novice podjetnih kmetijcev 2015 -...

NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2015

- 11 -

TEKMOVANJE FLORA

Kot vsako leto je v Celju potekal sejem Flora, Altermed in Poroka. Zato sva se odločili, da bova letos sodelovali na tekmovanju mladih vrtnarjev, ker obiskujeva zadnji letnik in končujeva šolanje; tako sva tekmovanje izbrali za najino zaključno delo. Namen najine naloge je, da pokaževa znanje iz hortikulture in kreativnosti. Veliko znanja sva pridobili pri predmetu Oblikovanje in urejanje okolja z rastlinami in praktičnem pouku. S pomočjo tega in seveda dobre volje sva izdelali projektno nalogo Ureditev zunanjega prostora.

Tekmovanja mladih vrtnarjev sva se letos udeležili Tadeja Kurnik in Anja Lovrec, dijakinji 5. letnika programa hortikulturni tehnik.

Na tekmovanje sva se pričeli pripravljati teden dni prej, in sicer na šolskem posestvu Turnišče, priprave so potekale v steklenjaku in zunaj, kot nam je omogočilo vreme. V veliko pomoč nama je bila mentorica Ida Obran, saj naju je ves čas uspešno usmerjala. Vedeli sva, da želiva ustvariti nekaj novega, kar bi bilo zanimivo za ljudi. Ker sva hoteli narediti nekaj drugačnega in hkrati preprostega, sva se odločili, da bova za glavne elemente uporabili stirodur. Prav tako sva želeli, da je kompozicija cenovno ugodna in priročna še posebej za manjše prostore in si jo lahko naredi vsak doma. Pripravili sva si tudi rastline, ki sva ji nato uporabili v zasaditvah: zelišča, okrasne rastline (medovite rastline). Uporabili sva tudi prane plošče, drobno kamenje, platno, na katerem je bilo narisano polje sivke, panj in veliko drugih materialov.

Na dan tekmovanja, ki je potekalo v petek, 13. 3. 2015, sva pred tekmovanjem imeli sestanek, kjer sva dobili natančna navodila; nato je sledila ura in pol časa za pripravo. Tekmovanje je potekalo dve uri, in sicer od 10. do 12. ure; naslednje pol ure je bilo namenjeno čiščenju prostora. Med tekmovanjem sva druga drugo spodbujali, spravljali v smeh in dobro voljo.

Na svoje delo sva ponosni, saj sva se maksimalno potrudili in sva to, kar sva si zamislili z nalogo, tudi izpolnili. Če so se pojavile ovire, sva jih s skupnimi močmi odpravili. Bilo je naporno, saj sva se morali veliko prilagajati; bilo je tudi nekaj odrekanj. Pri tej nalogi sva si nabrali veliko novih izkušenj, kar nama bo v pomoč v nadaljevanju življenjske poti.

Z najino teraso sva zelo zadovoljni, saj sva uresničili vse, kar sva si zadali. Najina terasa je dobila posebno mesto na posestvu v Turnišču, kjer bo razstavljena vse leto.

Na koncu se je najin trud izplačal, saj sva dosegli 3. mesto, kar je bilo za naju veliko presenečenje.


- 12 -

Končna ureditev s tekmovalkama in mentorico

Tadeja Kurnik in Anja Lovrec, 5. D/HT

POROČILO S TEKMOVANJA AJDA IN KULINARIKA

Sladica z ajdo

V soboto, 9. 5. 2015, je v Biotehniškem izobraževalnem centru (BIC) v Ljubljani potekalo tekmovanje z naslovom Ajda in kulinarika, ki sem se ga udeležila tudi jaz. Tekmovali smo dijaki in študenti Konzorcija biotehniških šol Slovenije, in sicer v štirih različnih kategorijah. Lahko smo se preizkusili v pripravi jedi, v izdelavi slaščic, pogrinjka in v animaciji (predstavitev Slovenije in jedi iz ajde). Našo šolo sva zastopali dve dijakinji, jaz in Xi Zhuyun. Jaz sem sodelovala v kategoriji kulinarika: priprava ajdovih jedi; moja mentorica je bila gospa Vida Babšek; Xi pa v vizualni umetnosti; njena mentorica je bila gospa Jerica Korpar.


- 13 -

Ko smo v soboto prišli na BIC, so nas lepo sprejeli; razkazali so nam šolo, nam postregli s kavo, čajem, … Najprej smo imeli uvodni sestanek, na katerem smo dorekli vse potrebno. Nato je potekala registracija. Ob registraciji je vsak tekmovalec in mentor prejel priponko s svojim imenom in priimkom ter šolo, ki jo je na tekmovanju zastopal. Jaz sem začela s tekmovanjem ob 10. uri. Tekmovanje je potekalo v jedilnici šole.

Vsak tekmovalec je imel na voljo dve indukcijski plošči in uro časa za pripravo jedi. Pripravljala sem sladico, ki sem jo poimenovala Valovito ajdino polje ujeto v kozarec, ki sva jo sestavili skupaj z mentorico. Odločili sva se, da bom pripravljala sladico v kozarcu, kar je trenutno v trendu. Kot že naslov pove, je moja sladica vsebovala ajdo, kar ni ravno običajno živilo v sladicah. V sladico sem vključila tudi sezonska živila iz lokalnega okolja, kot sta rabarbara in jagode, ki sta moji jedi dodali svežino. Med vajami se mi je zdela ena ura za pripravo jedi kar veliko časa, saj sem jo večkrat pripravila in jo končala še pred iztekom časa; vendar sem na tekmovanju porabila za pripravo sladice celo uro. Morala sem biti pozorna na vsako malenkost, upoštevati vsa higienska in kuharska pravila, npr. nanašanje piškotnih drobtin z rokavicami, … Ko sem jed končala, sem eno porcijo odnesla na sodniško mizo, drugo pa na razstavno mizo. Nato se je začelo mučno čakanje na rezultate. Drugače je tekmovanje potekalo v prijetnem vzdušju. Dogodek so si z veseljem ogledali tudi mimoidoči sprehajalci. Najlepše pri tekmovanju je bilo, da so se kljub tekmovalnemu duhu stkale nove in utrdile stare prijateljske vezi tako med dijaki kot tudi med mentorji različnih šol. Proste minute sem izkoristila za sprehod ob urejenem nabrežju Ljubljanice in za ogled bližnjega botaničnega vrta. Ob 15.45 je sledila dolgo pričakovana razglasitev rezultatov. Po razglasitvi sem bila zelo zadovoljna in vesela, saj je bil moj trud poplačan z zlatim priznanjem, kar je veliko več, kot sem upala pričakovati. Dosegla sem 95 točk od 100, kar je zame zelo dober rezultat, sploh če upoštevam dejstvo, da se izobražujem v smeri hortikulturni tehnik in je to zame dokaj neznano področje. Prav tako je zlato priznanje prejela tudi Xi.

Bojana Paveo, 5. D/HT


- 14 -

TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU?«

Dijaki s pokalom

V četrtek, 7. 5. 2015, in v petek, 8. 5. 2015, je v Turnišču potekal trening za pripravo na tekmovanje. Tam smo se pripravljali na tekmovanje, ki je bilo v soboto, 9. 5. 2015. V soboto smo se ob 8. uri zjutraj zbrali pri OŠ Mladika. Nato je potekala kratka predstavitev šole, zatem pa smo pisali teste ''Kaj veš o prometu''. Kasneje smo imeli ulično vožnjo. Ko smo z vožnjami končali, je sledil poligon na igrišču za osnovno šolo. Po končanem poligonu smo imeli malico ter eno prosto uro, saj smo čakali na rezultate poligona. Po obvestilu o neuradnih rezultatih je sledila podelitev. Bili smo presrečni, saj smo zasedli 1. mesto v kategoriji srednjih šol; naš mentor pa je bil g. Mirko Lovrec.

Rok Črešnik, 2. A/KT

CANKARJEVO TEKMOVANJE

Tudi letošnje leto je tako kot vsako leto potekalo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Prebrati smo morali prvi slovenski vojni roman Doberdob, ki ga je napisal Prežihov Voranc. Za šolsko tekmovanje smo dijaki morali pokazati razumevanje romana, poznavanje življenja ter dela Prežihovega Voranca. Poudarek je bil predvsem na prvih dveh delih romana. Dijaki, ki smo se na šolskem tekmovanju dobro odrezali, smo se uvrstili na področno tekmovanje. Potekalo je v OŠ Kidričevo, kjer smo bili prijazno sprejeti. Pisali smo spis na književno temo. V njej smo ob priloženem odlomku s pomočjo krajših navodil problemsko obravnavali predpisano temo in motive z obnavljanjem, razlaganjem, vrednotenjem in vključevanjem dodatne literature. Na državno tekmovanje sva se iz Biotehniške šole Ptuj uvrstila dva dijaka, to sva bila jaz in Vito Nahberger. Tekmovanje je potekalo na Ptuju, v OŠ Mladika. Pred tekmovanjem so nas sprejeli v šolski telovadnici, kjer so nam člani komisije po kratki predstavitvi zaželeli srečo. Tekmovalci smo se odpravili v učilnice in se pripravili na pričetek tekmovanja. Prežihov Voranc v svojem prvem slovenskem vojnem romanu opisuje grozote vojne, lastno trpljenje kakor tudi trpljenje in žalost ter hrepenenje drugih vojakov. Mislim, da se ob grozotah vojne spodobi spomniti in oživeti spomin na padle vojake, ki so se borili za


- 15 -

svojo državo, ki ji niso pripadali in niso bili naklonjeni, saj so bili, kakor je rekel pisatelj »sužnji svojemu gospodarju«. Omenjeni roman je zelo zanimivo besedilo, saj živo opisuje dogajanje na fronti; tako lahko bralci spoznamo bolj od blizu življenje in trpljenje vojakov med prvo svetovno vojno. Moje osebno mnenje je, da sem s to življenjsko izkušnjo v letošnjem letu pridobila veliko znanja o prvi svetovni vojni ter večji vpogled v dogajanje na fronti in vojaškem taborišču. Na tem tekmovanju sem se naučila veliko novega in doživela veliko lepega. Ravno zato se bom naslednje šolsko leto prijavila na naslednje Cankarjevo tekmovanje ter z navdušenjem pričakujem naslednji naslov besedila, ki ga bomo morali prebrati.

Aleksandra Šajtegel, 1. A/OVT ZATE Nika, ne vem, kaj naj ti povem, sprašujem se, če to sploh smem, in če mi pomeniš vse, ampak zaslužim si te ne. Brez tebe ni več to, kar je bilo in sveti mi se pred obraz tvoje modro nebo, vse brez pomena je in bo. Vse brez smisla je, kajti jaz ljubim te, ljubiti je lepo, a enkrat vse bo po zlu šlo. Zato vedi, da v soju luči tvoja usta žare in obraz zacveti, ljubezen neizprosna do tebe je in nikoli ne umre, ampak ta cvet v soju žarkov oveni. Nino Medved, 3. A/O Xi Zhuyun, 3. B/C


- 16 -

DAN Dan ovit v temo, brez smisla ni pogost. A ko je, zelo boli, pri srcu ti je hudo in vse se ti slabo zdi. Ko že misliš, da ga nikoli konec ne bo, posije sonce skozi temo. Dan sončen in lep te razveseli in upanje novo prebudi. Karmen Plohl, 2. A/OVT

SNEMANJE RADIJSKIH ODDAJ ZA RADIO PTUJ - KUHARIJE Letos sem se odločila, da se bom preizkusila tudi v čem novem. Tako se mi je v začetku letošnjega šolskega leta ponudila priložnost, da se lahko preizkusim v snemanju radijskih oddaj. Tako sem v novembru posnela svojo prvo radijsko oddajo, ki sem jo snemala za radio Ptuj za oddajo Kuharije, ki jo vodi ga. Estera Korošec. Svojo prvo oddajo sem posnela skupaj s sošolkama Blažko Krajačić in Mirjano Gabrovec. V oddaji smo predstavile recepte iz naše raziskovalne naloge z naslovom Zakladnica tradicionalnih okusov. Prvega snemanja se še posebej dobro spominjam, saj sem bila zelo živčna; nisem si znala predstavljati, kako bo vse skupaj izgledalo, vendar je na koncu »super« izpadlo. Snemanje je bilo prijetno, sproščeno; k temu je pripomogla tudi novinarka Estera Korošec, saj je poskrbela za sproščeno vzdušje. Ker sem po prvem snemanju ugotovila, da sploh ni nič strašnega, sem se odločila, da bom s snemanji nadaljevala. Tako sem v decembru snemala svojo drugo oddajo, ponovno s profesorico Lidijo Petek ter z dijakinjama Karino Černivec in Nino Božičko. Na tem snemanju smo pripravljale božično večerjo malo drugače. Izbrale smo jedi, ki so hitro pripravljene, tako da lahko tudi gospodinje uživajo v prazničnem času in niso ves čas zaposlene samo s kuhanjem. Na tem snemanju sem bila že bolj sproščena, saj sem vedela, kako vse skupaj zgleda in da ni nič strašnega; tudi s Karino in Nino smo se zelo dobro ujele. Snemanja so nato potekala vsak mesec; nadaljevale smo jih z go. Vido Babšek. Teme snemanj smo izbirale tako, da so bile aktualne ter pripravljene iz sezonskih sestavin,


- 17 -

Velikonočna pletenica

ki so dostopne v lokalnem okolju. Tako smo v zimskem času posnele tudi oddajo, ki smo jo namenile repi in zelju, za sladico pa smo uporabile jabolka, torej smo uporabile samo sestavine, ki so dostopne v zimskem času. Izbirale smo preproste recepte, ki so ljudem blizu; tako so si poslušalci lažje predstavljali pripravo jedi ter se tudi morda lotili njihove priprave. Tudi v velikonočnem času smo posnele eno oddajo na to temo. Pripravljale smo velikonočni zajtrk, pripravljen na sodoben način, vendar smo poskušale ohraniti tradicionalne okuse.

Dijakinje z mentorico

V tej oddaji smo tudi predstavile izdelavo pletenic. V izdelavi pletenic iz štirih pramenov se je preizkusila tudi novinarka Estera Korošec in moram priznati, da ji je šlo prvič kar dobro od rok. V maju smo snemali oddajo z naslovom Pomlad v kuhinji. Ponovno smo izbrale sezonsko dostopne sestavine, pripravljene malo drugače. Na vsakem snemanju sem se naučila nekaj novega, spoznala nove jedi. Priznam, da pred snemanji marsikatere jedi nisem sploh hotela preizkusiti, ker je morda vsebovala meni neljubo sestavino; na snemanjih pa sem poskusila vse jedi in ugotovila, da moram dati vsakemu živilu možnost.


- 18 -

Tudi novinarka se je učila …

Tudi odziv ljudi je bil dober. Dobila sem povratne informacije od ljudi, ki spremljajo to oddajo. Vesela sem, da so te informacije pozitivne; ljudje so zadovoljni z našimi oddajami, saj so recepti preprosti, pripravljeni iz domačih sestavin, pohvalili pa so tudi zgovornost in komunikativnost dijakinj. Najbolj mi bodo v spominu ostale naše priprave na snemanja. Ob pripravi jedi smo se vedno zabavale; vzdušje je bilo prav tako vedno sproščeno; prav tako smo se dobro ujele z mentorico; vendar ko je šlo zares, smo se vedno zbrale in naredile, kot je potrebno.

Dijakinje z mentorico

Bojana Paveo, 5. D/HT


- 19 -

KULINARI ČNI AKROSTIHI Ko pride zima v vas, Okrog se razširil je glas, Lepo se bomo imeli In koline imeli. Nato si bomo še zapeli Eno ali dve veseli. Živa Bombek, 2. A/OVT Tu, v lepi Prlekiji, Usta so že polna. Na mizi je kraljica mesnin, K i svet jo premalo pozna, A je boljša kot dva hamburgerja. Živa Bombek, 2. A/OVT Preko Mure se odpravim, Ravninski in gričevnat svet pozdravim. Edinstvena je to pokrajina, K jer doma je kulinarika. M lin še vedno melje na ves glas, Upanje mi daje, da se vrne tisti čas. Radostno srce še štorkljo videt si želi, Seno si postelje, ko na dimniku vali. Kanček spominov v meni še vedno tli, A Prekmurje daleč, daleč si mi ti … Ga še kdaj obiščem In dobrote tam poiščem. Bogato moje bo srce, A kaj, ko mesto vabi me. Na žitno polje seže mi oko In čeprav bo zame to slovo. Cesta vije se mi sem ter tja, A glej, le v Prekmurju sem doma! Valerija Gabrovec, 3. A/OVT


- 20 -

NEPONOVLJIVE IZKUŠNJE V KUHINJI

Nina, Karina, Anja

Za nama je že kar nekaj posnetih radijskih oddaj in še nekaj jih je v načrtu. Radijske oddaje so predvajane na radiu Ptuj v oddaji Kuharije radia Ptuj, ki jih vodi gospa Estera Korošec. Vse se je začelo, ko nama je ga. Vida Babšek omenila, če sva pripravljeni snemati radijske oddaje. Odločili sva se, da bova poskusili, saj ne more biti tako hudo. Obe sva bili več kot navdušeni, saj sva spoznali in ugotovili, da se iz marsikaterih sestavin da narediti ogromno okusne in predvsem zanimive hrane oziroma obrokov. Velikokrat za marsikatero sestavino ne pomisliš, da bi jo lahko dodal k čisto preprosti jedi; okus je tako spremenjen, da sploh ne veš, da ješ enako jed kot doma. Nad kuhanjem sva navdušeni in pravzaprav doživljava neponovljive izkušnje v kuhinji.

Nina Božičko, Karina Černivec, 4. D/KT

VINO, KRUH IN REDKVICA, REVEŽU VE ČERJICA! V ponedeljek, 20. 4. 2015, smo se dijakinje Nina Božičko, Karina Černivec in Anja Lončarič udeležile 17. državnega tekmovanja z naslovom Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije s podnaslovom Jedilniki poklicnih skupin. S tekmovanjem bi želeli priljubiti tovrstne značilnosti slovenskega podeželja, dijake spodbuditi k poglabljanju znanja in raziskovanju na področjih etnologije ter kulinarike. Skupaj z mentoricami smo se odločile za raziskovanje rimskih časov in prehrane Rimljanov na naših domačih ptujskih tleh. Tema nas je zanimala, saj že marsikatera znamenitost priča o bogati zgodovini tega časa pri nas. Nalogo smo najprej poimenovale Rimska gostija, nato pa smo jo preimenovale v Vino, kruh in redkvica, revežu večerjica, saj je bil prav ta napis na oljenki, odkriti na Ptuju. Zabavale smo se ob raziskovanju in pripravi jedi po Apicijevih receptih (znan rimski kuhar). Ampak smo se morale tudi zresniti, saj nas je čakala predstavitev raziskovalne naloge v Novem mestu. Želele smo podoživeti ta čas, zato smo se tudi vse tri preoblekle v rimska oblačila. Kot dokaz, da je naša raziskovalna naloga obrodila sadove,


- 21 -

je bilo odlično 3. mesto, ki smo se ga zelo razveselile. Konkurenca je bila zelo močna, saj je bilo veliko dobro in zanimivo predstavljenih nalog.

Med raziskovanjem smo se naučile in spoznale marsikaj novega o Rimljanih in takratnem Rimu.

Nina Božičko, Karina Černivec, Anja Lončarič, 4. D/KT


- 22 -

PESNIŠKO RAZMIŠLJANJE KMETIJSKIH TEHNIKOV IN OKOLJEVARSTVENIKOV Kaj bi mi brez šole? Kaj bi šola brez nas? Kaj bi travnik brez trave? Kaj bi krave brez »štale«? Okolje onesnažuješ, Zemlji pa škoduješ, naravo uničuješ, če z njo tako ravnaš. Kaj bi traktor brez goriva? Kaj pšenica brez gnojil? Kaj odpadki brez ločevanja? To bi svet izgubljen bil. Kaj bi živinoreja brez živine? Poljedelci brez rastlin? Kaj bi kmetje brez kmetije? To bi svet res čuden bil. Travniki brez trave, krava brez »štale«, okoljevarstveniki mladi za naravo damo vse. In če bi traktor bil brez goriva, pšenica brez gnojil, odpadki bi vsepovsod ležali, človek pa bi se v njih »utopil«. Dijaki 3. A

ŽIVINI HAIKUJI

Jezni človek in bodičasti jež. Kako sta si podobna!

Zakaj?

Zunaj je sonce, otroci v šoli,

v otrocih nemir.

Ura tiktaka, ljudem se mudi,

zemlja miruje.

Prijatelj je kakor drevo - drevo raste in z njim

rastem jaz.

Živa Bombek, 2. A/OVT

novice podjetnih kmetijcev 2015 -...

Documents