepih, zanimivih stvari, ki se jih bomo še

dolgo z veseljem spominjali.

Monika, 4. a/KPT


- 7 -

DIJAKI BIOTEHNIŠKE ŠOLE ŠC PTUJ OPRAVLJALI

DELOVNO PRAKSO NA PORTUGALSKEM

Dijaki na izletu v nacionalnem parku na razgledni točki Miradouro Pedra

Bela

V članku predstavljamo

izkušnje dijakov

Biotehniške šole iz

Šolskega centra Ptuj, ki

so bili letos v mesecu

oktobru v okviru

projekta Erasmus –

Mobilnost, ki ga

finančno omogoča

Evropska komisija, na

tritedenskem praktičnem

usposabljanju na severu

Portugalske v pokrajini

Minho. Vsaka dežela

ima svojo pokrajino, ki

je bolj kot druge

obdarjena z naravnimi

lepotami.

Na Biotehniški šoli Ptuj se dijaki pod mentorstvom profesorice angl. jezika Natalije

Bukvič že tradicionalno udeležujejo praktičnega usposabljanja v tujini. Na Portugalskem

je to pokrajina Minho. Območje, ki sega severno od Porta vse do španske meje, je idilična

celota slikovitih rečnih dolin, vinogradov in valovitih, z gozdovi pokritih gričev.

Prestolnica pokrajine Minho je sodobno mesto Braga, za katerega je značilna tudi

močna tradicionalna vloga vodilnega portugalskega verskega središča z znamenitim

romarskim svetiščem Bom Jesus s čudovitim baročnim svetiščem.

Prav tako je zanimiv bližnji Guimaraes, ki predstavlja zibelko sodobne Portugalske, saj je

bil njena prva prestolnica in rojstni kraj prvega portugalskega kralja Afonsa Henriquesa.

Kmetijstvo je na Portugalskem zelo raznoliko. Na severu pridelujejo veliko vina

(portovca), pokrajina Minho pa slovi po »vinho verde«, lahkem in rahlo penečem se vinu,

ki ga uradno ne pridelujejo nikjer drugje. Na Portugalskem pridelujejo agrume, breskve,

hruške, mandlje, oljčno olje, ... pa tudi pluto iz hrasta plutovca. Od živinoreje je na

severu bolj razširjena govedoreja, proti jugu je več ovčereje.

Kar polovica Portugalske velja za kmetijsko, toda le četrtina portugalskih delavcev živi na

kmetijah, ki so v večini majhne. Kmetijsko najbolj razvita pokrajina leži med rekama

Douro in Tejo. Med pomembne kulture spadajo še pšenica, koruza, oves in rž.

V zadnjem obdobju na kmetijah močno razvijajo dopolnilne dejavnosti, širi pa se tudi

ekološka pridelava hrane.

Pet dijakov iz programov kmetijsko podjetniški tehnik, okoljevarstveni tehnik in

hortikulturni tehnik je opravljalo prakso na delovnih mestih, ki so bila izbrana glede na


- 8 -

poklicno usmeritev posameznega dijaka. S takšno izbiro delovnega mesta dijakom v času

šolanja omogočimo praktično usposabljanje v tisti stroki, za katero se dijak izobražuje in

izkazuje posebno zanimanje.

Tako sta dijaka Timotej Krajnc in Tine Serec tri tedne delala na farmi krav molznic, na

družinski kmetiji Sepulveda v neposredni bližini mesta Brage. V hlevu s prosto rejo redijo

okrog 60 krav molznic črno-bele pasme s povprečno mlečnostjo okrog 10.000 kg mleka v

laktaciji. Krmni obrok pripravljajo v mešalnem vozu. Zanimivo je, da travne silaže na tem

območju skorajda ne uporabljajo, ker je travnatih površin, primernih za košnjo, razmeroma

malo. V osnovni obrok tako vključujejo predvsem koruzno silažo in koncentrate, vlaknino

pa zagotovijo s krmljenjem kvalitetne ječmenove slame, ki jo uvozijo iz sosednje Španije.

Na kmetiji silirajo tudi posevek lucerne in ovsa, ki ga uporabljajo predvsem za krmljenje

mlade živine. Cene mleka se gibljejo med 0,29 in 0,32 eur na kg mleka, odvisno od

njegove kvalitete.

Tine Serec o svojih vtisih o opravljanju prakse pri družini pravi: »Všeč mi je bil njihov

umirjen vsakdan, saj si znajo postaviti mejo med časom za delo in časom za počitek. Tudi

če delo ostane za naslednji dan, jim je pomembno le, da ga dokončajo.

Tipičen dan na kmetiji se prične z molžo ob 7. uri zjutraj, popoldan pa ob 18. uri. Sledila

so vsakodnevna opravila. Pomagala sva pri pripravi krme za krave, jim počistila ležišča,

nastiljala porodne bokse, krmila telice in teleta ter čistila napajalna korita.

Družina, pri kateri sva opravljala prakso, šteje 7 članov, lastnik Carlos je star 35 let, na

kmetiji živi skupaj z ženo, dvema otrokoma, bratom in starši.

Všeč mi je bil njihov odnos do dela in ljudi, zelo so prijazni, za delo si znajo vzeti čas, ne

hitijo. Bili so zelo gostoljubni, vsak dan so nama pripravili kosilo, ki smo ga pojedli skupaj

s celo družino. Zanj so si vsak dan vzeli čas od 12.30 do 15. ure. Ko smo pojedli smo se

vedno ob kavi še veliko pogovarjali o aktualnih novicah, dogajanju in znamenitostih na

Portugalskem ter v Sloveniji. Primerjali smo tudi kmetije in načine kmetovanja«.

Timotej Krajnc je prav tako navdušen nad prijaznostjo gostiteljske družine. »Sprejmejo te

z odprtimi rokami in ti takoj zaupajo; zaupali so nam na primer tudi varstvo svojih

majhnih otrok. S sošolcem sva opravljala veliko različnih del, prisostvovala sva lahko

tudi pri porodu telička, vključili so naju pravzaprav v vsako delo.

Všeč mi je bilo, ko smo delali skupaj z lastnikovim bratom, ki je znal angleško, da smo se

lahko več pogovarjali.

Od hrane in pijače sva poskusila mnoge novosti. Ponudili so nama veliko svojih tipičnih

jedi – riž v krvi, ribe; zelo veliko jedo ocvrtega krompirja, meso pripravljajo večinoma

kuhano ali ocvrto, sladici – kostanje ali pečena jabolka. Pridelujejo tudi svoje rdeče vino

na tipičnih brajdah, ki jih ima skoraj vsaka kmetija. Na koncu so naju obdarili s

portovcem, pomarančnim likerjem in spominki.«


- 9 -

Dijaka Timotej Krajnc in Tine Serec s člani družine Soarez Sepulveda v hlevu z molznicami. Na

fotografiji sta tudi učiteljici strokovnih predmetov na Biotehniški šoli Ptuj Dominika Slanič Fakin in

mag. Gabrijela Plateis

Dijakinja Monika Meško je prakso opravljala v manjšem podjetju, z imenom Hands on

Earth. V tem podjetju sedem zaposlenih žensk predeluje ekološko pridelano sadje in

zelišča ter iz njih pripravlja čudovite končne izdelke, kot so marmelade, džemi, želeji,

sušeno sadje ter različne čajne in zeliščne pripravke. Sadje sušijo na povsem naraven

način brez konzervansov, edini dodatek je limonin sok iz limon, pridelanih na domačem

vrtu.

Lastnica podjetja Gloria Alegria, bivša bančna uslužbenka, se s to dejavnostjo ukvarja šele

tri leta. Ima malo lastnih površin (manjši zeliščni vrt in sadovnjak), zato večinoma sadje

(pomaranče, limone, kivi, kaki, pasijonko, smokve, ...) in zelišča (timijan, rožmarin,

meto, …) odkupuje od okoliških ekoloških pridelovalcev. Predelava poteka v preprostem

objektu, nekdanji garaži, ob stanovanjski hiši.

Večino izdelkov prodajo v tujini, veliko v Londonu v trgovski verigi Amazon, izvažajo pa

jih tudi v Francijo, Nemčijo, na Kitajsko in tudi drugam. Največ proizvodov prodajo v

obliki darilnih paketov v času božično-novoletnih praznikov. Na angleškem trgu so bili že

večkrat nagrajeni z nagradami za odličen okus (»Great taste«). Dijakinja Monika Meško


- 10 -

pravi: » Pri delu sem zelo uživala. Predelava sadja je bila zame povsem novo delo. Imela

sem zelo prijazne sodelavke in šefico, ki so mi dobro razložile postopke dela. Pri delu sem

spoznala, koliko različnih možnosti in novih okusov je lahko pri predelavi sadja in pripravi

zeliščnih mešanic.«

Dijakinja Monika Meško pri sušenju sadja. Na desni strani prikaz darilnega paketa z marmelado in

čajnimi mešanicami podjetja Hands on Earth.

Bodoča okoljevarstvena tehnica Tjaša

Škrila se je praktično usposabljala v

laboratoriju za analizo zemlje, vode in

rastlin, imenovanem A2 v mestecu

Guimaraes. V laboratoriju analizirajo

predvsem vzorce zemlje za kmete, na

podlagih katerih nato izdelujejo

priporočila za gnojenje oz. gnojilne

načrte. Analizirajo tudi liste različnih

rastlin, z namenom ugotavljanja

povzročiteljev bolezni na sadnem

drevju (predvsem pri citrusih, limonah

in pomarančah).

Na obisku pri dijakinji Tjaši Škrila v laboratoriju A2 z osmimi zaposlenimi, ki ga vodita zakonca Evans.


- 11 -

Zlatka Podgoršek, dijakinja

programa hortikulturni tehnik, je tri

tedne delala v vrtnariji Viveiros do

Cavado. Njeno delo je bilo predvsem

priprava cvetja, lončnic in sadik za

prodajo. Lastnik vrtnarije deluje na

več lokacijah. Na tej lokaciji v centru

mesta Braga je potekala predvsem

prodaja lončnic in sadik sadnega

drevja.

Zlatka pri delu v vrtnariji

Skupina dijakov in učiteljev pri ogledu kulturnih znamenitosti slikovitega mesta Braga

V času bivanja na Portugalskem so dijaki spoznavali tudi kulturne in naravne znamenitosti

Portugalske. Tako so obiskali Nacionalni park Peneda-Geres na skrajnem severnem

območju Portugalske z visokimi granitnimi planinami in s še ohranjenim tradicionalnim

načinom kmetovanja.


- 12 -

Tudi ob obali je minhska pokrajina zelo lepa. Ima dolge peščene plaže, ki obrobljajo

tamkajšnjo morsko obalo in jo imenujejo Costa Verde (Zelena obala). Zelena je zaradi

velike količine padavin, temperatura morja pa je precej nizka, zato je število letovišč

kljub čudovitim plažam majhno. Obiskali smo najbolj znano letoviško mesto Viana do

Castelo s slikovito cerkvijo Sv. Lucije, ki se dviga nad mestom.

Portugalska pokrajina z nasadi kivija in vrtovi z zelenjavo

Dijaki na takšnem praktičnem

usposabljanju v tujini pridobijo

veliko dodatnih kompetenc: od

poglabljanja znanja tujega jezika

do sposobnosti samostojnega

opravljanja strokovnega dela v

novem okolju in prilagajanja na

specifične delovne pogoje med

tuje govorečimi ljudmi,

spoznavanja posebnosti in

značilnosti tuje dežele, njene

naravne, kulturne in zgodovinske

dediščine, pa tudi veliko

poguma in fleksibilnosti pri

opravljanju samostojnega dela v

svoji stroki.

Vse to želimo na šoli privzgojiti

dijakom in prav mednarodne

izmenjave so najboljša možnost

za pridobivanje takšnih

kompetenc.

Na ogledu tipične kamnite vasice v

visokogorju Peneda-Geres z značilno

kamnito kaščo (espigueiros) za

shranjevanje pridelkov.

Natalija Bukvič, prof.,

mag. Gabrijela Plateis


- 13 -

Zhuyun, 4. D/HT


- 14 -

BIOTEHNIŠKA ŠOLA PTUJ IMA NAJBOLJ VŠEČNI SAUVIGNON

Na sončni legi šolskega posestva

Grajenščak raste 2500 trsov sorte

sauvignon. Dijaki s svojim strokovnim

znanjem, voljo, pridnostjo in pod budnim

očesom učiteljev Biotehniške šole ŠC Ptuj

skrbijo za vinograd vse leto.

Optimalne naravne danosti šolskega

vinograda omogočajo razvoj grozdja

najvišje kakovosti. Iz tega grozdja vsako

leto pridelamo mošt, ki ga v prostorih

šolske kleti na Grajenščaku donegujemo

v vrhunsko vino. Lansko leto nam je bilo

naklonjeno tudi vreme, kar smo s pridom

izkoristili.

Veseli nas, da se ravno v Ptuju odvija

festival vina Salon Sauvignon. Letos smo

aktivno sodelovali in tako obiskovalcem

omogočili pokušino našega sauvignona.

Nagrajeno vino SAUVIGNON 2015

Čeprav je festival vina Salon Sauvignon šele drugo leto, je bilo zanimanje veliko. Na

voljo je bilo okrog 100 sauvignonov iz Slovenije in tujine.

Vitezi in vitezinje Združenja slovenskega reda vitezov vina, Viteškega omizja Ptuj –

Ormož in Evropskega reda vitezov vina so izbirali najbolj všečno vino. V ocenjevalni

komisiji je bilo 5 vitezov vina, predsednik je bil g. Andrej Rebernišek. Izbor je potekal

povsem anonimno. Najboljši sauvignon so izbirali med 32 vzorci po sistemu izločanja v

sedmih krogih tako, da so v vsakem krogu izbrali najboljše vino. V polfinale se je uvrstilo

7 vin, med katerimi so na koncu soglasno kot najboljši sauvignon Salona 2016 prepoznali

sauvignon 2015, ki smo ga pridelali na Biotehniški šoli Ptuj. Ponosni in zadovoljni smo na

naš skupni uspeh.

V sauvignonu 2015 se zrcali mladost, razigranost in znanje dijakov ter vseh zaposlenih,

kar daje vinu poseben čar in edinstven karakter. Sauvignon vrhunske kakovosti z 12,5 vol

% alkohola in kot suho vino lahko očara tudi Vas na dnevih odprtih vrat Biotehniške šole

Ptuj na šolskem posestvu Turnišče od 19. do 22. maja 2016. Vino boste lahko tudi kupili

na Turnišču in v Šolski štacuni.

Prisrčno Vas vabimo, da nas obiščete in razvajate svoja čutila ob ogledu našega posestva

in dobrot. Marija Ban, univ. dipl. inž. agr.


- 15 -

MOJ DAN NA PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU V PROGRAMU GASTRONOM - HOTELIR

V petek, 6. 11. 2015, sem se zjutraj ob 7. uri odpravila na praktično usposabljanje k

svojemu delodajalcu v gostilno Prosnik v Ormož. Ko sem prišla tja, sem se kot vedno

najprej preoblekla v šolsko uniformo, namenjeno za prakso, šele nato sem odšla v kuhinjo.

Ko sem prišla v kuhinjo, sem si najprej umila roke, nato pa so mi kot vedno dodelili

delovni prostor, kjer sem opravljala svoje delo. Najprej sem morala na drobno nasekljati

peteršilj, ki smo ga kasneje uporabili pri različnih prilogah za jedi. Ker pa je bila ta dan

gneča, je delo potekalo hitro in organizirano. Ko sem nasekljala peteršilj, sem šla

pripravljat blitvo, iz katere sem kasneje naredila juho. Najprej sem morala pod mrzlo

tekočo vodo oprati sedem velikih glav blitve, nato pa sem jih morala narezati na majhne

trakce. Ko sem to naredila, sem dala blitvo v lonec, nato pa sem v lonec še narezala

krompir na majhne kose. Vse skupaj sem postavila na štedilnik, kjer sem to pričela kuhati.

Medtem ko se je to kuhalo, sem gospe šefici pomagala dekorirati sladico, ki sva jo kasneje

dostavili na izdajalni pult. Pripravljanje sladic nama je vzelo veliko časa, zato je bila že

blitva kuhana, ko sem končala s svojim opravilom pri sladicah. Najprej sem očistila svojo

delovno površino, nato pa sem šla ribat krompir, ki sem ga kasneje prepražila na masti, ob

koncu pa mu dodala še prepraženo čebulo. Ker pa je bilo veliko krompirja, je trajalo kar

nekaj časa, preden sem dokončala celotno jed. Zadnjih 15 minut praktičnega usposabljanja

sem šla pospravljat in pomivat posodo. Ko je ura naznanila konec prakse, sem se

preoblekla v svoja oblačila in se odpravila domov. Najbolj všeč mi je bilo, ko so mi

prepustili samostojno delo pri pripravljanju jedi. Maja, 1. C

Vedno odlične sladice …


- 16 -

PROGRAM IZMENJAVE DIJAKOV POPESTRI ŠOLSKI VSAKDAN

Večletna uspešna izmenjava dijakov Biotehniške šole Ptuj in

LFS Buchhof – Kmetijske šole Buchhof, Wolfsberg, Avstrija

Dijaki 2. in 3. letnika Biotehniške šole Ptuj Eva, Lara, Nadja in Tadej so se v začetku

aprila odpravili na enotedensko bivanje v programu izmenjave dijakov na šolo

Landwirtschaftliche Fachschule Buchhof v Avstriji, katere moto je: »Lernen fürs Leben!«

(»Učimo se za življenje!«)

Vprašanj in priprav je bilo pred odhodom veliko! Predvsem jih je zanimalo: kje bodo

bivali, kakšen je urnik, kako bo pri praktičnem pouku… Celo na to so pomislili: kaj če

bodo med poukom kaj vprašani?!

Ampak vse bojazni so se takoj po prihodu na avstrijsko šolo razblinile. Doživeli so teden,

poln novih spoznanj, izkušenj in doživetij. Profesorica Frieda Mollhofer, ki je vodila

projekt na njihovi šoli, je pohvalila njihovo sodelovanje in marljivost pri teoretičnem ter

praktičnem pouku, ki se je odvijal predvsem v kuhinji in vrtnariji. Dejala je tudi, da so

naši dijaki avstrijskim dijakom odlično predstavili svojo šolo v nemškem jeziku.

V drugem tednu aprila pa je Biotehniška šola gostila štiri avstrijske dijakinje. Sarah, Eva,

Johanna in Michelle so sodelovale pri praktičnem pouku na šolskih posestvih Grajenščaku

in Turnišču ter tudi pri strokovno-teoretičnim pouku predvsem pri tujih jezikih.

V popoldanskem času so spoznavale lepote mesta Ptuj, si privoščile krajši izlet v Maribor

ter na povabilo naše dijakinje Eve Leskovar obiskale njihovo kmetijo Leskovar v Lešnici

pri Ormožu.

K Leskovarjevim so bili povabljeni tudi ostali dijaki Biotehniške šole, ki sodelujejo v

programu izmenjave in profesorji. Tam so jih bogato pogostili z domačimi dobrotami;

spoznali so potek pridelovanja njihovega (zelo dobrega!) vina in nekatere odlične sorte

tudi poskusili. Gospodar Igor Leskovar jim je s ponosom pokazal posestvo in veliko

vinsko klet.

Mnenja dijakov o izmenjavi:

Eva, Lara, Nadja in Tadej: »Spoznali smo podobno kmetijsko šolo v tujini. Začudilo nas

je, da imajo urnik kar od 7.45 – 16.30, sicer z opoldanskim odmorom za kosilo, vendar se

nam je zdelo kar dolgo! Bilo je zelo poučno, predvsem pa smo veseli, da smo sklenili nova

prijateljstva!«

Avstrijske dijakinje Sarah, Evi, Johanna in Michelle: »Vse nas je zelo zanimalo, spoznale

smo delo na šolskem posestvu; ogledale smo si vinsko klet ter spoznale praktično delo v

vrtnariji. Najbolj so nam bili všeč konji in delo z njimi je bilo za nas nekaj novega! Na

kmetiji Leskovar so nas zelo gostoljubno sprejeli. Ptuj je čudovito mesto, slovenščina se

nam zdi zanimiv jezik, naučile smo se nekaj besed in jih tudi uporabljale! Še bi prišle,

ampak, žal, lahko v izmenjavi dijakov sodelujemo le enkrat.«

Ravnatelj Marjan Horvat spodbuja izvenšolske dejavnosti, posebno pa take programe in

projekte, ki širijo obzorja dijakov ter bogatijo njihove izkušnje in njihovo znanje.

V programu izmenjave dijakov z avstrijsko šolo je sodelovalo več profesoric in

profesorjev Biotehniške šole, med njimi Jerica Korpar, Dominika Slanič Fakin, Ida Obran

in Ivan Kocmut, ki je skrbel za varen prevoz dijakov.


- 17 -

Jerica Korpar, organizatorica praktičnega pouka: »Zelo pomembno za dijake je, da si

upajo iti na izmenjavo v tujino, se tam vključiti v delo in življenje sovrstnikov, ki se

izobražujejo v sorodnih poklicih, saj na ta način pridobijo veliko praktičnih znanj in

izkušenj, stkejo pa se tudi prijateljske vezi.«

V programu je sodelovala tudi Marjana Rajh, sicer profesorica nemškega jezika na

Ekonomski šoli: »Sodelovala sem že pri mnogih projektih s šolami v tujini in vedno znova

se potrjuje, da sodelovanje s šolami v tujini predstavlja neprecenljivo vrednost pri učenju

tujega jezika - v tem primeru nemščine, saj dijaki lahko tuj jezik uporabljajo neposredno v

vsakdanji komunikaciji z vrstniki. To je največja motivacija za učenje tujih jezikov!«

Velikokrat pozabljamo, da se, ko zapustimo učilnico, pravo učenje šele prav začne –

učenje za življenje! Zato se trudimo, da mladim ponudimo čim več priložnosti, kjer bodo

lahko obogatili svoja znanja in nabirali svoje lastne izkušnje – kajti ves svet je učilnica! Marjana Rajh, prof.

Naše in avstrijske dijakinje v kleti pri Leskovarjevih


- 18 -

SODELOVANJE NA GASTRONOMSKEM DOGODKU V PANČEVU

V petek, 20. 11. 2015, smo se štirje dijaki iz 1. C razreda zjutraj ob 8.30 odpravili na

dolgo pot v Srbijo, v mesto Pančevo. Vožnja je trajala dobrih 7 ur, zato smo si v kombiju

lahko privoščili spanec. Med potjo smo imeli dva postanka, na katerih smo se lahko malo

pretegnili in pomalicali. Ko smo prišli v Srbijo, v Beograd, smo takoj bili vsi budni, saj

smo se že bližali Pančevu. Ko smo prispeli na cilj, so nas nekateri profesorji Ekonomske

turistične šole Pančevo pospremili v notranjost šole, kjer smo imeli večerjo ter sprejem

gostov. Pred večerjo so nam predstavili naše gostitelje, pri katerih bi naj preživeli

naslednje tri dni. Moja in Monikina gostiteljica je bila 16-letna Stojanka Tešanović, ki

naju je zelo toplo sprejela. Ko smo se vsi štirje seznanili z našimi gostitelji, je sledila

večerja. Hitro smo ugotovili, da imajo v Srbiji mrzlo hrano, na primer za glavno jed smo

dobili hladnega piščanca z različnimi prilogami. Po okusni večerji smo se s svojimi

gostitelji odpravili v stanovanja, kjer naj bi prespali. Ko smo prišli v stanovanje, smo si

najprej odložili vse stvari, nato pa se odpravili v center Pančeva; ogledali smo si nekaj

trgovin, nato pa je sledilo srečanje v prostorih Združenja Slovencev Logarska dolina. Na

srečanju smo si najprej pogledali diaproekcijo, in sicer predstavitev o Šolskem centru Ptuj,

nato pa še o Ekonomski turistični šoli Pančevo. Ker pa smo bili zelo utrujeni od vožnje,

smo že komaj gledali. Ko so bile predstavitve končane, je sledila pogostitev, nato pa smo

se dijaki 1. c razreda s svojimi gostitelji odpravili po Pančevu. Že same znamenitosti, po

katerih prepoznavamo mesto Pančevo, so nam takoj odprle oči. Dolgo smo hodili naokrog

in ko smo pogledali na uro, je bilo že nekaj čez 23. ponoči. Ko smo jaz, Monika in

Stojanka prišle domov, smo še morale priklopiti bojler, da se je lahko segrela voda za

umivanje. Ker smo bile lačne, smo bedele še nekaj časa po tuširanju in jedle razne

prigrizke ter drugo hrano. Ko smo se nasitile, smo ugotovile, da je bila ura že dve zjutraj.

Takoj smo se odpravile spat, da bi se lahko spočile za naslednji dan. Zjutraj smo se morale

zbuditi že ob 7.45, saj smo se najprej oblekle, nato pa odpravile na zajtrk. Ko smo se

usedle za mizo, sta Stojankina oče in mama povedala, da so zajtrk naredili po slovenskem

receptu, imenovanem makaroni s sirom. Ampak ko smo na krožnik dobile vsaka svojo

porcijo hrane, niti približno ni izgledalo tako kot makaroni s sirom. Ker pa nisem hotela

biti nevljudna, sem na silo pojedla vse, kar sem imela na krožniku. Ko smo bile

pripravljene za odhod, nas je Stojankin oče odpeljal na parkirišče pred šolo, od koder smo

šle peš v šolo, kjer naj bi tisti dan potekalo druženje dijakov, ki se učijo kuhati in streči

hrano. Ko smo prišli v šolo, smo imeli najprej majhno pogostitev, nato pa smo se jaz,

Monika, Alen in Nino odpravili v kuhinjo, namenjeno večino časa za pripravo sladic. Ker

pa v kuhinjo ni bilo vstopa brez opreme, smo se najprej preoblekli v šolske uniforme, nato

pa se podali novim dogodivščinam naproti. Najprej smo šli skozi recept, da smo lahko že

vnaprej premislili, kako bo potekalo naše delo. Nato je sledila priprava sestavin. Ko so bile

vse sestavine pripravljene, smo lahko začeli s pripravo testa za potice. Ko smo imeli testo

pripravljeno, smo ga pustili malo vzhajati, medtem pa smo si pripravili še orehov nadev za

potice. Ko je bilo testo dovolj vzhajano, smo začeli s pripravo potice. Najprej smo testo

razvaljali; nato smo dodali orehov nadev, nato pa vse skupaj zavili in naša potica je bila

gotova. Treba je bilo še samo malo prepikati testo, da bi se med peko lažje dvigovalo;


- 19 -

seveda je bilo treba še potico speči. Med tem časom, ko se je naša potica pekla, so nas

poklicali na stopnišče pred šolo, kjer smo naredili nekaj skupinskih fotografij.

Po fotografiranju je sledila pogostitev, kjer naj bi bila tudi naša potica. Kot prvo jed so

nam postregli z juho iz palačink; nato je sledila glavna jed, kjer si lahko izbiral med več

vrstami mesa in prilog. Nazadnje je sledila sladica, in sicer naša orehova potica, zraven nje

pa še makova potica, ki je nismo pekli mi, pač pa drugi dijaki. Po okusnem kosilu smo se

odpravili domov, kjer smo se pripravili za odhod v glavno mesto Srbije, Beograd. Do

Beograda smo se peljali z avtobusom; nato smo malo pešačili po mestu, si ogledovali

razne stvari in znamenitosti, med njimi tudi grad. Bili smo tudi v največjem nakupovalnem

centru v Beogradu, kjer smo si lahko nakupili stvari. Nismo si še vsega ogledali in že je

bila ura 22. Po nakupovanju smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v

Pančevo. Ko smo jaz, Monika in Stojanka prišle domov, smo se najedle, nato pa se uredile

za spanje. Zjutraj smo lahko spale malo dlje kot prejšnji dan, saj smo imeli ogled Pančeva

pozneje. Preden smo odšle od doma, sva si z Moniko v potovalko spakirali stvari, ki so jih

kasneje Stojankini starši pripeljali v vagon vlaka, v katerem smo imeli majhno pogostitev

in predstavitev tega vlaka. Po Pančevu so nas vodile dijakinje Turistične šole Pančevo in

ena profesorica. Ko smo si ogledali glavne znamenitosti Pančeva, smo lahko šli po

nakupih. Preden smo se odpravili na pot v Slovenijo, smo še imeli malico. Po malici smo

spakirali vse stvari v kombi, nato pa je že prišel čas slovesa. 15 minut smo se poslavljali,

nato smo se z veselimi obrazi s kombijem odpravili proti Sloveniji. Ko smo prispeli v

Slovenijo, sem bila zelo srečna, saj sem po treh dneh zagledala svojo rodno domovino.

Veliko je stvari, ki sem se jih naučila v Srbiji in upam, da bom še kdaj imela priložnost iti

v kako drugo državo. V Srbiji sem videla veliko zanimivih in poučnih stvari, ki jih v

Sloveniji ne vidiš. Maja, 1. C


- 20 -

6. SREČANJE OKOLJEVARSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE NA

BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ

Zmagovalna ekipa okoljevarstvenih tehnikov

Okoljevarstveni tehniki

znanja in izkušnje

izmenjujejo na različne

načine, eden izmed njih je

vsakoletno srečanje

okoljevarstvenih tehnikov

Slovenije. Organizatorica

letošnjega srečanja je bila

naša šola. Srečanje je

pomembno tako za dijake

kakor za učitelje stroke in

ravnatelje šol, povabili

pa smo tudi predstavnike

delovnih organizacij, s

katerimi strokovno

sodelujemo.

Slednje dijakom omogočajo opravljanje praktičnega izobraževanja in oglede. Srečanje je

potekalo v Turnišču, kjer ima Biotehniška šola svoje posestvo. Zaključili pa smo ga v

dvorani na Šolskem centu Ptuj z razglasitvijo rezultatov skupin, podelitvijo priznanj in

pokala ter napovedjo naslednjega gostitelja. Veselimo se že prihodnjega srečanja, ki ga bo

organizirala Srednja šola Slovenj Gradec in Muta. Irena Unuk, prof.


- 21 -

DIJAKI PROGRAMA GASTRONOM – HOTELIR

NA SREČANJU OKOLJEVARSTVENIH TEHNIKOV

Alen in Nik iz 1. C v strežbi

V sredo, 21. 10. 2015, smo dijaki

1. C razreda imeli naravoslovni

dan, ki ga prej sploh nismo

načrtovali. Okoljevarstveniki so

imeli srečanje na šolskem

posestvu Turnišče. Ker pa smo

program gastronom - hotelir, smo

morali za ta dan pripraviti hrano,

ki bi jo pozneje ponudili vsem

prisotnim na srečanju. Tako smo

se zjutraj ob 7. uri zbrali za

Šolskim centrom, kjer smo se

razdelili v dve skupini.

V prvi skupini je bilo 11 dijakov, ki so šli na Grajenščak, v drugi skupini pa nas je bilo 6;

mi smo se odpravili v Turnišče. Ko smo ob 7.30 prišli tja, smo si najprej čez strežbeno

opremo nadeli predpasnike in nato pripravili nad 60 sendvičev. Sendviče smo nato skrbno

zavili ter jih pospravili v shrambo, kjer so počakali vse do prihoda okoljevarstvenikov. Ker

pa je bilo veliko prisotnih, smo si tudi mi med sabo razdelili delo. Z Nušo sva bili pri

mizah, kjer sva delili malico, torej sendviče in jabolka. Ker pa je Biotehniška šola znana

po pridelavi jabolčnega soka, smo tudi tega ponudili gostom. Ko si je vsak prišel po

malico, sva vljudno pozdravili in razdelili hrano. Velikokrat so prišli do nas tudi drugi

profesorji z dijaki in naredili z nami nekaj fotografij. Bilo je zelo zabavno, saj sva kasneje

z Nušo gledali in poslušali ves program, ker sva svoje delo že opravili. Zelo dolgo je

trajalo, preden se je celoten program zaključil. Nato so sledile še razdelitve dijakov v

različne skupine ter nato odhod po skupinah. Ampak ker naj bi se okoljevarstveniki

kasneje vrnili, smo si mi med tem časom pripravili pladnje s pecivom, ki smo jih kasneje

tudi razdelili med vse prisotne. Moram pa reči, da glede na to, da smo delali v strežbi

prvič, smo se odrezali zelo dobro. Gostje so bili z nami zadovoljni, mi pa tudi sami s sabo.

Ko so bili naši pladnji prazni, gostje pa siti in zadovoljni, smo lahko prešli na

pospravljanje stvari. Najprej sva z Nušo zložili ves pribor ter lončke v en zaboj, ki so ga

kasneje odpeljali na Grajenščak. Nato smo vsi skupaj očistili mize, pospravili stole in

zložili vse zaboje s stvarmi na en kup; ko smo vse to naredili, je bila ura že 12.30. Dobili

smo še nekaj pohval in vzpodbudnih besed od profesorice, nato pa smo se lahko odpravili

nazaj na Center. Upam, da bomo večkrat imeli priložnost, da se preizkusimo v strežbi,

kajti ta dan mi bo ostal v spominu za vedno.

Maja, 1. C


- 22 -

POMEMBNO SREČANJE IN SODELOVANJE OKOLJEVARSTVENIH

TEHNIKOV SLOVENIJE NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ

Z razvojem družbe postaja problematika varovanja in ohranjanja okolja vse pomembnejša

ter vse bolj pereča, zato se je v sodobni družbi pojavila potreba po poklicu okoljevarstveni

tehnik.

Okoljevarstveni tehniki tako pridobivajo znanja na različnih srednjih šolah po Sloveniji, v

času šolanja se izobražujejo za razumevanje problematike ohranjanja čistega okolja,

zmanjševanja onesnaževanja in poznavanja načinov odpravljanja posledic onesnaževanja

okolja. Svoja znanja in izkušnje izmenjujejo na različne načine, eden izmed njih je tudi

vsakoletno srečanje okoljevarstvenih tehnikov Slovenije.

21. oktobra je tako potekalo že 6. srečanje okoljevarstvenih tehnikov, letošnja

organizatorica pa je bila Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj. Srečanje vsako leto

organizira druga šola, in sicer ena izmed sedmih, ki izobražuje za poklic okoljevarstveni

tehnik (poleg Biotehniške šole še Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Šolski

center Celje, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja gradbena, geodetska in

okoljevarstvena šola Ljubljana, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta ter Šolski center

Velenje).

Srečanje je pomembno tako za dijake kakor za učitelje stroke in ravnatelje šol, povabili pa

smo tudi predstavnike delovnih organizacij, s katerimi strokovno sodelujemo. Slednje

dijakom omogočajo opravljanje praktičnega izobraževanja in oglede, nekatere pa so nas

tudi materialno podprle (Čisto mesto, Komunalno podjetje Ptuj, Mlekarska zadruga Ptuj,

Carrera Optyl, Kmetijska zadruga Ptuj in občine Majšperk, Markovci ter Ormož).

Srečanje je potekalo v Turnišču, kjer ima Biotehniška šola svoje posestvo. Začelo se je v

dvorani, nato pa se je odvijalo v naravi. Celotno območje Turnišča pri Ptuju, kamor

spadajo park, ribnik, povirje s Studenčnico, močvirski travnik, jelšev log in antropogeni

ekosistemi šolskega posestva namreč predstavlja učilnico v naravi, kjer lahko spoznavamo

in proučujemo okoljevarstvene, naravoslovne, geografske, biološke ter kmetijske vsebine.

Najprej je udeležence pozdravil g. ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, Marjan Horvat, dijaki

pa so v kulturnem programu predstavili svoj pogled na okoljevarstveno problematiko.

Posebnost letošnjega srečanja je bila, da skupin niso sestavljali samo udeleženci ene šole,

ampak različnih, saj so si morali dijaki mesto v svoji skupini izžrebati. Ker je srečanje

potekalo na Ptuju, ki se ponaša z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, so skupine

nosile imena po likih iz pretekle zgodovine našega okolja - vitezi, tlačani, legionarji, biriči,

splavarji in spletične. Udeleženci so se morali ustaviti na različnih točkah poti, na katerih

so reševali naloge v zvezi z okoljsko problematiko. Preden so se skupine odpravile na pot,

so dobile zemljevide poti s posameznimi točkami, na katerih so udeleženci morali

odgovoriti na vprašanja oz. izvesti določene aktivnosti. Pri spoznavanju stroke in ob

sproščenemu druženju so s skupnimi močmi tako brez večjih težav rešili vse zastavljene

naloge.


- 23 -

Hkrati pa je potekalo tudi srečanje ravnateljev in študijska skupina učiteljev

okoljevarstva. Sodelujoči so tako imeli možnost izmenjati izkušnje, lotili pa so se tudi

perečih tem s področja izobraževanja ter izvajanja pouka.

Sledil je ogled Ptuja s

turističnim vlakcem, ki je

udeležence srečanja zaradi

številnih zgodovinskih

znamenitosti, slikovitih ulic

in odličnega vodenja še

posebej navdušil. Srečanje

smo zaključili v dvorani na

Šolskem centu Ptuj z

razglasitvijo rezultatov

skupin, podelitvijo priznanj

in pokala ter napovedjo

naslednjega gostitelja.

Veselimo se že prihodnjega

srečanja, ki ga bo

organizirala Srednja šola

Slovenj Gradec in Muta. Irena Unuk, prof, mag. Cvetka Pintar, Mojca Patekar, prof.

DAN ZEMLJE NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ

Eno Zemljo imamo. Plašč ozona nam daje zavetje, voda nas napaja, prst nas hrani.

22. aprila je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne iniciative praznujemo po vsem

svetu. Tako v Sloveniji v teh dneh potekajo številne akcije urejanja okolja, jezer, potokov

in vodnjakov. Tudi na Biotehniški šoli Ptuj smo se spomnili na ta dan in zasadili lipe,

torej drevesa, ki imajo za Slovence poseben, simbolen pomen.

Odločili smo se, da bomo ob tej priložnosti polepšali okolico šolskega parkirišča; tako

smo dijaki 4. letnika na tem prostoru zasadili nove lipe. Zasaditev je spremljal tudi kratek

kulturni program, v katerem ni manjkalo pesmi, ki opevajo lepoto in pomen lipe.

Prireditev so si ogledali tudi profesorji in dijaki nižjih letnikov. Upamo, da smo tudi v njih

tako vzpodbudili razmišljanje o pomenu čistega in zdravega okolja.

Maja, 4. A/OVT


- 24 -

ONESNAŽEVANJE OKOLJA

Nekaj desetletij pred nami so znanstveniki dokazali, da onesnaževanje okolja spremlja

človeka od prvega dne, bolje rečeno, od prvega ognja. Kontaminacija, kot ji strokovno

pravimo, nastopa v biološki, kemijski in radioaktivni obliki. Že Perzijci so se ukvarjali s

problemom onesnaževanja, tudi z odlaganjem odpadkov. Ob tem podatku, ki ga zasledim

na internetu, me spreleti. »Če so že oni bili zaskrbljeni, potem smo mi že davno potopljeni

v smeteh, zastrupljeni in pogubljeni.« Vsaka stvar, ki nas obdaja, sčasoma postane

neuporabna, nezaželena in jo zavržemo.

Ko nekaj časa nisem hodila v šolo, sem bila zaposlena pri podjetju, ki se ukvarja s

pripravo odpadnega električnega in elektronskega materiala za nadaljnjo reciklažo. Prvi

delovni dan mi je tedanji šef razkazal in razložil potek dela. Takoj ko sva vstopila v veliko

halo, sem zagledala kupe televizorjev, računalnikov, različne male gospodinjske aparate in

še in še bi se našlo. Včasih smo dobili tudi »smrdljive palete«, kot smo jim rekli, saj vemo,

da vsi ljudje ne znajo ali pa enostavno ne želijo znati oziroma se jim pač ne ljubi ločevati

odpadkov. Delo se nam je v takem primeru postavilo po robu.

»Kaj je sploh pomembno, to, da je odpadkov čim manj, ali da jih je treba pravilno

ločevati?« Morali bi se zavedati, da je ločevanje zelo pomembno, še bolj preprečevanje

nastajanja odpadkov, saj vsi vemo, da se na odpadkih nabirajo oz. ustvarijo legla bakterij

in drugi mikroorganizmi. Vse to pa se ob dežju steka v podtalnico in zemljo. Koliko je

tega in koliko vsega vlijemo v kanalizacijo, ne vemo, se ne zavedamo, ali se preprosto

nočemo zavedati. Ne želimo vedeti, da kaj delamo narobe. Onesnažujemo, uničujemo

okolje, vse za večino nepomembnih stvari, ki jih vsak dan potrebujemo, velikokrat si jih

samo želimo, a slej ko prej nam postanejo neuporabne oz. nezaželene.

»Ali se zavedamo, kaj povzročamo z onesnaževanjem?« Samo eno veliko vprašanje za

male ljudi. Vprašajmo se tudi, kolikokrat se o odpadkih pogovarjamo, sprašujemo,


- 25 -

izobražujemo? Obnašamo se, kot da nobeno dejanje nima svojih posledic, a še kako jih

ima. Žalostno je videti otroka plavih las in nedolžnega obraza, kako vrže papirček

bombončka na tla, mamica pa ga niti ne vidi ali celo ignorira dejanje svojega otroka,

pogleda, da ju kdo ni videl in že odhitita naprej. Lepo sončno popoldne, sprehajam se v

parku in opazim fante na igrišču, brcajo plastenko, žoga pa nemo leži ob ograji.

Odpadki in onesnaževanje so postali stalnica v našem življenju, ali jih sploh ne opazimo

ali pa služijo kot nekaj popolnoma drugega, kot da brez tega ne gre, kot da jih imamo

mogoče »čisto malo radi«. »Ali res ne moremo živeti brez onesnaževanja okolja?« Vsi

vemo oz. bi morali vedeti, da večino stvari sploh ne bi bilo treba tolikokrat zavijati, ovijati,

povijati in še v kaj pakirati. Odpadki so postali tako zelo samoumevni, da večina več ne

zna varčevalno ravnati s stvarmi, ki jih kupi. Vse, kar lahko vržemo vstran, brez slabe

vesti zabrišemo v koš, velikokrat tam pristanejo tudi nove, še zapakirane stvari. Vse, kar

nekje pristane, tam velikokrat tudi ostane, dokler ne zbledi, do takrat pa celoten proces

razpadanja onesnažuje okolje. A najdejo se tudi ljudje s skromnejšimi finančnimi sredstvi

ali tisti, bolj ozaveščeni, ki iz različnih odpadkov izvlečejo le najboljše. Tako si življenje

olajšajo, kar je pa najpomembneje, polepšajo tudi drugim, ki se ne bojijo starega. Iz

raznolikih materialov lahko naredimo marsikaj uporabnega in s tem preprečimo, da bi

stvar pristala na deponiji, tam razpadala in onesnaževala okolje.

Ljudje bi morali več delati na preprečevanju onesnaževanja, preprečiti bi morali

proizvodnjo nekaterih materialov, izdelkov, ki niso življenjsko pomembni. Ponovno bi

morali uporabljati več stvari, s tem bi veliko prihranili. Uvedli bi lahko več povratnih

izdelkov, vsem bi bilo lažje, tudi všeč. Ob vsem tem razmišljam, kaj lahko storim jaz, da

nam bo prijetneje, pa še »reciklirane ideje« so se pojavile ob pisanju tega razmišljanja,

koliko vsega bi lahko ljudje prinašali v ponovno uporabo.

Vendar se ljudje preveč obremenjujemo z izrazi, kot so staro in novo. Novo povezujemo z

lepim, dišečim, dobrim, bleščečim, prijetnim, toplim, vznemirljivim. Razcefrano,

dolgočasno, mrzlo, umazano, brezbarvno, smrdljivo, vse to pa naj bi opisovalo staro.

Najbolj nas zmoti beseda »rabljeno«, saj vsi vemo, da bi vsi radi novega bleščečega

ferrarija, ampak nekateri vseeno vozijo stare avtomobile, ki niti približno niso ferariji. Pa s

tem ni nič narobe. Ko slišimo, da je bila stvar uporabljena, ta postane nezanimiva, četudi

nam je bila na začetku všeč.

Preveč sivih in črnih odtenkov se je zgrnilo med ljudi. Redki vidijo vse barve in oblike

tega sveta. Če pogledam okoli sebe, vidim, da so vse stvari, ki bi nas naj osrečevale v

bledih in monotonih barvah, to je telefoni, televizorji, tablice pa kaj vem kaj še. Vse je v

temnih barvah, kot da nas tema hoče vzeti. Ob tako nevtralnih barvah človek zagotovo ne

more razvijati kreative ali biti uspešno produktiven.

Očitno postaja, da ljudje svojih interesov ne razvijamo v pozitivno smer, to se vedno bolj

odraža tudi pri onesnaževanju okolja. Vsak , ki meni, da en papirček, žvečilka, plastenka,

bananin olupek ali kos pohištva, odvržen na napačnem kraju, ne povzroča škode, je v

veliki zmoti. Vsak lahko nekaj prispeva k preprečevanju onesnaževanja okolja, samo tisti

papirček je treba spraviti v pravi koš.

»Globoko vdihnite. Zrak, ki ga dihamo, že dolgo ni več čist … A se še spomnimo, kdo je

zadnji vdihnil čisti zrak?« Iris, 1. B/C


- 26 -

TUJA ŠEGA DOMAČO ZBEGA

V Novem mestu je v Hiši

kulinarike 15. aprila

potekalo že 18. državno

tekmovanje mladih

raziskovalcev z naslovom

Etnološke in kulinarične

značilnosti Slovenije.

Tekmovanje vsako leto

organizirata Zveza za

tehnično kulturo Slovenije

in Grm Novo mesto –

center biotehnike in

turizma. Letošnja tema

raziskovanja je bila

»Dediščina zajtrkov na

Slovenskem«.

Na tekmovanju lahko sodelujejo dijaki živilskih, gostinskih, turističnih in biotehniških

srednjih šol ter študentje višjih strokovnih šol. O načinih prehranjevanja danes veliko

zvemo že iz medijev; pomembno vlogo ima tudi šola, a najpomembnejšo vlogo vendarle

pripisujemo družini, v kateri si pridobimo osnovne prehranjevalne navade, ki nas pogosto

spremljajo skozi vse življenje.

Za marsikoga je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok, saj se zjutraj temeljito najé, da

lahko ob umskih ali fizičnih naporih zdrži do malice, kosila, nekateri celo do večerje. O

zajtrku govori tudi ljudska modrost, saj mu v reku »Zajtrkuj kot kralj, kosi kot gospod,

večerjaj kot berač« pripisuje daleč največji pomen. Poleg prostorskega vidika so mladi

raziskovalci spoznavali zajtrke tudi z vidika časa in naše družbene razslojenosti, ki je

vedno bila in bo zelo verjetno tudi obstala.

Biotehniška šola Ptuj se s svojimi dijaki redno udeležuje tovrstnih tekmovanj. Letos so z

nalogo pod naslovom TUJA ŠEGA DOMAČO ZBEGA zajtrke raziskovali Maja Vizjak,

Nik Strelec in Nuša Podhostnik, dijaki prvega letnika programa gastronom - hotelir. Pri

zahtevnem raziskovalnem delu smo mladim raziskovalcem pomagale mentorice Vida

Babšek, Marija Matjašič Črešnik in Darja Hanželič. Z nalogo, ki je terjala veliko dela,

prilagajanja in odrekanja, smo v Novem mestu dosegli odlično drugo mesto. S tem

rezultatom smo presenetili vse, tudi sami sebe. Ob tem pa velja izpostaviti, da so bili naši

dijaki v srednješolski skupini zdaleč najmlajši, v raziskovalnem projektu pa so sodelovali

prvič!

V raziskovalni nalogi se prepletata praznovanje pomladi in velike noči. Največ pozornosti

smo namenili velikonočnim jedem, ki jih zaužijemo pri velikonočnem zajtrku. Del gradiva

za raziskovalno nalogo smo pridobili iz literature, največ pa nam je pomagalo gradivo, ki

smo ga zbrali na terenu v obliki intervjujev, razgovorov in anket. Na osnovi zbranega


- 27 -

gradiva smo pripravili sodoben velikonočni zajtrk, ki temelji na tradicionalnih

velikonočnih živilih, ki izhajajo iz našega lokalnega okolja. Pri tem smo se trudili, da smo

bili čim bolj izvirni. Kalorično bogato velikonočno hrano smo nadomestiti z zdravo, lahko

hrano, ki je pripravljena po sodobnih postopkih in je že na prvi pogled privlačna.

Pomembna se nam je zdela tudi velikost porcij, v katerih je hrana postrežena, saj preveliki

kosi hrane marsikoga odvrnejo od pokušnje. Sodobne velikonočne jedi smo pripravljali v

našem šolskem domu na Grajenščaku; z njimi smo se predstavili tudi v radijski oddaji

Kuharije na Radiu Ptuj.

V raziskovalni nalogi smo ugotovili, da je krščanski del našega velikonočnega izročila

popolnoma evropski, saj ima tako rekoč vsaka velikonočna šega ali navada v Evropi svojo

povezavo. Ugotovili smo tudi, da je Slovenija svet v malem, saj noben drugi evropski

narod, ki živi na tako malem prostoru, nima toliko lokalnih raznolikosti.

Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste kakor koli pripomogli k doseženemu

uspehu. Tiste, ki bi o nalogi želeli izvedeti še kaj več, si ogledati sodoben velikonočni

pogrinjek, poskusiti naše velikonočne kreacije ali pridobiti le kakšen recept, pa že sedaj

vabimo, da se oglasite na dnevih odprtih vrat, ki jih vsako leto organizira Biotehniška šola

Ptuj in bodo letos potekali na Šolskem posestvu Turnišče od 20. do 22. maja.


- 28 -

Darja Hanželič, prof.

NOV USPEH DIJAKOV BIOTEHNIŠKE ŠOLE ŠC PTUJ

Tadej, 3.b/C

Dijaki in dijakinje ptujske Biotehniške šole vsako

leto sodelujejo na najrazličnejših tekmovanjih, od

koder se vračajo s pokali in medaljami. Med

najuspešnejšimi so bodoči cvetličarji in

cvetličarke, ki so osvajali in še osvajajo visoka

priznanja na celjski Flori, v Umagu, Mozirskem

gaju in tradicionalno tudi v Varaždinu. Tudi letos

je bilo tako.

V petek, 25. 9. 2015, smo se z dijaki tretjega

letnika, programa cvetličar, odpravili v Varaždin,

kjer se v dnevih baroka v varaždinskem gradu

predstavljajo cvetličarji in dijaki cvetličarskih

programov iz Hrvaške in Slovenije. Letos so

svojstvene cvetlične instalacije predstavljale

državo Francijo. Tema letošnjega tekmovanja

dijakov, bodočih cvetličarjev, je bila »Kava v

Parizu«.


- 29 -

Biotehniško šolo je zastopal Tadej Küplen, pod mentorstvom Ide Obran, in nalogo opravil

odlično, saj je dosegel 2. mesto. Tadej je tako iz večje lončene skodelice, aranžerske gobe,

okrasne žice in svežega cvetja na okrogli mizi premera 60 cm izdelal domiselno cvetlično

kreacijo, ki je dobila vse pohvale stroge ocenjevalne komisije.

Po tekmovanju smo si ogledali še varaždinsko pokopališče, ki je čudovit spomenik vrtne

arhitekture in ima sloves enega najlepših v Evropi. Prav poseben vtis so na nas naredile

varaždinska tržnica in številne cvetličarne, kjer smo poklepetali s tamkajšnjimi cvetličarji.

Polni prijetnih občutkov smo se ponosni in zadovoljni v poznih urah dneva vrnili domov,

v mislih na nova tekmovanja ter nova doživetja.

Mentorici Jerica Korpar in Ida Obran

EKOKVIZ 2015/2016 ZA SREDNJE ŠOLE

“Če bomo še naprej

onesnaževali zrak,

vodo in zemljo, ki nas

ohranjata pri življenju

in nam dajeta dobrine,

bomo izgubili

biodiverziteto, ki naravi

omogoča delovanje.

Takrat nas ne bo rešila

nobena denarna

vsota.”

David Suzuki

Ali veste?

Da ustekleničena voda 100-krat bolj onesnažuje okolje kot voda iz pipe?

Da človek dobi dovolj soli za ves dan z enim kosom pice?

Da vsak Slovenec letno zavrže 82 kilogramov hrane?

Z Ekokvizom želimo pri dijakih spodbuditi radovednost za okolje, hkrati pa se trudimo

predstaviti različne poglede na spreminjanje okolja, možne vzroke zanj in jih spodbuditi

k zanimanju za okolje ter sodelovanje pri reševanju okoljskih problemov.


- 30 -

V letošnjem Ekokvizu za srednje šole smo se osredotočili na izgubljanje biodiverzitete,

kakšen je njen pomen za človeka in kako na izgubo le-te vplivajo odpadki ter pridelava

hrane.

Vse tri teme – življenjska pestrost, hrana in odpadki - se med seboj snovno povezujejo.

Pri hrani se poleg osnovnih hranilnih snovi dijaki srečajo z recikliranjem in ponovno

uporabo hrane, pri odpadkih pa z razvrščanjem odpadkov v zabojnike in zmanjšanjem

njihovega nastajanja.

Dijaki Biotehniške šole so se najprej pomerili v ekoznanju na šolskem tekmovanju, trije

prvouvrščeni (Monika Kosi, Gregor Kotolenko in Sara Lorenčič) pa so se udeležili

državnega tekmovanja, ki je potekalo na Gimnaziji Celje – Center.

Za konec pa še čestitke za dosežene rezultate in povabilo, da se v naslednjem šolskem

letu pisani druščini »ekologov« pridružite tudi ostali dijaki.

Irena Unuk, prof.

TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU?«

V četrtek, 5. 5. 2016, in v petek, 6. 5.

2016, je v Turnišču potekal trening za

pripravo na tekmovanje »Kaj veš o

prometu?« Tam smo se pripravljali na

tekmovanje, ki je bilo v soboto, 7. 5. 2015.

V soboto smo se ob 8. uri zjutraj zbrali pri

OŠ Hajdina. Nato je potekala kratka

predstavitev šole, zatem pa smo pisali

teste ''Kaj veš o prometu''. Kasneje smo

imeli ulično vožnjo. Ko smo z vožnjami

končali, je sledil poligon na igrišču pred

osnovno šolo. Po končanem poligonu smo

imeli malico ter prosto uro, saj smo čakali

na rezultate poligona. Po obvestilu o

neuradnih rezultatih je sledila podelitev.

Bili smo presrečni, saj smo zasedli 1.

mesto v kategoriji srednjih šol; naš mentor

pa je bil g. Mirko Lovrec.

Miha, Luka, Nejc, 4. D


- 31 -

Na medobčinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« je ekipa Biotehniške šole dosegla 1. mesto.

ŽIVIM

Živim,

ker mi je bilo dano.

Diham,

ker drugače ne morem živeti.

Premikam se,

da kam pridem.

Gledam,

da kaj vidim.

Želim si živeti,

da lahko zares vse to doživim.

Branka, 3. B/C

Zhuyun, 4. D/HT


- 32 -

DNEVNIK NEZNANKE

Nekoč je živelo dekle brez pravega smisla za življenje in ciljev. Imela je veliko

»prijateljev«, ampak počutila se je osamljeno.

Nekega dne pa je v šoli v zadnji klopi gledala v hrbet fantu rjavih las in rjavih oči. Niti v

sanjah ni predvidevala, kako jo bo ta fant spremenil. Že naslednji dan je fant sedel poleg

nje; najprej sta molčala. V glavi so se ji porajale misli: »Bo res celo uro tiho? Ali pa je

sramežljiv? « V tistem trenutku jo

je nagovoril. Izmenjala sta si telefonski številki in tako se je začelo… Že zvečer je dobila

njegov prvi sms. V njem je videla »super« osebo z zlatim srcem; vedno ji je pomagal, ko

je bila žalostna ali osamljena. Bil je oseba, ki mu je lahko rekla pravi prijatelj. Tudi sama

je na življenje začela gledati drugače. Pozabila je na tiste »prijatelje«, ki so jo velikokrat

izkoristili in prizadeli. Zdaj je imela njega in eno res pravo prijateljico, ki jo je poznala že

od vrtca.

Prišel je december, natančneje 10. December; jutri ima fant rojstni dan. Spraševala se je,

kako ga presenetiti oziroma kako mu pokazati spoštovanje. Ostala je budna do polnoči; ni

ga hotela zbuditi; napisala mu je sms, ki se je počasi spremenil v mms, na koncu je pisalo -

rada te imam. Takrat je spoznala, da ga ima več kot samo rada. Zaljubila se je vanj, čeprav

se je tega najbolj bala. Bala se je biti zaljubljena, še bolj pa se je bala, da bi jo on

razočaral. Zato je skrivala čustva. Ni minilo dolgo, ko je izvedela, da si piše z drugim

dekletom, ki ima fanta. Počutila se je izdano, ranjen je bil njen ego in porušena

samozavest, ker pač ni razumela, zakaj. Takrat se je odločila, da bo tvegala; povedala mu

je, da ga ljubi. Fant pa je v njej videl samo in zgolj prijateljico. No, vsaj s tisto drugo si ni

več pisal. Dekle mu je oprostilo čeprav, se še danes sprašuje, zakaj. Zakaj? Ker je od

tistega trenutka bilo vse drugače. Čeprav sta se lepo razumela, skupaj šla na zabave,

povabil jo je v kino, komentirala sta športna tekmovanja, se zabavala in šalila, nekaj ni

bilo isto. Vedno bolj sta se prepirala in imela je občutek, da ga izgublja; izgublja še vedno

dobrega prijatelja, ki ga ljubi. Boji se, da bo spet »zapuščena«. Obljublja mu, da bo od

sedaj naprej popolnoma drugače; bolestno išče načine, kako spet priti do njegovega srca,

ali pa samo želi popraviti nekatere stvari za nazaj. Išče razloge in krivdo pri sebi, ker je

obsedena z nekaterimi mislimi in dogajanji iz preteklosti. Ampak njej je največ pomenilo

to, da se vesta po vsakem prepiru spet pobotati. Mogoče igra dobro vilo; ne zna pokazati,

kako dobro dekle je zaradi želje, da bi jo vseeno sprejel in imel rad. Mineva eno leto in še

vedno je isto; še vedno sta prijatelja, še vedno se vsake toliko časa spreta in še vedno si

obljubljata, da bo vse drugače. Še vedno dajeta neko upanje prijateljstvu. Njena čustva pa

so še vedno ista. Zaljubljena je!

Vsaka zgodba je svet zase; mogoče bi se ta zgodba morala že zdavnaj končati, ali pa se ni

nikdar niti prav začela. Mogoče jima je namenjeno, da odrasteta, dozorita, spoznata, kaj

pravzaprav želita ali pričakujeta. Mogoče jima je namenjeno, da dojameta, da ne cenita

tega, kar sta imela ali imata. Kdo ve … Jana, 5. D


- 33 -

Zhuyun, 4. D/HT


- 34 -

1. ŠPORTNI DAN IN SPREJEM NOVINCEV NA TURNIŠČU

Novinci so pokazali svoje spretnosti

V torek, 13. 10. 2015,

smo imeli kljub

deževnemu dnevu

športni dan in sprejem

novincev. Tako smo

se ob 8.30 zbrali za

šolsko telovadnico in

ob 8.45 počasi

odpravili na pohod

proti Turnišču.

Da smo prišli iz Ptuja

do Turnišča, smo

potrebovali približno

1 uro. Na Turnišču

smo imeli nato malico

in ob 10. uri se je

pričela prireditev.

Najprej je nastopil šolski ansambel Mladi hrasti in zaigral nekaj skladb. Sledil je pozdrav

in nagovor ravnatelja. Malo za tem pa so se pričele tudi igre oz. tekmovanje, v katerem so

sodelovali dijaki prvih letnikov. Najprej se je moral vsak razred posebej predstaviti. Dijaki

1. A in 1. C razreda so ob predstavitvi zapeli še pesem. Za to nalogo sta 1. A in 1. C

dobila vsak po 4 točke, 1. B 3 točke, 1. Č pa 1 + 3 točke, saj so zaradi pomanjkanja

dijakov kasneje izstopili iz tekmovanja. Spet je nastopil šolski ansambel.

Sledila je naslednja igra, in sicer luščenje ter »kožuhanje« koruze. Iz vsakega razreda sta

sodelovala po en fant in dekle. Tekmovali so, kdo bo prej »skožuhal« in oluščil 6 storžev

koruze. Tekmovalca iz vsakega razreda sta izmenjaje »kožuhala« in luščila po en storž.

Zmagal je 1. A razred. Po krajšem predahu je bila na vrsti naslednja igra. V tej igri so

prišli iz vsakega razreda po dva fanta in eno dekle. Na tleh so bili v kolono postavljeni 4

zaboji. Na prvih treh so stali dijaki, četrti pa je bil prazen. Na znak je moral zadnji dijak

podati četrti zaboj čez glavo do prvega dijaka. Nato so se vsi pomaknili za en zaboj naprej

in tako nadaljevali do ciljne črte. Če je kateri dijak padel iz zaboja, so morali vsi trije spet

na začetek. Zmagal je razred z najboljšim časom, in to je bil 1. B. V četrti igri so se

pomerili iz vsakega razreda po en tekmovalec. Navodila so bila takšna, da zmaga tisti

razred, ki olupi jabolko tako, da je olupek čim daljši in se ne sme pretrgati. Zmagal je

1. A. Predzadnja igra je iz vsakega razreda zahtevala po 2 dijaka. V prostoru je bil skrit

kovanec. Kdor ga je prvi našel, je prinesel zmago svojemu razredu. Kovanec je prvi našel

dijak iz 1. A.

Zadnja igra je bila bolj sproščena, saj je moral iz vsakega razreda priti en fant in na glasbo,

ki jo je igral šolski ansambel, plesati s svojo razredničarko. Komisija je bila poštena in je


- 35 -

zato vsakemu razredu dosodila 4 točke. Komisijo, ki je ocenjevala dijake pri vsaki igri, so

sestavljali g. ravnatelj Marjan Horvat in profesorici Marija Ban ter Irena Unuk. Po

skupnem seštevku točk so na koncu zmagali dijaki 1. A razreda, vendar so se dijaki vseh

razredov dobro odrezali. Preden smo se odpravili nazaj na Ptuj, je šolski ansambel zaigral

še eno skladbo. Po končani prireditvi smo se zbrali zunaj na dvorišču in se odpravili nazaj

na Ptuj.

Čeprav so nas vse že bolele noge, smo ob 12.30 prispeli na avtobusno postajo in tako

končali prvi športni dan v šolskem letu 2015/2016. Laura, 2. b/C

Šolski ansambel Mladi hrasti


- 36 -

1. ŠPORTNI DAN: POHOD NA TURNIŠČE IN SPREJEM NOVINCEV

V torek, 13. 10. 2015, smo se

učenci Biotehniške šole ob 8.30

zbrali za telovadnico. Tam smo

se razdelili na skupine po

programih, šele nato smo se

odpravili na pohod v Turnišče.

Ko smo prišli na cilj, smo dobili

malico, potem pa smo se vsi

učenci zbrali v veliki dvorani,

kjer naj bi potekal sprejem

novincev. Najprej nam je

gospod ravnatelj izrekel

dobrodošlico, nato pa so sledile

predstavitvene točke prvih

letnikov.

Seveda je tudi naš razred imel predstavitveno točko, ki pa ni bila samo govorna točka.

Predstavili smo se tudi s pesmijo z naslovom To je naš svet, s katero smo dokazali, da smo

med sabo zelo povezan razred, združen v eno. Da bi dokazali, da smo iz pravega testa,

smo morali izraziti tudi nekatere naše sposobnosti, ki smo jih morali pokazati v različnih

igrah. Sledilo je kar nekaj iger, ki niso bile težke, ampak celo zelo zabavne. Prva igra je

bila zelo zanimiva, saj sta iz razreda morala priti dva predstavnika, ki sta pozneje morala

ličkati in luščiti koruzo. Na žalost smo igro izgubili, ampak nič zato. Sledila je igra, v

kateri so bili potrebni trije igralci. Ta igra je bila že bolj zahtevna kot prva, saj si imel na

razpolago štiri zaboje, na katerih so morali igralci obdržati ravnotežje in sestaviti piramido

do določene črte. Če je imel igralec kakršenkoli stik s tlemi, so morali pričeti igro znova.

Tudi to igro smo izgubili, a se vseeno nismo predali in smo šli z nasmejanimi obrazi

novim igram naproti. Pri naslednji igri je bil potreben samo en igralec, in sicer tak, ki mu

gre lupljenje sadja dobro od rok. Igralec je dobil nož in jabolko. Narediti je moral čim

daljši olupek iz lupine sadja. Spet se nam ni nasmehnila sreča, a bili smo zadovoljni vsaj s

tistima dvema točkama, ki smo ju dobili. Sledili sta še dve igri. V predzadnji igri sta bila

potrebna dva igralca oz. dve igralki, ki sta morali poiskati kovanec na vidnem mestu. Spet

nas je premagala druga skupina, ampak vsaj nismo bili edini, ki smo imeli tako malo točk;

in napočil je čas za zadnjo igro. Tokrat je bil potreben fant, ki bi pred vsemi moral

zaplesati z razredničarko. Zelo dolgo je trajalo, preden se je igra pričela, saj je bil potreben

čas za izbiro soplesalca razredničark. Ko so bili končno vsi plesni pari na plesišču, se je

pričela glasba in z njo tudi ples. Včasih je malo manjkalo, pa bi že šla s kom na plesišče in

se z njim veselo zavrtela. Pri tej igri je vsaka skupina dobila 4 točke že za pogum in

spodbudo. Nato so razglasili zmagovalno skupino, ki je postala skupina »naj novincev«.

Malo mi je bilo žal, ko so naznanili, da se naš športni dan zaključuje, saj je bilo zelo

zabavno. Tako smo se po končanih igrah odpravili peš nazaj do Centra. Ampak

nasmehnila se mi je sreča, saj sem imela zraven kitaro, zato sva se lahko z Nušo peljali do


- 37 -

Centra s kombijem. Ta dan si bom zapomnila po zabavnih igrah in po tem, kako smo

uživali v igrah za sprejem novincev. Maja, 1. C

2. ŠPORTNI DAN: DRSANJE

V četrtek, 4. 2. 2016, smo

imeli športni dan.

Športnega dane ni imela

le Biotehniška šola, pač

pa vse šole, Šolskega

centra Ptuj. Na izbiro smo

imeli naslednje aktivnosti:

plavanje, drsanje,

odbojko, fitnes in še

nekatere druge dejavnosti.

Ker pa še v življenju

nisem nikoli »stala na

drsalkah«, sem se

odločila, da bom vsaj

enkrat poskusila to srečo.

In povem vam, da mi ni

bilo žal.

Ob 10.45 smo se dijaki Strojne, Elektro, Ekonomske in Biotehniške šole zbrali pred

Šolskim centrom, kjer so čakali trije avtobusi. Niso se zbrali vsi dijaki teh šol, temveč

samo tisti, ki smo šli na drsanje. Najprej smo se razporedili po avtobusih, nato pa se okrog

11. ure odpravili izpred Šolskega centra do Ledne dvorane v Mariboru. Ko smo prispeli,

smo se postavili v vrsto pred okence, kjer je moral vsak povedati svojo številko noge, da je

lahko dobil par drsalk. V prostoru pred drsališčem smo si obuli drsalke, nato pa previdno

odšli do dvorane. Ko sem prvič stopila na led, me je prešinila misel, da bom več na tleh

kot na drsalkah. Ampak ni bilo tako. Sprva so mi prijateljice in sošolci pomagali pri

drsanju, nato pa sem nekako že sama ugotovila, kako to gre. Približno dve uri smo se

drsali, nato pa smo se preobuli in počakali na avtobusnega šoferja. Drsanje se mi je zdelo

zanimivo in povem vam, če bi imela še enkrat iti možnost drsat, bi takoj šla. Upam, da

bomo imeli taki športni dan večkrat, saj je zelo zanimivo, ko nimamo pouka. Maja, 1. C


- 38 -

ATLETIKA, MOJA STRAST

Od 10. do 23. aprila 2016 sem imel v

Medulinu na Hrvaškem priprave na

prihodnje tekme, saj sem dosegel

normo za mlajše - mladinsko evropsko

prvenstvo, ki bo potekalo od 14. do 17.

julija v Tbilisiju v Gruziji. Norma je

bila postavljena kar visoko - 53.10 m,

a sem jo zlahka dosegel že na prvi

tekmi. Na pripravah sem se že kar

dobro pripravil, saj imam visoke cilje,

in sicer da bi do konca sezone disk

vrgel do razdalje 64 m. V Domžalah

sem na ASP disk vrgel 58.43 m, kar je

nov državni rekord. Na pripravah v

Medulinu sem zelo užival in seveda

tudi trdo treniral, saj je za dober uspeh

potrebno ogromno treninga.

MOJI DOSEŽKI:

Datum Kraj Disk/krogla Daljava

28. 2. 2015 Ptuj disk 44,77 m

7. 2. 2015 Avstrija krogla 14, 32 m

6. 6. 2015 Slovaška disk 48, 35 m

10. 5. 2015 Domžale disk 41, 55 m

10. 5. 2015 Domžale krogla 14, 25 m

27. 2. 2016 Ptuj disk 54, 85 m

13. 2. 2016 Slovenska Bistrica krogla 16, 22 m

8. 5. 2016 Domžale krogla 16, 29 m

8. 5. 2016 Domžale disk 58, 43 m – državni rekord


- 39 -

Moj delovni dan:

Dan se je začel ob 8. uri zjutraj z zajtrkom, po njem je sledil krajši odmor in ob 9.30 se je

začel prvi trening. Najprej smo se ogreli in začeli z metalskim treningom. Prvi trening je

potekal kar tri ure.

Nato je sledilo kosilo in kratek spanec. Okrog 16. ure se je začel drugi trening; izvajali

smo ga v fitnesu; najprej smo se ogreli, nato pa začeli z dvigovanjem uteži. V fitnesu smo

delali različne vaje, kot so nalog, poteg, čep, bench press in še veliko drugih. Trening smo

zaključili okrog pol devetih z namakanjem nog v morju. Sledila je zaslužena večerja in

video analiza. Dan se je zaključil s potrebnim spancem.

Kristjan, 2. A/OVT


- 40 -

PESMI NAŠIH DIJAKOV

ŽIVIM

Živim,

ker mi je bilo dano.

Diham,

ker drugače ne morem živeti.

Premikam se,

da kam pridem.

Gledam,

da kaj vidim.

Želim si živeti,

da lahko zares vse to doživim.

EDINO, KAR SI ŽELIM

Padajo listi hrasta na tla,

padejo en za drugim,

vendar ne od mojega drevesa.

Padajo ene sanje,

padejo ene za drugimi,

vendar ne moje.

Padajo ljudje,

padejo en za drugim,

vendar ne jaz.

Borim se,

ker zmorem!

Živim,

ker si zaslužim!

Sledim svojim sanjam,

ker je to edino, kar želim! Branka, 3. B/C

KO SI TI Z MENOJ

Bilo je jutro, ko našel sem te,

mlado, pametno, brhko dekle.

Ko pogledala si me v oči,

kar poljubil bi te.

Ko ti si z menoj,

se vse spremeni,

večno bom ostal s teboj,

srce po tebi hrepeni.

Ko šla sva po poti tja,

kamor jaz sem si želel,

v cerkvi si mi rekla da,

samo tebe bom imel.

Vsaka pravljica se enkrat konča

in ko najina h koncu bo šla,

to ne bo konec skupne poti,

med angeli šla bo naprej.

Maja, 1. C


- 41 -

PREVARA

Povej, zakaj sem morala prav tebe izbrati,

ko ni bilo resnice, si mi moral lagati.

Večno boš z menoj, zadnjič si mi obljubil,

potem pa se vame sploh nisi zaljubil.

Spraševala sem se, če bom kaj od lajfa še sploh imela,

če bom lahko še kdaj pošteno živela;

a na žalost odgovora na tole vprašanje ni,

ki olajšal srce in dušo bi mi.

Nazaj si me poklical, da baje si me ljubil;

rekla sem ti, da že prej to si mi obljubil;

z žalostnim pozdravom sem ti rekla bye-bye,

da nikoli več se mi ne vrneš nazaj.

Medtem ko skušala živeti sem znova in znova,

razmišljala sem, kakšna tvoja punca je nova;

a zdaj o tebi razmišljati ne smem,

najbolje bo, da takoj po drugi poti grem.

Potem ko sem si jaz svoje življenje uredila,

sem rekla, da take napake ne bom več ponovila;

ti pa medtem svoje življenje si si uniču,

ne ljubim te več, mene nisi prepriču.

Zdaj za tebe nikoli več žal mi ne bo,

ker tvoje ime že zdavnaj v pozabo je šlo;

ker pa prej sem takšno uničeno življenje imela,

imam zdaj boljšega, kot sem ga hotela.

Ni boljše na svetu zdaj kot moje življenje,

vsak ima o tem drugačno mnenje;

ampak za nasvete zdaj jaz sem na vrsti,

pa pojdimo lepo po vrsti.

Bodite pošteni, pomagajte si med sabo,

da vaša druženja nikoli ne bodo šla v pozabo;

govorite resnico, radi se imejte,

bodite zlata sonca, veliko se smejte.

Zdaj pa moram res s tem »šitom« zaključit,

ker ne vem, o čem bi se še vas dalo poučit;

upoštevajte nasvete, upoštevajte moje mnenje,

kajti potem boste imeli res cool dobro življenje!

Maja, 1. C

Zhuyun, 4. D/HT


- 42 -

TEMA NA RAZREDNI URI:

ZAKAJ IN KDAJ SMO DIJAKI VESELI IN ZAKAJ ŽALOSTNI?

Dijaki 2. letnika smo na eni izmed razrednih ur pod vodstvom svetovalne delavke

razmišljali in se pogovarjali na temo Zakaj smo veseli in zakaj žalostni.

Najprej smo se nekaj minut v štirih manjših skupinah pogovarjali in zapisali razloge za

veselje in za žalost. Dve skupini sta navajali razloge za veselje, dve pa razloge za žalost.

Potem je vsaka skupina poročala vsem ostalim in tako smo izmenjali informacije ter

razpravljali o različnih zadevah.

Ugotovili smo, da smo v različnih skupinah razmišljali podobno in dobili najpogostejše

razloge za veselje. To so:

- dobra družba prijateljev;

- vikendi in prosti čas;

- dobre ocene;

- dober mobitel in računalnik ter internet;

- ker grem na zabavo, na rojstni dan;

- ko dobim štipendijo, žepnino;

- ker sem zaljubljen, se razumem z vrstniki;

- ker sem zdrav, lep, varen, se dobro najem, …

Mnogi mladi preveč povezujemo veselje in zabavo z alkoholom, zato nam je

svetovalna delavka priporočala, da se naj vadimo družiti in zabavati tudi brez alkohola,

saj je res pravo veselje tisto, ki pride iz nas, ko se dobro počutimo in ko delo dobro

opravimo.

Dve skupini sta razmišljali o tem, kaj nas dela žalostne. Navajali smo naslednje

razloge:

- če sem bolan, nenaspan;

- nesrečno zaljubljen;

- sprt s prijateljem, s prijateljico;

- v konfliktu s starši, ko mi ne pustijo iti čez vikend ven;

- če dobim slabo oceno, ne razumem snovi pri MAT, veliko domače naloge;

- ko telefon ne dela, prazna baterija, ni WI-FI-ja, zlomljen telefon;

- nadlegovanje in provokacije s strani vrstnikov, norčevanje;

- smrt bližnjega sorodnika, prijatelja, hišnega ljubljenčka, …

Realno in življenjsko je, da smo kdaj žalostni. Razlogi za žalost so različni, nekateri

pomembni, drugi manj pomembni. Učili smo se, da nam je lažje, če svojo žalost ali

svoj problem povemo komu, ki mu zaupamo in nam lahko pomaga. To so lahko

prijatelji, starši, sošolci, učitelji, svetovalna delavka in še kdo. Ni dobro, če smo

predolgo žalostni, zato moramo probleme sproti reševati in s tem žalost sama od sebe

mine.


- 43 -

Takšne razredne ure se nam zdijo koristne za življenje, zato bomo še predlagali teme, o

katerih se želimo pogovarjati na razrednih urah.

Luka, Urška, Kristjan, Eva, 2. A

Zhuyun, 4. D/HT

novice podjetnih kmetijcev 2016kmetijska.scptuj.si/dokumenti/glasila/glasilo2016_i.pdf · novice...

Documents