Dober tok.

2

marec 2003

Naj vasopozorim, da jedel vsebine te

{tevilke anketnivpra{alnik, kinam zastavljanekaj sklopov

temeljnihvpra{anj vpovezavi z

razre{evanjemproblematike

okolja in odnosado okolja v

okviru podjetja.

Ve~ o omenjenih projektih lahko preberete `ena sosednji strani v uvodniku predsednikauprave. Vseeno pa jih bom na tem mestu nakratko povzela. Po sklepu uprave se jeElektro Ljubljana z letom 2003 v~lanil vprojekt SiOK - Organizacijska klima vSloveniji. V okviru projekta se bodo {e vprvem polletju tega leta zvrstile vse potrebneaktivnosti: pismo uprave zaposlenim, izbiravzorca 110 zaposlenih, anketiranje, posre-dovanje in predstavitev rezultatov v oblikiporo~ila in primerjalno poro~ilo med vsemisodelujo~imi gospodarskimi dru`bami (pred-vidoma osemdesetimi) v Sloveniji v za~etkuleta 2004.

Na podlagi sklepa uprave je projektnaskupina `e pristopila k projektu uvajan-ja sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.Naj vas opozorim, da je del vsebine te{tevilke anketni vpra{alnik, ki nam zastavljanekaj sklopov temeljnih vpra{anj v povezaviz razre{evanjem problematike okolja inodnosa do okolja v okviru podjetja. Pozivamvse, da ga ~imprej izpolnite, izre`ete inpo{ljete v slu`bo za kakovost, Slovenska 58,Ljubljana.

Uprava dru`be je dala tudi pobudo zaustanovitev odbora za marketing, ki bovodil izpeljavo projekta skupnega mar-ketin{kega pristopa podjetja in vseh njegov-ih organizacijskih enot.

Zraven omenjenih projektov je del vsebinetokrat namenjen tudi predstavitvi projektanovi e-po{tni sistem, ki bo zagotovil ve~jozanesljivost, razpolo`ljivost, predvsem pakvaliteto storitve stre`nika za elektronsko

po{to, strnjenemu poro~ilu o delu sindikatapodjetja za obdobje 1998/2002 in opisunekaterih drugih dogodkov. V mar~evski{tevilki se predstavlja nadzorni{tvo Trbovlje.V rubriki Spoznajmo se pa gostimo gospodaMiroslava Medve{ka.

[e enkrat vas pozivam k temu, da si vzamete~as in izpolnite anketni vpra{alnik. @elimvam lepo, son~no, ustvarjalno pomlad in"dober tok" ob branju Elektro novic.

Mag. Violeta Irgl,urednica

Beseda urednice

Elektro Ljubljana stopa po potiuspe{nih gospodarskih dru`bS posebnim veseljem pripravljam in urejam {tevilke internega glasila, ko je del nji-hove vsebine predstavitev nekaterih pomembnih projektov, ki peljejo ElektroLjubljana po poti uspe{nih gospodarskih dru`b. Tako je tudi tokrat.

viol

eta

.irg

l@el

ektr

o-lj

ublj

an

a.s

i

Prispevke za naslednjo {tevilko Elektro novic, ki bo iz{la konec aprila, po{ljitedo ponedeljka 14. aprila, na `e znani naslov: Elektro Ljubljana, d.d., uredni{tvoElektro novic, slu`ba za odnose z javnostmi, Slovenska 58, 1516 Ljubljana, faks:01 23¸25 42 ali kar na elektronski naslov:urednistvo@elektro-ljubljana.si.

Dober tok.

3

marec 2003 Uvodnik

Vzemimo kot dejstvo, da je skozi {tiridesetlet-no delovanje Elektra Ljubljana (letos je {tiri-deseta obletnica podjetja na sedanjemobmo~ju) le to obvladovalo glavni proces dis-tribucije elektri~ne energije z vsemi osnovnimiprocesi v regulirani dejavnosti. S spremembozakonske regulative pa so se postopomapri~ele v podjetje uvajati in uveljavljati tr`nedejavnosti, ki pa predstavljajo del podjetja, kinaj deluje kot ostale gospodarske dru`be vSloveniji z osnovnim ciljem pridobivanja pri-hodka na trgu javnih storitev.

V podjetju so bile organizirane tri organizacij-ske enote (prodaja elektri~ne energijeupravi~enim odjemalcem, in`eniring in teleko-munikacijske storitve), ki tr`ijo elektri~noenergijo, tr`ijo storitve v izgradnji invzdr`evanju distribucijskega elektroener-getskega omre`ja ter tr`ijo telekomunikacijskestoritve skozi telekomunikacijsko omre`je inposredno elektroenergetsko infrastrukturo.

Organiziranje navedenih dejavnosti innastopanje na javnem trgu pa je vzpodbudiloupravo dru`be o opredelitvi storitev kot delglavnega procesa v podjetju in uspe{nivklju~itvi storitev v certifikat ISO 9001/2000,ki smo ga pridobili v maju 2002.

Uprava dru`be je dala tudi pobudo za usta-novitev odbora za marketing, ki bo s podporokonzultantske firme izpeljal projekt mar-ketin{kega pristopa na prostem trgu blaga instoritev.

Za dvig nivoja in ugleda na{ega podjetja smo`e pristopili k projektu uvajanja sistema rav-nanja z okoljem ISO 14001. V zvezi zrazre{evanjem problematike okolja in odnosado okolja v okviru podjetja povpra{ujemo vsezaposlene v upanju, da nam boste z izpolnitvi-jo vpra{alnika v tej {tevilki glasila podalistali{~a in sugestije do tega vpra{anja in nampomagali postaviti sistem ravnanja z okoljem.

V prvi {tevilki glasila v tem letu smo tudi pisalio projektu SiOK (Slovenska organizacijskaklima), v katerega je vklju~eno petdeset naj-

uspe{nej{ih gospodarskih podjetij v Sloveniji.Na upravi dru`be smo se odlo~ili, da pristopi-mo v tem letu k temu projektu in ugotovimozadovoljstvo delavcev v na{i dru`bi.Zadovoljstvo delavcev je eden osnovnihdejavnikov uspe{nega podjetja in to bostelahko izrazili z vpra{alnikom v eni od prihod-njih {tevilk tega glasila.

Za razvoj in napredek podjetja so tudi zelopomembne stalne izbolj{ave in inovacije.Metodologija za izdelavo predloga je nara~unalniku, tako imate vse osnove, da lahkorazmi{ljate o pobudah in razvojnih spremem-bah na svojem delovnem mestu. Pa {e stimula-cijo za predlog, kjer je mo`na izvedba dobite.V letu 2002 je bilo dano sedemnajst predlogov,odlo~no premalo za tako veliko podjetje s takoraznovrstnimi procesi in aktivnostmi.

Vrata za nove pobude, za nove projekte soodprta. Stopite z novimi idejami skozi vrata inz izpeljavo projektov boste pripomogli krazvoju in napredku podjetja, ve~jemu prihod-ku, s tem pa tudi zadovoljstvu vas samih invseh zaposlenih ter zadovoljstvu odjemalcevelektri~ne energije in zadovoljstvu kupcevna{ih storitev.

Vincenc Jan{a,predsednik uprave

Odprta vrata novim razvojnimprojektomDru`bene spremembe, pri~akovani vstop v Evropsko skupnost, harmonizacijazakonodaje, odprtje trga elektri~ne energije, sprememba notranje organiziranostina{ega podjetja je prispevalo k razmi{ljanju uprave Elektra Ljubljana o novihpristopih, o novih projektih, o iskanju novih produktov, ki bodo utrdili razpoz-navnost podjetja, prina{ali prihodek in zadovoljstvo zaposlenih.

vincen

c.jan

sa@

elektro-ljublja

na

.si

Vincenc Jan{a

Zadovoljstvodelavcev je eden

osnovnihdejavnikovuspe{nega

podjetja in toboste lahko

izrazili zvpra{alnikom v

eni odprihodnjih

{tevilk tegaglasila.

Prvi ~lanek na to temo sem napisal v okto-brski {tevilki leta 2002 tega glasila. Lahko leugotovim, da je pobuda za pristop k nave-denem projektu rodila sadove.

Projekt je stekel. Delovna skupina je skonzultantom pripravila program pred-stavitve projekta v naslednjih poglavjih.

1. Cilji projektaNeposredni cilji so:

• vzdr`evanje sistema razvoja z okoljem instalne izbolj{ave na tem sistemu,

• zaveza podjetja do zahtev sistema ravnan-ja z okoljem in okoljske zakonodaje,

• enakopravna vklju~itev v evropski prostorglede zavezanosti do primernega ravnanjaz okoljem.

Posredni cilji so: • izbolj{anje odnosa do zakonodaje na tem

podro~ju,• okoljska zavest v podjetju in uspo-

sobljenost zaposlenih do tega problema,• prepre~evanje onesna`enja okolja, • ukvarjanje in zmanj{evanje virov in

surovin, • urejeno razmerje z nevarnimi snovmi, • pravilno in urejeno ravnanje z odpadki, • na~rtovanje postrojev in objektov v smislu

zmanj{evanja vpliva na okolje, • vpliv na dobavitelja blaga in storitev za

bolj{i odnos do okolja, • predstavitev podjetja javnosti kot urejeno

in usmerjeno v ohranitev okolja, • vzpostavitev trajnega komuniciranja z

okoljem o tej problematiki,• povezava sistema ravnanja z okoljem s

Sistemom vodenja kakovosti ISO 9001.

Med potekom projekta bo mogo~e v projektvklju~iti dodatne neposredne in posrednecilje, ki se bodo skristalizirali med izdeloval-ci in sodelavci v dru`bi Elektro Ljubljana,d.d.

2. Pregled aktivnosti pri izdelavi projektaPomembna aktivnost je izobra`evanje za: • nosilce projekta, • vodstvene delavce, • nosilce opisov procesov,

• notranje presojevalce.

Izvedbene aktivnosti so: • predhodni okoljski pregled in njegovo

dokumentiranje,• anketa zaposlenih,• izdelava programa ravnanja z okoljem,• dolo~itev okoljskih vidikov (register) in

ocena povezanih vplivov,• izdelava ustreznih dokumentov (poslovnika),• notranje presoje s strani poobla{~ene

organizacije (SIQ),• vloga za pridobitev certifikata EN ISO 14001.

3. Organiziranje obvladovanja sistemaravnanja z okoljem

Pri organiziranju obvladovanja oz. vzdr`eva-nja sistema ravnanja z okoljem bodo okvirnoz nastajanjem projekta potrebna naslednjaimenovanja:

• svet za vodenje varovanja okolja, • timi za varovanje okolja na lokacijah, • predstavnik vodstva za varovanje okolja, • skrbnik sistema za varovanje okolja, • poobla{~enec za varovanje okolja, • predstavnik slu`be za administrativno

podporo.

Delovna skupina je tudi pripravila vpra{alnikoz. anketni list, ki je pripet na koncu glasila,s katerim povpra{ujemo zaposlene v ElektruLjubljana po odnosu, sugestijah, pripombahitd. na temo varovanja okolja.

Prosimo in apeliramo na delavke in delavceElektra Ljubljana, da anketo izpolnite,izre`ete in jo po{ljejo na naslov:

Elektro Ljubljana, d.d., slu`ba za kakovost,Slovenska 58, 1516 Ljubljana ali jo izro~ijtevodji slu`be, oddelka, distribucijske enote,ki bo poskrbel za dostavo na navedeninaslov.

Pri~akujemo uspe{en odziv zaposlenih podsloganom: "VSE ZA VAROVANJE OKOLJA V DRU@BIELEKTRO LJUBLJANA, d.d. "

Mag. Janez Hostnik,svetovalec uprave za kakovost

Dober tok.

4

marec 2003

Projekt je stekel.Delovna skupina

je skonzultantom

pripravilaprogram

predstavitveprojekta vnaslednjihpoglavjih.

Aktualno

Projekt sistema ravnanja zokoljem po SIST EN ISO 14001Uprava dru`be Elektro Ljubljana, d.d. se je odlo~ila in imenovala posebno delovnoskupino za izdelavo projekta in uvedbo sistema ravnanja z okoljem v ElektroLjubljana d.d. s pridobitvijo certifikata ISO 14001.

jan

ez.h

ostn

ik@

elek

tro-

lju

blj

an

a.s

i

✃

c. Usmeritve

20.Navedite po va{em mnenju tri najve~je vire ogro`anja okolja pri izvajanju dejavnosti na{ega podjetja:

1. 2. 3.

21.Navedite po va{em mnenju tri najve~je koristi za na{e podjetje od SRO:

1. 2. 3.

22.Obkro`ite tisti vir ogro`anja, za katerega bi se odlo~ili najprej:

1.odpadki, proizvedeni v podjetju 2. urejenost okolja infrastrukture 3. kakovost ozra~ja (hrup, sevanje, itd.)

b. Na{a organizacija Slabo Odli~no

15.V na{em podjetju bi ocenil dosedanje ravnanje z okoljem z naslednjo oceno 1 2 3 4 5

16.Trenutni ugled na{ega podjetja glede ravnanja z okoljem ocenjujem z 1 2 3 4 5

17.Trenutno ozave{~enost zaposlenih glede ravnanja z okoljem ocenjujem z 1 2 3 4 5

18.Ravnanje moje o`je delovne okolice z okoljem ocenjujem z 1 2 3 4 5

19.Spodbujanje pravilnega ravnanja z okoljem v na{em podjetju ocenjujem z 1 2 3 4 5

a. Informiranost zaposlenih v podjetju

1. Ali ste bili pred objavo ~lankov v ELEKTRO NOVICAH seznanjeni s SRO*? DA NE NE VEM

2. Ali po va{em mnenju na{e podjetje potrebuje SRO? DA NE NE VEM

3. Ali bo po va{em mnenju projekt SRO koristen za na{e podjetje? DA NE NE VEM

4. Ali ste do sedaj imeli kak{no izku{njo z dogodkom,ki je onesna`il-ogrozil okolje? DA NE NE VEM

5. Ali ste se v podjetju do sedaj `e udele`ili organiziraneakcije za izbolj{anje okolja? DA NE NE VEM

6. Ali delo va{ega oddelka, slu`be, itd. ogro`a okolje? DA NE NE VEM

7. Ali ste v podjetju osebno spro`ili kak{en ukrep za izbolj{anje okolja? DA NE NE VEM

8. Ali bi znali na{teti pri va{em delu tri glavne vire ogro`anja okoljav na{em podjetju? DA NE NE VEM

9. Ali se po va{em mnenju zaposleni dovolj osve{~eni o ravnanju z okoljem? DA NE NE VEM

10.Ali veste kaj so to nevarne snovi? DA NE NE VEM

11.Ali se vam zdi projekt, ki je prikazan v ~lanku, primeren za na{e podjetje? DA NE NE VEM

12.Ali ste pripravljeni aktivno sodelovati v predstavljenem projektu? DA NE NE VEM

13.Ali je potrebno SRO vpeljati v vse dele podjetja? DA NE NE VEM

14.Ali je smiselno, da podjetje vlaga sredstva v projekte varovanja okolja? DA NE NE VEM

Anketa

ANKETA ZAPOSLENIH O VPRA[ANJU RAVNANJA ZOKOLJEM V ELEKTRU LJUBLJANA, D.D.

✃

* Opombe: SRO - pomeni Sistem ravnanja z okoljem

Dober tok.

7

marec 2003 Tema meseca

Sindikat podjetja Elektro Ljubljana je vpreteklem mandatnem obdobju deloval napodlagi temeljnih programskih usmeritevSindikata delavcev energetike Slovenijeter na podlagi sprejetih lastnih teko~ih inaktualnih nalog ter akcij znotraj javnegapodjetja.

Uspe{nost na{ega dela lahko ocenjujemona podlagi rezultatov, ki smo jih doseglina vseh nivojih organiziranja na{egasindikata.

To pa ne pomeni, da smo bili vednouspe{ni v vseh na{ih prizadevanjih inhotenjih. Pri na{ih akcijah smo sesre~evali z ovirami, zaradi katerih kljubna{em prizadevanju in upornosti ni pri{lodo realizacije posameznih zastavljenihciljev. Potrebno je vedeti, da je ve~inskilastnik na{ega podjetja dr`ava, zato jebilo potrebno ve~ino dogovorov in akcijizpeljati v dogovoru in z usklajevanjem spredstavniki ve~inskega kapitala oziromaministrstvom za okolje in prostor.

Kljub temu lahko ocenjujemo, da na{i pro-grami niso ostali zapisani le v dokumentiho dobrih namerah, temve~ smo biliuspe{ni v marsikateri nalogi ali akciji.Razgibano delovanje sindikata podjetja sev preteklem obdobju ka`e tudi v deluorganov sindikata dejavnosti na vsehnivojih organiziranja. Tako smo aktivnosodelovali v koordinaciji sindikata dis-tribucije, v konferenci sindikata elektro-gospodarstva in na predsedstvu SDE.

Na nivoju notranje organiziranosti jesindikat podjetja deloval v skladu s Pravilisindikata podjetja. S {ir{o akcijo smouspeli poenotiti razli~ne poglede in izho-di{~a na sindikalno delo in organizira-nost. Tako je danes v Elektru Ljubljana od954 zaposlenih 781 ~lanov sindikata, karpredstavlja ve~ kot 81 % vseh zaposlenih.Lahko trdimo, da z vsako uspe{no akcijosindikata pridobimo tudi nekaj novih~lanov.

Izvr{ni odbor sindikata je uspe{no sodelo-val tudi s svetom delavcev. Za razliko odnekaterih sorodnih podjetij smo skupnonastopali in u~inkovito re{evali marsi-katera odprta vpra{anja in probleme pod-jetja. S skupnimi mo~mi na obeh frontahdelovanja smo zagotovili, da smoupo{tevani partner v dogovarjanju inpogajanjih znotraj podjetja. Podporasindikata delavskemu soupravljanjuposredno krepi tako zaupanje v delo svetadelavcev kot tudi v u~inkovitost samegasindikata podjetja.

^e pogledamo generalno na aktivnostisindikata podjetja v preteklem mandatu,lahko sindikalno delo razdelimo napodro~je kolektivnega dogovarjanja,spremljanja in izvajanja dolo~il pano`nepogodbe, aktivnosti na podro~ju eko-nomskega in socialnega polo`aja delavcevter notranje organiziranosti podjetja.

Spremljanje in izvajanje kolektivnepogodbe elektrogospodarstva je bilo vpreteklem mandatu prav gotovo najaktiv-nej{e podro~je dela sindikata dejavnostiin s tem tudi na{ega dela. To podro~je je`e zaradi svoje ob~utljivosti, zahtevnostiin stalnosti zahtevalo polno anga`iranostupornosti. Glede samega izvajanjapano`ne pogodbe za elektrogospodarstvolahko ugotovimo, da ni ve~jih odstopanj

Poro~ilo o delu sindikata podjetjaza obdobje 1998/2002Ob zaklju~ku tretjega 4-letnega mandatnega obdobja dela sindikata podjetja jepotrebno narediti ~rto, ki ne pomeni lo~nico med dvema obdobjema, temve~ ocenorezultatov dela v preteklem mandatu. Zato je to poro~ilo namenjeno kriti~ni ocenidosedanjega delo na{ega sindikata in novim usmeritvam za nadaljnje delo.

jurij.zva

n@

elektro-ljublja

na

.si

Jurij @van

To pa nepomeni, da smo

bili vednouspe{ni v vseh

na{ihprizadevanjih in

hotenjih. Prina{ih akcijah

smo se sre~evaliz ovirami, zaradi

katerih kljubna{em

prizadevanju inupornosti ni

pri{lo dorealizacije

posameznihzastavljenih

ciljev.

Dober tok.

8

marec 2003

Dejstvo je, da seje v

obravnavanem{tiriletnemmandatnem

obdobjuekonomski

polo`aj delavcevv dejavnostidistribucije

poslab{eval oz.stagniral in

stagnira tudidanes. Kljub

spremenjenimgospodarskimrazmeram smo

{e vednosoo~eni zizgubami,ob~asno

nelikvidnostjo.Posledico tegasmo ~utili tudidelavci. Zato je

sindikatdejavnosti ves~as izpostavljal

zahtevo posprejetjurazvojnestrategije

energetike terzagotavljanju

enake socialnevarnostidelavcev.

in kr{itev ter da se pogodba v celoti izva-ja. V ~asu od sprejetja pano`ne pogodbel. 1996 pa do danes je Pano`na pogodbaza elektrogospodarstvo ena redkihpogodb, ki ni bila s strani delodajalcapreklicana oz. spremenjena.

Letos je stopil v veljavo nov zakon odelovnih razmerjih, ki je prinesel korenitespremembe na podro~ju urejanjaindividualnih delovnih razmerij. Novizakon na novo opredeljuje delovnorazmerje kot pogodbeno razmerje meddelavcem in delodajalcem, zato deloda-jalec ne more ve~ samovoljno odlo~ati oprerazporejanju delavcev na druga delov-na mesta. Spremembe so mo`ne le s-sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi.Zato je naloga izvr{nega odbora sindikata,da spremlja izvajanje zakona in bedi nadtem, da se zavarujejo pravice in interesidelavcev v skladu z zakonom. Posebnaskrb mora biti namenjena tudi na~inu inobsegu kori{~enja delovnega ~asa. IOSpripravlja na podlagi dolo~il zakona odelavnih razmerjih in pano`ne pogodbeza elektrogospodarstvo podjetni{ko pogo-dbo, s katero bomo zagotovili ureditevvseh tistih pravic delavcev, ki so pozakonu o delovnih razmerjih ostalanedore~ena oz. odprta.

V ta sklop sodi tudi vsakoletno dogovar-janje o vi{ini regresa za letni dopust inbo`i~nico. Lani nam je uspelo, da smo zupravo dru`be definirali in podpisalidogovor o izpla~ilu bo`i~nice na na~in, zakaterega smatramo, da je pravi~en za vsezaposlene delavce.

Reorganizacija podjetja je imela na podla-gi energetskega zakona v l. 2001 zaposledico novo organizacijsko shemo inprerazporejanje delavcev v OE. Na `alostje bila do danes izpeljana nova organi-zacija le ne vrhu dru`be, delavci pa {evedno nimamo izdanih ustreznih odlo~bna podlagi nove organiziranosti. Razlogje, da do danes {e ni sprejeta dokon~naorganiziranost na vseh nivojih delovanjain s tem posledi~no tudi sistematizacijadelovnih mest. Sindikat podjetja jepostavil zahtevo, da se aktivno vklju~i vpripravo nove sistemizacije, vendar pobu-da ni bila sprejeta. Tako bo sindikatobravnaval in dal soglasje na ta akt {eletakrat, ko bo dokon~no strokovnopripravljen. Vedeti je potrebno, da novesistematizacije brez predhodnega soglas-ja sindikata ne more biti.

Dejstvo je, da se je v obravnavanem {tiri-letnem mandatnem obdobju ekonomskipolo`aj delavcev v dejavnosti distribucijeposlab{eval oz. stagniral in stagnira tudidanes. Kljub spremenjenim gospodarskimrazmeram smo {e vedno soo~eni z izguba-mi, ob~asno nelikvidnostjo. Posledicotega smo ~utili tudi delavci. Zato jesindikat dejavnosti ves ~as izpostavljalzahtevo po sprejetju razvojne strategijeenergetike ter zagotavljanju enakesocialne varnosti delavcev.

Koordinacija sindikata distribucije jepripravila analizo stanja na podro~ju pla~v distribuciji in na podlagi zbranihfinan~nih podatkov ugotovila, da so vsadistribucijska podjetja v primerjavi zizpla~ili povpre~nih realnih bruto pla~ vzaostanku napram povpre~nim pla~am vRS. Splo{na ugotovitev je, da so pla~eredne in da se pri izpla~ilih pla~ spo{tuje-jo dolo~ila tarifnega dela pano`nepogodbe, da pa nivo pla~ ne dosega ve~nivojev in razponov, ki so bili v veljavi.Nastale razlike so kot posledica zaosta-janja pla~ v preteklosti, rezultati pa so, dadanes ve~ kot 60 % zaposlenih v podjetjune dosega povpre~ne pla~e v RS. Ta zna{aza januar 2003 251.000 SIT, povpre~nabruto pla~a na zaposlenega v podjetju paje 230.00 SIT. Zaostajanje pla~ v distribu-ciji `e ogro`a socialno in materialnovarnost zaposlenih in upravi~eno povzro-~a nezadovoljstvo predvsem delavcev,razporejenih v ni`jih pla~ilnih razredih.Pla~e so se v zadnjih {tirih letih pove-~evale z rastjo eskalacije, dogovorjene vsocialnem sporazumu med vlado, gospo-darsko zbornico in sindikatom. Le v letu2000 smo si uspeli z enkratno akcijoizboriti dodatnih 2,9 % na ra~un usklaje-vanja pla~ znotraj elektrogospodarstva inpovpre~nih pla~ v RS. Zavedamo se, davi{ina pla~ ni tisto, kar pri~akuje ~lanstvo,vendar je zato naloga IOS v naslednjemletu, da sku{amo dose~i ~im vi{jo ravenpla~. Pred nami je obdobje sprejemanjaplanov poslovanja in finan~nih na~rtov,zato bomo zahtevali, da se v teh na~rtihupo{teva in planira tudi sredstva zapove~anje pla~.

Socialno varnost ~lanov sindikata smozagotavljali tudi skozi pomo~i iz naslovasolidarnostnega sklada v primeru slabegasocialnega stanja v dru`ini, posebnezdravstvene ogro`enosti ~lana, re{evanja

Tema meseca

Dober tok.

9

marec 2003

Energetskizakon je prinesel

korenitespremembe na

podro~juorganiziranosti

in oskrbe zenergijo, kar boimelo naslednje

leto velikeposledice na

poslovanje na{edru`be ter

mo~an vpliv tudina socialno

varnost vsehzaposlenih.

Tema meseca

posledic elementarnih nesre~ ali pomo~idru`ini ob smrti ~lana.

Svoj vpliv na obravnavana vpra{anja inproblem ekonomskega in socialnegapolo`aja delavcev je imel tudi proces last-ninskega preoblikovanja podjetja. Takosmo v ~asu lastninjenja na podlagi zahtev~lanov sindikata po izpla~ilu premaloizpla~anih pla~ vlo`ili 530 zahtevkov nasodi{~e in uspe{no izpeljati dogovor oizvensodni poravnavi.

Sedaj potekajo aktivnosti, da se tudi tis-tim ~lanom sindikata, ki so se odlo~ili, dapremalo izpla~ane pla~e vlo`ijo v notranjiodkup delnic in so bili pri tem pravnozavedeni, sodno zavarujejo njihove pra-vice. Upravi je bila `e posredovanaponudba o izvensodni poravnavi inizpla~ilu delnic notranjega odkupa vvi{ini 2,5 kratne nominalne vrednosti del-nice in v primeru negativnega odgovorauprave bomo vlo`ili individualne to`be.

V preteklem letu je sindikat energetikeuspel podpisati z vlado, predstavnikidelodajalcev, sporazum o skupnemre{evanju vpra{anj, ki so socialnega inekonomskega pomena za zaposlene in nji-hovo socialno varnost. Prvi pomemben inuspe{en rezultat pogajanj je bil sprejemin podpis dogovora o II. pokojninskemstebru, s katerim smo zagotovili, da pod-jetje mese~no pla~uje posameznikuve~inski del sredstev za dodatno pokoj-ninsko varnost. Prav od socialnegaekonomskega odbora pri~akujemo, dabomo v bodo~e enotno opredelili na~in inuskladitev izpla~il znotraj sistema elek-trogospodarstva.

Energetski zakon je prinesel korenitespremembe na podro~ju organiziranostiin oskrbe z energijo, kar bo imelo nasled-nje leto velike posledice na poslovanjena{e dru`be ter mo~an vpliv tudi nasocialno varnost vseh zaposlenih.Sindikat Elektra Ljubljana se je skupaj zostalimi sindikati distribucijskih dru`baktivno vklju~il v proces projekta noveorganiziranosti v smislu zdru`evanjaposlovnih funkcij in lastninjenja distribu-cije s strani tujega partnerja.

Sindikat distribucije je pokazal velikinteres in skrb, da skupno z vsemiudele`enci poi{~emo mo`ne modele inna~ine povezovanja dru`b distribucije priodpiranju energetskega trga in predvi-dene privatizacije distribucijskih podjetij.Dosedanje {tudije in notranje opcije tatrenutek ne ponujajo ustrezne re{itveorganiziranosti, ki bi zagotavljala ve~jou~inkovitost in obenem tudi socialnovarnost zaposlenih. Na{a zahteva je, da sez ustreznim notranjim prestrukturiran-jem, organiziranjem, transparentnimdelovanjem ter ekonomsko u~inkovitostjozagotovijo tak{ni pogoji, ki bodo zago-tavljali vsem zaposlenim tudi v bodo~edelovna mesta in ustrezno socialnovarnost.

Ob zaklju~ku poro~ila bi opozoril nanekatere bistvene stvari, ki jih moramoimeti pred o~mi, ko ocenjujemo uspehe indelo sindikata. Za razliko od nekaterihdrugih panog oz. dejavnosti nam je uspe-lo v Sindikatu delavcev energetike zago-toviti, da do danes ni bil odpu{~en nobendelavec kot ekonomski vi{ek. Socialnavarnost delavcev je dokaj velika, kljubtemu pa se ne smemo zadovoljiti s trenut-nim stanjem. Zavedati se moramo, da brezdobre sindikalne organiziranosti in pod-pore vsega ~lanstva v aktivnostih, ki jihvodi sindikat podjetja ter SDE ne bi moglidose~i take pozicije v dialogu s pred-stavniki vlade oz. delodajalcem.Dejavnost distribucije je le ena od seg-mentov dejavnosti sindikata energetikezato je ni mo~ obravnavati lo~eno, razen vprimeru, ko gre za re{evanje specifi~nihvpra{anj in problemov, s katerimi sesoo~amo delavci distribucije.

Kot sindikat Elektra Ljubljana bomo tudi vbodo~e z zdru`enimi mo~mi na nivojuSDE naredili vse za dosego na{egatemeljnega cilja, to je zagotoviti delovnamesta in dolgoro~no socialno varnostna{im ~lanom.

Jurij @van,predsednik sindikata podjetja

Dober tok.

10

marec 2003

Konference se jekot gost udele`iltudi predsednik

Sindikatadelavcev

dejavnostienergetike

Slovenije FrancDolar, ki jenavzo~im vnagovoru

posredovalnekaj smernic izprograma dela

SDE v prihodnjihizredno

pomembnihmesecih in letih.

V ~etrtek, 6. marca 2003, s pri~etkom ob 12.uri, je v Sindikalni dvorani podjetja naKotnikovi uspe{no potekala konferencasindikata Elektra Ljubljana d.d.

Temeljne tri to~ke konference so bile:• Obravnava in sprejem poro~ila o delu

sindikata podjetja• Volitve predsednika sindikata podjetja in

potrditev izvr{nega odbora sindikata pod-jetja

• Obravnava in sprejem programskihusmeritev za naslednje mandatno obdobje.

Kot je poudaril predsednik sindikata Jurij @van,je sindikat uresni~il prete`ni del za~rtanihnalog. Med obravnavanimi programskimiusmeritvami za prihodnje obdobje pa je {eposebej izpostavil vlogo sindikata pri procesuprivatizacije podjetja. Na mesto predsednika

sindikata je kandidiral le dotedanji predsednikJurij @van, ki je bil ponovno soglasno izvoljenza predsednika sindikata.Na konferenci je spregovoril predsednik upraveVincenc Jan{a in med drugim poudarilusmeritev in prizadevanje uprave po ohranitvivseh delovnih mest zaposlenih v ElektruLjubljana d.d. in posebej izpostavil dobrosodelovanje s predstavniki sindikata.Konference se je kot gost udele`il tudi predsed-nik Sindikata delavcev dejavnosti energetikeSlovenije Franc Dolar, ki je navzo~im v nagov-oru posredoval nekaj smernic iz programa delaSDE v prihodnjih izredno pomembnih mesecihin letih. Omenil je, da bo konec marca potekalkongres SDE, o katerem bomo ve~ poro~ali vnaslednji {tevilki Elektro novic.

Violeta Irgl

Novi~ke

Konferenca SindikataElektra Ljubljana d.d.

Vincenc Jan{a in Franc Dolar

Jurij @van, predsednik sindikata

Udele`enci konference

Dober tok.

11

marec 2003 Novi~ke

Na osnovi sklepa uprave se je ElektroLjubljana z letom 2003 v~lanil v projekt SiOK- Organizacijska klima v Sloveniji. Ve~ osamem projektu ste lahko prebrali v januar-ski {tevilki Elektro novic, zato naj na temmestu le omenimo, da se bodo {e v prvempolletju tega leta zvrstile vse potrebneaktivnosti: pismo uprave zaposlenim, izbiravzorca 110 zaposlenih, anketiranje, posre-dovanje in predstavitev rezultatov v oblikiporo~ila in primerjalno poro~ilo med vsemisodelujo~imi podjetji v Sloveniji v za~etkuleta 2004.

Vse, ki bomo morebiti med 110 zaposlenimiv vzorcu Elektra Ljubljana, d.d. `e sedaj vabi-mo k sodelovanju.

Violeta Irgl

V februarju je bila imenovana delovnaskupina za pripravo Letnega poro~ila 2002.Letno poro~ilo je najpomembnej{i tiskanidokaz poslovodstva gospodarskih dru`bsedanjim ali morebitnim lastnikom indrugim interesnim skupinam podjetja oposlovanju podjetja v preteklem letu. Je tudieno od najbolj uveljavljenih komunikacijskihsredstev, s katerimi ciljnim javnostim pred-stavimo podjetje v celoti, njegove dose`enerezultate in njegovo perspektivo.

Projekt v tesnem sodelovanju z upravo vodiMaca Bo`i~.

Voleta Irgl

Raziskovanje inspremljanjeorganizacijske klime

Letno poro~ilo 2002

Dober tok.

12

marec 2003

Vedeti moramo,da je v podjetju,

kot je ElektroLjubljana, d.d. ssvojimi skoraj

600 ra~unalniki,vzdr`evanje

precej zamudnoopravilo, ki pa je

eskalirano {ezaradi raznihsamovoljnih

posegovuporabnika v

sisteme v oblikineavtoriziranih

namestitevprogramov,prena{anja

datotek kot sofilmi in glasba iz

svetovnegaspleta ter

po{iljanje le tehpo elektronski

po{ti.

Novi stre`nik IBM eServer X Series 440 perfor-man~no mo~no presega stre`nik, ki smo gauporabljali do sedaj, torej tistega na Informatikiv Mariboru, prav tako pa nam `e sama fizi~nalokacija omogo~a nekatere posege in imple-mentacije novih servisov, kar pa do sedajni bilo mo`no. Poleg storitve zagotavljanja e-po{tnega stre`nika pa je Lotus Domino stre`nikodli~na podlaga {e za nekatere prihajajo~eimplementacije elektronskih storitev v poslovnisistem Elektra Ljubljana, kot na primer brezpa-pirno poslovanje, upravljanje z resursi terintranet, za katere pa so tudi `e formirane pro-jektne skupine. Za vas, uporabnike elektronskepo{te, prva faza prehoda na drug stre`nik nepredstavlja bistvene spremembe, saj boste,dokler ne prestavimo vseh uporabnikov na novistre`nik, {e vedno uporabljali e-po{tni odje-malec Microsoft Outlook Express ali MicrosoftOutlook.

V drugi fazi prehoda bo tega zamenjalo delovnookolje Lotus Notes. Francoski pisatelj in pesnikAndré Gide je zapisal: "^e odkriva{ nova ozem-lja, mora{ biti v~asih pripravljen, da dalj ~asane vidi{ obale", tako je projekt prehoda inimplementacije sistema Lotus Domino z `e prejomenjenimi storitvami dolgotrajen in zahtevenposeg, ki pa bo samo e-poslovanje podjetjadvignil v nove vi{ine. Vedeti moramo, da je vpodjetju, kot je Elektro Ljubljana, d.d. s svojimiskoraj 600 ra~unalniki, vzdr`evanje precejzamudno opravilo, ki pa je eskalirano {e zaradiraznih samovoljnih posegov uporabnika v sis-teme v obliki neavtoriziranih namestitev pro-gramov, prena{anja datotek kot so filmi in glas-ba iz svetovnega spleta ter po{iljanje le teh poelektronski po{ti. Novi sistem bo nekatere odteh posegov omejil oziroma prepre~il, tako nebo mogo~e po{iljati po{te s filmi, glasbo,reklamnimi sporo~ili ter serijskih sporo~il, vsapo{ta z `aljivo oziroma pornografsko vsebinose bo tako kot `e prej na{teta ustavila nastre`niku, pri ~emer se lahko sprosti le s posre-dovanjem administratorja sistema, vsa po{ta pabo od sedaj protivirusno pregledana `e nasamem stre`niku, kar pomeni bistveno manjoziroma ni~ ve~ virusne po{te.

Ena od novosti je tudi pregledovanje elek-tronske po{te preko va{ega spletnega brskalni-ka, kar v praksi pomeni, da bo lahko vsak avto-riziran uporabnik sistema svojo po{to prebiralna kateremkoli ra~unalniku, ki je priklju~enbodisi v LAN ali WAN omre`je ElektrodistribucijSlovenije. Dostop do omenjene storitve jemogo~ preko Internet Explorerja, in sicer z vpi-som https://srvlj10.el.si v naslovno vrsticobrskalnika, ki pa vas na podlagi uporabni{kegaimena (ime priimek) ter gesla preusmeri na va{elektronski po{tni predal, katerega principdelovanja je podoben dobro poznanemu inraz{irjenemu Microsoftovemu Hotmailu. No-vost, ki jo prina{a novi sistem, so tudi detajlniin a`urni skupni imeniki, s pomo~jo katerihlahko po{iljamo po{to posamezniku, po-samezni slu`bi, sektorju ali pa celotnem pod-jetju, skupni koledarji ter pregled nad razpo-lo`ljivimi resursi kot so sejne sobe, projektorjiin tudi vozila. To je le nekaj novosti novega sis-tema, zavedamo se, da spremembe ne bodo pogodu ravno vsem, vendar pa bodo zagotovoznatno zmanj{ale {tevilo servisnih posegov naposameznem ra~unalniku, izbolj{ali kvalitetostoritve ter storilnost posameznika, saj stalahko storitvi kot sta internet in e-po{ta odli~noorodje za delo, `al pa nekaterim med delovnim~asom tudi odli~na zabava.

Administracijo stre`ni{kega dela novega sis-tema s pomo~jo podjetja Simt in pod vodstvomMarjana Zori}a opravljava Gregor Grkman inViktor Ul~ar, s strani uporabnikov pa LeonMer~on (Ljubljana uprava, Ljubljana mesto),Andrej Zimmer (Ljubljana okolica,Ljubljana mesto), Franci Vr{nik (Ko~evje),Boris Ko{ir (Trbovlje) ter Marko Primc (Novomesto). Za vsa vpra{anja in pripombe gledenovega po{tnega sistema smo na voljo nainterni {tevilki 1246 oziroma na elektronskemnaslovu Administrator@elektro-ljubljana.si.Pozdravljamo va{e komentarje, saj lahko edinotako sistem prilagodimo vam, uporabnikom.

Gregor Grkman

Aktualno

Domino Server -novi e-po{tni sistemVerjetno ni potrebno posebej poudarjati, da igra v dobi ra~unalni{tva elektronskapo{ta precej pomembno vlogo. Zaradi porasta uporabnikov, pa tudi zlorabe elek-tronske po{te in interneta, smo se v slu`bi za informacijske storitve odlo~ili zakorak naprej. S pomo~jo podjetja SIMT d.o.o. smo postavili nov stre`nik za tovrstnestoritve, ki pa se je prej nahajal na Informatiki Maribor. S to potezo bomo poizkusilizagotoviti ve~jo zanesljivost, razpolo`ljivost, predvsem pa kvaliteto storitvestre`nika za elektronsko po{to.

gre

gor

.grk

ma

n@

elek

tro-

lju

blj

an

a.s

i

Dober tok.

13

marec 2003

Najbolj je biloprizadeto

podro~je okoliceLjubljane, kjer jebilo v omenjenihmesecih kar 396

motenj, karpredstavlja ve~kot {tiri motnje

na dan.

Zanimivosti

Poleg teh okvar smo bele`ili {e 1105 motenj(kratkotrajne prekinitve do treh minut), ki sobile predvsem posledica atmosferskihrazelektritev v poletnih mesecih. V mesecujuniju smo tako zabele`ili 158 motenj, vmesecu juliju 277 motenj in v mesecu avgus-tu 173 motenj. Najbolj je bilo prizadetopodro~je okolice Ljubljane, kjer je bilo vomenjenih mesecih kar 396 motenj, kar pred-stavlja ve~ kot {tiri motnje na dan.

Pregled ve~jih dogodkih v letu 2002:Ve~je okvare:• Dne 21. 1. 2002 je ob 6.43 pri{lo do

povr{inskega preboja prenapetostnihodvodnikov na 110 kV strani v RTP110/10 kV Polje. Izpad je povzro~il izpadtransformatorja v RTP Beri~evo, kar jeimelo za posledico izostanek napetosti vRTP Dom`ale in RTP Kamnik in izpad TR2v RTP Grosuplje. Vsi odjemalci so dobilinapetost ob 7.09. Vzroki okvare pa so seodpravljali {e naslednji dan. Mo`ni vzrokza okvaro je bli`ina avtoceste, kjer sesedaj posipavajo ve~je koli~ine soli, kiizhlapeva in se nalaga na elementihstikali{~a v RTP 110/10 kV Polje. Ob

okvari je nastal sunek v 110 kV omre`ju,ki je imel za posledico motnjo v dobavielektri~ne energije na celotnem podro~juElektra Ljubljana.

• Dne 6. 2. 2002 je ob 17.34 izpadel trans-formator TR1 v RTP 110/35 kV TET. Vzrokje bil izpad ventilatorjev za hlajenje TR.

• Dne 4. 9. 2002 ob 16.35 je v RTP 110/20kV Dom`ale v transformatorskem poljuTR1 pri{lo do preboja napetostnega meril-nega transformatorja. Za{~ita je pravilnoizklopila daljnovoda, ki napajata RTP110/20 kV Dom`ale v RTP 220/110/35 kVKle~e in v RTP 400/220/110 kV Beri~evo. Stem sta brez elektri~ne energije ostali RTP110/20 kV Dom`ale in RTP 110/20 kVKamnik, ki se z elektri~no energijo oskr-buje iz RTP 110/20 kV Dom`ale. Izpad jena podro~ju Dom`al trajal do 16.50 ure,na podro~ju Kamnika pa do 16.53 ure. Obokvari je nastal sunek v 110 kV omre`ju,ki je imel za posledico motnjo v dobavielektri~ne energije na celotnem podro~juElektra Ljubljana.

Milan [vajger

Dogodki na elektroenergetskemomre`ju v letu 2002V letu 2002 se je na elektroenergetskem omre`ju, ki ga nadzira Elektro Ljubljana,d.d. zgodilo 5510 dogodkov, od tega je bilo 785 neplanskih. Ta {tevilka predstavljatrajne okvare, ki so zahtevale poseg delavcev na omre`ju.

mila

n.sva

jger@

elektro-ljublja

na

.si

mesto okvare v RTP Polje mesto okvare v RTP Dom`ale

Dober tok.

14

marec 2003

Distribucija jesestavljena iz 28

distribucijskihpodjetij, ki so

podrejenaoddelku zaprenos in

distribucijo.Podjetja

oskrbujejoodjemalce na

visokem,srednjem in

nizkonapetostnem nivoju preko

6.000transformatorski

h postaj.

Elektrostopanstvo na Makedonija (ESM) jejavno podjetje od leta 1989, ki pokrivaproizvodnjo, prenos in distribucijo na celot-nem podro~ju dr`ave Makedonije. Od leta1976 je bil elektroenergetski sistem kot delJugoslavije v sinhronem obratovanju vokviru Evropske interkonekcije UCPTE. Sprekinitvijo 400 kV povezave med Mostarjemin Ernestinovim do 26. septembra 1991obratujejo lo~eno v povezavi s Srbijo, Gr~ijoin Albanijo. V dr`avi predstavlja elektri~naenergija 60 % porabe celotne energije, karpomeni zadovoljevanje potreb po energiji zadobrih 647.000 odjemalcev s 7.905 zaposle-nimi.

Distribucija je sestavljena iz 28 distribucij-skih podjetij, ki so podrejena oddelku zaprenos in distribucijo. Podjetja oskrbujejoodjemalce na visokem, srednjem in nizkon-apetostnem nivoju preko 6.000 transforma-torskih postaj. Najve~ja sta Elektro distribu-cija Skopje s 35,32 % in Elektro distribucijaTetovo s 7,13 % dele`em celotne prodajeelektri~ne energije.

Makedonski kolegi se trenutno spopadajo zzastarelim omre`jem, z zmanj{evanjemtehni~nih in ekonomskih izgub ter slabopla~ilno disciplino odjemalcev (finan~na rea-lizacija je samo 60 %). Aktivno spremljajorazvoj deregulacije v Evropi in se pripravlja-jo na odpiranje trga. Poleg priprav novezakonodaje (Energetskega zakona in sprem-ljajo~ih podzakonskih aktov) na~rtujejodecentralizacijo osnovne funkcije kot soproizvodnja, prenos in distribucija ter vnaslednji fazi optimiziranje poslovnegaprocesa v smislu stro{kovno u~inkovitega inkvalitetnega dela.

Igor Podbel{ek

Zanimivosti

Obisk predstavnikov makedonskegaelektrogospodarstva Konec meseca februarja smo gostili predstavnike Makedonskega elektrogospo-darstva, ki so obiskali Slovenijo in Elektro Ljubljana, d.d. z namenom seznanitve zrazvojem deregulacije trga z elektri~no energijo in te`avami, s katerimi se soo~ajoelektroenergetska podjetja v Sloveniji in Evropi.

igor

.pod

bel

sek@

elek

tro-

lju

blj

an

a.s

i

Dober tok.

15

marec 2003

Na nadzorni{tvuTrbovlje

oskrbujemo zelektri~no

energijo 8.616odjemalcev, od

tega 7.623odjemalcev nagospodinjstvu,982 odjemalcev

na ostalemodjemu, 13 na

SN.

Na obisku

Mejne to~ke oziroma kraji na nadzorni{tvuTrbovlje so na severu: Podmeja in Vrhe nadTrbovljami, na vzhodu: ^e~e, Prapretno inTermoelektrarna, na jugu: ^imerno, Kum inZavr{je ter na zahodu Ravenska vas in^ebine.

Nadzorni{tvo Trbovlje meji na jugu z nad-zorni{tvom Rade~e, na vzhodu z nadzor-ni{tvom Hrastnik, na zahodu z nadzor-ni{tvom Zagorje, na severu pa mejimo zJavnim podjetjem Elektro Celje. Nadzor-ni{tvo Trbovlje oskrbuje z elektri~no energi-

jo mesto Trbovlje ter zaselke in vasi pookoli{kih hribih.

Na nadzorni{tvu Trbovlje oskrbujemo z elek-tri~no energijo 8.616 odjemalcev, od tega7.623 odjemalcev na gospodinjstvu, 982odjemalcev na ostalem odjemu, 13 na SN.

Skupna letna poraba vseh odjemalcev je104.037.420 kWh.

Odjemalci z ve~jo letno porabo so:Cementarna Trbovlje 47.22.644 kWhRudnik Trbovlje 8.751.100 kWhLivarna Trbovlje 1.771.748 kWhIskra Semicon Trbovlje 1.219.300 kWh

Med ve~je porabnike lahko {tejemo tudioddajnik na Kumu z letno porabo 883.000kWh. Velja povedati, da je oddajnik naKumu na vi{ini 1219 m in le`i v kra-jinskem parku. Teren je zelo zahteven inte`ko dostopen, zlasti v zimskem ~asu.Zato so na tak{nem terenu nujno potrebnavozila s pogonom na vsa {tiri kolesa.

Nadzorni{tvo TrbovljeNadzorni{tvo Trbovlje s svojimi 27 km2 ozemlja spada med manj{a nadzorni{tva, ~epa ga pogledamo z vidika odjema in velikosti elektroenergetskega omre`ja, pa bi galahko uvrstili med srednje velika.

robert.a

bd

ic@elektro-lju

blja

na

.si

Podro~je nadzorni{tva Trbovlje

Dober tok.

16

marec 2003

Korekten odnosdo strank in

dobrimedsebojni

odnosi so pogojza varno in

dobroopravljeno delo.Prava delovna

klima je tista karse kot vodjanadzorni{tva

trudim ustvaritiskupaj z

zaposlenimi nanadzorni{tvu

Trbovlje.

Na nadzorni{tvu Trbovlje sta dve razdelil-ni transformatorski postaji RTP Trbovlje inRTP TET ter 107 transformatorskih postaj.

Dejavnosti, ki potekajo na nadzorni{tvuTrbovlje in se vr{ijo vsakodnevno, sovzdr`evanje elektroenergetskih naprav,odprava okvar, delo z odjemalci. Precejdela pa je tudi z vzdr`evanjem in poprav-ljanjem javne razsvetljave.

Omre`je na nadzorni{tvu Trbovljeobsega:

• SN prostozra~ni vodi 97 km• SN podzemni vodi 11 km• NN prostozra~ni vodi 16 km• NN kablovodi 54 km

^e gledamo povpre~no, pride na 1 km SNvoda 80 odjemalcev, na 1 km NN voda pa41 odjemalcev.

Pomembnej{e investicije v zadnjih letih sobile kabliranje litijskega daljnovoda, ki jesovpadal z rekonstrukcijo ceste. Re-konstrukcija 10 kV daljnovodov Nasipi inZagorje, DV 10 kV Zagorje. DV 10 kV Vaslese v leto{njem letu pripravlja za prehod navi{ji napetostni nivo, in sicer z 10 kV na

20 kV. Napetostne razmere na nad-zorni{tvu so zadovoljive, razen v okoliciRavenske vasi in Kleka, kjer je v planuizgradnja transformatorskih postaj.

Te`ave pri delu na podro~ju nadzorni{tvase pojavljajo predvsem zaradi hribovitegaterena, posebno {e v zimskem ~asu. Karnekaj je tudi negodovanj s strani strankglede dostopa na njihova zemlji{~a inopravljanja raznih vzdr`evalnih del na tehzemlji{~ih.

Korekten odnos do strank in dobri medse-bojni odnosi so pogoj za varno in dobroopravljeno delo. Prava delovna klima jetista kar se kot vodja nadzorni{tva trudimustvariti skupaj z zaposlenimi na nadzor-ni{tvu Trbovlje.

Sede` nadzorni{tva se je v lanskem juni-ju preselil iz Savinjske ceste 42 v prostoresede`a DE Trbovlje na Gimnazijsko 25.Selitev je bila nujna zaradi prijaznej{egain la`jega poslovanja s strankami innenazadnje zaradi potrebe po izbolj{anjudelovnih pogojev zaposlenih na nad-zorni{tvu.

Naj na tem mestu v svojem imenu inmogo~e v imenu {e katerega od vodij nad-zorni{tev poudarim, da se je zaradi spre-jema nove zakonodaje pojavila potreba postrokovnih predavanjih z razlagami oziro-ma tolma~enji novih zakonov, kar bi namolaj{alo vsakodnevno delo s strankami.

V PE Elektru Trbovlje sem se zaposlil kotpripravnik, in sicer leta 1987 v in{talacij-ski skupini oz. skupini za priklju~ke. Bilsem monter v gradbeni skupini, kasnejetudi pomo~nik delovodje. Opravljal semdela pomo~nika vodje nadzorni{tva, poupokojitvi mojega predhodnika pa oprav-

Na obisku

Oddajnik na Kumu

Podro~je nadzorni{tva je precej hribovito

Dober tok.

17

marec 2003

Opravljal semdela pomo~nika

vodjenadzorni{tva, po

upokojitvimojega

predhodnika paopravljam dela

vodjenadzorni{tva.Leta 1993 sem

kon~alelektrotehni~no

{olo in v letu2001 {olanje naVi{ji strokovni

{oli ICES vLjubljani.

Na obisku

ljam dela vodje nadzorni{tva. Leta 1993sem kon~al elektrotehni~no {olo in v letu2001 {olanje na Vi{ji strokovni {oli ICES vLjubljani.

V prostem ~asu mi najve~ pomeni ~as, kiga pre`ivimo skupaj z dru`ino. Z `enoIreno imava dva otroka: sina Petra, ki imadevet let in h~erko Nastjo, ki ima dve leti.Ker sem pred leti treniral rokomet, se vprostem ~asu udele`ujem tudi veteranskihturnirjev v rokometu, v poletnih mesecih

pa se v okviru potaplja{kega dru{tvaudele`ujem potapljanj. Tako je en teden vletu samo moj.

Zaposleni na nadzorni{tvu:Robert Abdi~ vodja nadzorni{tva

SSKKUUPPIINNAA ZZAA RRVV

Branko Kavzar delovod. skup. za vzdr`evanjeMiha Ga{pari~ pomo~nik delovodjeToma` Grivec sam. elektromonterPeter Valent KV elektromonterBorut @ibret sam. elektromonter

SSKKUUPPIINNAA ZZAA OODDJJEEMMAALLCCEE

Alojz Kic sam. elektromonterMiroslav Medve{ek del. skupina za odjemalce Rok Poto~nik tehnik v obratovanju

SSPPRREEJJEEMMNNAA PPIISSAARRNNAA

Simona [ere sam. knjigovodja

Robert Abdi~lVodja nadzorni{tva Robert Abdi~

Dober tok.

18

marec 2003

Popoldan, vprostem ~asu,

pa gospod Mirkopostane {e tisto

ve~. Ljubiteljnarave, miru,svobode in

iskrenosti. Je~lan Lovske

dru`ineDobovec, v

kateri deluje 51lovcev in 2 pri-

pravnika - lovca.

Gospod Medve{ek Miroslav - Mirko se je rodil3. julija 1945, takoj po kon~ani drugi sve-tovni vojni v lepem gorskem kraju Zavr{je.Bil je eden od {estih otrok. O~e in mama staotrokom znala pokazati, kaj pomeni trdodelo in kaj pomeni ~loveku stik z naravo.V redkih prostih trenutkih v mladosti se jez veseljem dru`il s prijatelji.

Z `eno Darinko, ki je `e upokojena, stanuje vindividualni hi{i, ki jo je zgradil za svojodru`ino v [kofji Ri`i. Dru`ina mu velikopomeni. Z `eno Darinko imata h~erko Vlasto,ki je prav tako kot o~e velika ljubiteljica na-rave. Je biologinja in z dru`ino `ivi vZagorju. Gospod Mirko je posebno ponosenna svoji vnukinji.

Po kon~ani osnovni {oli je nadaljeval 3-letno{olanje v Elektrogospodarski {oli Maribor(EG[). Navdih za delo kot elektrikarja je dobil`e kot otrok. V njihovem odmaknjenemnaselju je elektrifikacija komaj potekala.Vsake nove pri`gane lu~i so bili va{~ani zeloveseli. Zato si je gospod Mirko `e takratrekel: "Ko bom velik, bom elektrikar! "

Vso delovno dobo je ostal zvest Elektru. Leta1960 je pri~el s spoznavanjem elektro strokekot vajenec. Delovno razmerje na Elektru jepri~el 16. septembra 1963 v vzdr`evalniekipi Trbovlje, nato pa nadaljeval v Elektroservisu Trbovlje kot mlaj{i elektro instalater.Nato je sledilo slu`enje voja{kega roka,takrat JLA. Po kon~anju te obveznosti, jenadaljeval z delom v takratnem ElektruLjubljana PE Trbovlje kot elektro instalater vElektro mehani~ni delavnici. Leta 1970 je bilpreme{~en v nadzorni{tvo Trbovlje DEObratovanje. Leta 1986 je pri~el z delom vslu`bi konzuma. Sedaj opravlja dela innaloge kot delovodja skupine za odjemalce vnadzorni{tvu Trbovlje. S sodelavci se dobrorazume. Dober odnos z nadrejenimi,sodelavci in strankami mu veliko pomeni.

Popoldan, v prostem ~asu, pa gospod Mirkopostane {e tisto ve~. Ljubitelj narave, miru,svobode in iskrenosti. Je ~lan Lovske dru`ineDobovec, v kateri deluje 51 lovcev in 2 pri-pravnika - lovca. Vsak pripravnik - lovec imamentorja. Opraviti mora 240 ur priprave naterenu in pridobiti 80 ur teoreti~nega znanja.Nato {ele lahko opravlja pripravni{ki izpit inpostane "pravi" lovec.

Celotno lovsko podro~je Slovenije nadzorujeSlovenska lovska zveza. V sklopu te deluje411 (LD) lovskih dru`in, od tega v Zasavju20. Gospod Mirko je ~lan lovske dru`ineDobovec od leta 1970. Med opravljanjem svo-jih dol`nosti v lovski dru`ini, je spoznal, kajpomeni biti lovec. Predvsem je spoznal, da tone pomeni samo veliko obhodov po gozdu inob~udovanja `ivali, pa~ pa tudi veliko dela.

Spoznajmo se

"Ljubim naravo, mir, svobodo iniskrenost"Predlog, da bi v tej {tevilki spoznali gospoda Miroslava Medve{ka, so v uredni{tvoposredovali njegovi sodelavci in sodelavke iz DE Trbovlje. Med drugim je gospodMiroslav ~lovek, ki se dobro razume s sodelavci in ki zna z dobro voljo re{evatimorebitne vsakodnevne te`ave pri delu s strankami. Je zelo vesten, sposoben,redoljuben, dosleden sodelavec. Je pa {e veliko, veliko ve~, kot boste lahko razbraliiz zapisanega.

Miroslav Medve{ek z vnukinjo

Dober tok.

19

marec 2003

Naloge lovcev,ko je potreben

odstrel `ivali, sostrogo

predpisane. Zelopomemben je

lovopust. Takratse `ivali ne sme

loviti in nitivznemirjati. Polovopustu je to

mo`no postrogih pravilih.

Odvisno jepredvsem od

razploda divjadina terenu.

Upo{teva se tudispolna instarostnastrukturaodstrela.

Spoznajmo se

Njegova LD nadzoruje strmi teren ob Savi,tako imenovane "rebri" od [klendrovca doSuhadola in severno obmo~je Kumskega hri-bovja, kar pomeni pribli`no 3400 hapovr{ine. @e od prej{njih - starej{ih ~lanovLD je spoznal, kaj pomeni biti ~lan LD, saj seizro~ilo {eg in navad ~lanov LD prena{a izroda v rod. Predvsem pomembno in glavnopravilo lovskih dru`in je ohraniti ljubezendo narave in pustiti bogato dedi{~inozanamcem.

Naloga lovcev je nadzorovati in opazovati`ivali na terenu. Delo ~lanov LD je strogopredpisano in obrazlo`eno v programih LD,ki so letni in 5-letni. Na podlagi teh se ugo-tavlja, katera vrsta `ivali postaja ogro`ena,katera je `e skoraj izumrla in pri katerih jepotrebno {e stro`je uveljavljati in ohranjatiravnovesje v vrstah `ivali. Samo nad-zorovanje poteka z obhodi po terenu, patudi z opazovanjem iz postavljenih hi{k -opazovalnic, tako imenovanih "visokapre`a", kar mora biti opravljeno v ~im ve~jiti{ini, da se `ivali ne moti pri njihovemvsakdanjiku. Z nadzorovanjem se pomagaohranjati ravnovesje v vrsti `ivali.

Po besedah gospoda Mirka so najpogostejeopa`ene `ivali na podro~ju LD Dobovec:

iz skupine velika divjad: srnjad, jelenjad,mufloni, gamsi. Ob~asno: divji pra{i~ - zanjna tem terenu ni dovolj hrane, je namre~ lju-bitelj kostanja, `ira, `eloda, zato se hitropremakne drugam. Ob~asno: medved (zad-njega medveda so videli in odstrelili na tempodro~ju leta 1978). Kasneje je bil sprejetzakon o prepovedi odstrela, tako medvedsedaj spada med za{~itene `ivali. Iz skupinemala divjad: zajec, jazbec, gozdni jereb,raca mlakarica. Iz skupine male zveri: kune(bela pa tudi zlatica), lisice, ob~asno tuditemno rjava, skoraj ~rna lisica, ki se pojavile na 5 do 10 let, dihurji, podlasice, hermeli-ni. Iz skupine pernate `ivali: ujede: sove,kanje, kragulji, postovke, sokol-selec,skobec, krokar. Ob~asno: orli. Posebejza{~iten je divji petelin. Kljub za{~iti ga odleta 1992 ni ve~ opaziti.

Zadnje ~ase se pogosteje pojavljajo tudi sive~aplje in kormorani, ki delajo preglavicepredvsem ribi~em na reki Savi.

Naloge lovcev, ko je potreben odstrel `ivali,so strogo predpisane. Zelo pomemben jelovopust. Takrat se `ivali ne sme loviti inniti vznemirjati. Po lovopustu je to mo`nopo strogih pravilih. Odvisno je predvsem od

razploda divjadi na terenu. Upo{teva se tudispolna in starostna struktura odstrela.

Izjemoma hitreje je to mo`no, ko se ugotovi,da se je na{la kak{na bolna ali ranjena div-jad ali v primeru kak{ne bolezni (npr. stekli-na, garje ipd.); v tem primeru je potrebnotakoj{nje ukrepanje.

Med delo ~lanov LD spadajo tudi o~i{~evalneakcije lovi{~a, ko{nja opu{~enih travnikov,vzdr`evanje grmi{~, gozdnega roba, pa tudioranje in sejanje krmnih njiv. Seveda pa skr-bijo tudi za krmljenje divjadi, zlasti pozimi.Vse to je potrebno, da se izbolj{ajo `ivljenj-ski pogoji divjadi ter se jo odvra~a odpolj{~in in kmetijsko obdelanih povr{in.Sredstva, pridobljena s prodajo divja~ine, pase vra~ajo nazaj v lovi{~e za zgoraj omen-jene dejavnosti ter poravnavo {kod nakmetijskih povr{inah. Pomembno je vedeti,da delo ~lana LD zahteva veliko odrekanjaprostega ~asa, saj so potrebni nenehni obho-di po terenu. LD nimajo dotacij, financiratise morajo sami.

Gospod Mirko kot resni~ni ljubitelj narave in`ivali z veseljem opravlja te obhode. Z njimsmo spoznali pravi zna~aj "lovca", tistiobraz, ki zna prisluhniti `ivalim in jimpokazati, da bi jih ljudje radi ohranili in jihobvarovali pred izumrtjem.

Strokovnost na opisanem podro~ju potrjuje-jo tudi {tevilna izobra`evanja, ki se jih jeudele`il. Opravljeni izpiti za lovskega~uvaja, za preglednika divja~ine (preglednikpregleda vsako odstreljeno `ival in podanavidezno oceno o zdravstvenem stanju,nato `ival pregleda seveda {e veterinar), zalovskega tehnika, za lovskega sodnika vlovskem {portnem streljanju (glinasti golo-bi, tar~a srnjaka, be`e~i zajec in merjasec -maketa). Prejel je kar nekaj priznanj zalovske zasluge.

Dober tok.

20

marec 2003

Veliko son~nih,toplih dni v

krogu ljudi, ki jihimate radi, vgozdu med`ivalmi inmetulj~ki,

gospod Mirko,`elimo.

Omeniti je potrebno {e posebno ~udovitozbirko. To je njegova zbirka metuljev, ki`ivijo na podro~ju, kot pravimo,Kumljanskega. Z njegovo marljivostjo invztrajnostjo je nastala ~udovito urejena,zgo{~ena in tekstno ozna~ena zbirka metul-jev iz njegovega okoli{a. Zbirko je pripravl-jal dve leti, 1991 in 1992, ter jo ozna~il ponavodilih Naravoslovnega muzeja Slovenije.Vsi metulji so opremljeni po navodilih sslovenskimi ali tudi latinskimi imeni, zoznakami kot so jih zahtevali na biotehni{ki

fakulteti. Zbirka je na ogled v planinski ko~ina Kumu. Vsekakor je to dokazljiva, bogatazapu{~ina na{im zanamcem. Upamo, da bogospod Mirko, ki se bo kmalu za~el priprav-ljati na odhod v pokoj, nadaljeval s tem svo-jim ljubiteljskih hobijem.

Za drugi del svojega `ivljenja si gospodMirko `eli, da bi z `eno, svojci in prijateljimirno in sre~no `iveli, da bi znali u`ivati vtem, kar imajo, da bi se dobro razumeli."Nobenih drugih visokih ciljev si ne zastavl-jam. Zadovoljen sem s tem, kar imam. Dalahko poskrbim zase in za druge. Da bi letako bilo tudi vnaprej".

Veliko son~nih, toplih dni v krogu ljudi, kijih imate radi, v gozdu med `ivalmi inmetulj~ki, gospod Mirko, `elimo.

Irena Poto~nik in Violeta Irgl

Spoznajmo se

Prejeto priznanje

Dober tok.

21

marec 2003

Prenosnoomre`je vi{jihnapetostnih

nivojev je {e vveliki meri

poru{eno, zatoso razmejiliprenos in

distribucijo naSN izvodih iz

RTP 110/SN, daso sploh lahko

oblikovalipodjetje za

prenoselektri~neenergije,

posledica tega jemogo~e tudirazmeroma

visoka stopnjaprivatizacije velektrodistri-

buciji.

Novi~ke

Procesi reorganizacije v sistemu prenosaelektri~ne energije od proizvodnje dopotro{nje se nezadr`no selijo iz okoljas tr`nim sistemom gospodarjenja proti okol-jem, ki tak sistem {ele uvajajo. Na obiskuv na{i delni{ki dru`bi so bile `e delegacijeiz hrva{kega elektrogospodarstva iniz Elektrodistribucije Beograd, v torek11. marca je predsednik uprave skupaj zizvr{nimi direktorji OE UDO, OE DEE in OEDTO sprejel delegacijo iz ElektroprivredeBiH. Obiskali so nas g. Salim Mutap~i},namestnik direktorja, g. Mustafa ^e~o, vodjasektorja za eksploatacijo in g. HazimHad`iosmanovi}, samostojni strokovnisodelavec za elektrodistributivno dejavnostv direkciji za prestrukturiranje. Namenobiska iz elektrogospodarstva BiH je prido-biti informacije o na{ih izku{njah pri uvajan-ju tr`nega sistema v proces dobaveelektri~ne energije.

Omre`je v BiH obratuje v te`kih razmerah, ki

so posledica vojne, posledica vojne je tuditrenutna organizacija elektrogospodarstva,ki poteka v skladu z nacionalno razdelitvijoBiH v okviru treh zaklju~enih delov. V okviruobnove gospodarstva BiH pod nadzoromvisokega predstavnika mednarodne skupnos-ti poteka tudi reorganizacija elektrogospo-darstva, kon~ni cilj reorganizacije elektrodis-tribucije je organiziranje treh regionalnihorganizacijskih enot, ki ne bodo sovpadale znacionalno razdelitvijo ozemlja. V BiH vskladu z zahtevami mednarodne skupnostina~rtujejo privatizacijo elektrodistribucijedo 66 %. Prenosno omre`je vi{jih napetostnihnivojev je {e v veliki meri poru{eno, zato sorazmejili prenos in distribucijo na SN izvodihiz RTP 110/SN, da so sploh lahko oblikovalipodjetje za prenos elektri~ne energije,posledica tega je mogo~e tudi razmeromavisoka stopnja privatizacije v elektrodis-tribuciji.

Franc Leskovec

Obisk delegacije iz JPELEKTROPRIVREDA BiH

fran

c.leskovec@elektro-lju

blja

na

.si

Predstavniki obeh delegacij

Dober tok.

22

marec 2003

Razstavo si jebilo mogo~e

ogledati do 24.marca v Galeriji

TR/3, na Trgurepublike 3 vLjubljani in je

bila posve~ena110. obletnici

Planinske zvezeSlovenije,

40. obletniciKomisije za

odpravo v tujegore, 50.

obletnici odprvega vzpona

na najvi{jo gorosveta Mont

Everest.

V torek, 4. marca 2003, ob 19 uri, je FrancEkar, predsednik Planinske zveze Slovenije,odprl fotografsko razstavo Toneta [karje znaslovom: Obrazi Himalaje; Gore - De`ela -Ljudje. Razstavo si je bilo mogo~e ogledatido 24. marca v Galeriji TR/3, na Trgu repub-like 3 v Ljubljani in je bila posve~ena110. obletnici Planinske zveze Slovenije,40. obletnici Komisije za odpravo v tuje gore,50. obletnici od prvega vzpona na najvi{jogoro sveta Mont Everest. Kot je zapisal avtorrazstave v spremnem tekstu vabila…"Razstava Obrazi Himalaje; Gore - De`ela -Ljudje je najmanj toliko podrejena vsebinikot dobri fotografiji. ^eprav je velika skrb

namenjena lepoti, je lep del podrejenzgodovini, saj se tudi v Himalaji le gore samene spreminjajo, vse drugo pa kolo ~asa zvedno novim prav tako potiska v nepovrat,kot drugod, in le posnetki ohranjajo del nek-danjosti; ~e `e ne njenega duha, pa vsajkan~ek podobe. Razstava prikazuje ljudi,pokrajino in `ivljenje v Nepalu, Sikimu,Tibetu in Indiji, dotakne pa se tudi alpi-nisti~nih odprav samih v ~asovnih presekihod leta 1965 do 2002, pomeni pa tudi spominna na{ alpinizem v najvi{jem gorstvu sveta".

Violeta Irgl

Novi~ke

Obrazi Himalaje

Dober tok.

23

marec 2003 Izobra`evanje

Novi zakon o graditvi objektov V prostorih sindikalne dvorane podjetja na Kotnikovi 9 v Ljubljani je potekalo predavanje natemo novo sprejetega zakona o graditvi objektov. Predavanje je pripravil Ivan Leban, univ.dipl. in`. el. iz IBE, d.d., Svetovanje, Projektiranje in In`eniring. Za predavanje je bilo velikozanimanje, saj se ga je udele`ilo v januarju in marcu okvirno 110 zaposlenih.

Strokovna literatura iz zakona o graditvi objektov je na voljo v oddelku izobra`evanja,tajni{tvih OE in na distribucijskih enotah.

Alenka Pretnar

Vzgoja in izobra`evanje s podro~jacestnega prometaV marcu 2003 je potekalo izobra`evanje s podro~ja cestnega prometa v sindikalni dvorani naKotnikovi. Predavanja se je udele`ilo 115 zaposlenih.

Vsebina je bila prilagojena predvsem spremembam zakona o varnosti cestnega prometa, kiureja podro~je prevozov v cestnem prometu. V uvodu je bila predstavljena predvsem promet-no-varnostna problematika v RS v primerjavi z nekaterimi dr`avami EU. Poudarek je bil pred-vsem na spo{tovanju cestno-prometnih predpisov, kadar so vozniki udele`enci v cestnemprometu. Predavanje so pripravili predstavniki iz Bimedie, in sicer: Anton Mrvar, univ. dipl.pravnik, Nikola @uran, dipl. ing. prometa in Zdravko Popovi~, pravnik not. zadev.

Alenka Pretnar

Dober tok.

24

marec 2003

Razdelili smo sev dve skupini,prva si je takoj

ogledala mestneznamenitosti,

druga paodpeljala medvinograde inolj~ne gaje vvasico Korte.

Sledila je na{augotovitev.

Slovenska Istraje ve~ kot morje,sonce in dobro

vino.

Iz zasne`ene Ljubljane smo kmalu prispeli naobrobje slovenske Istre in s ^rnega kala senam je odprl veli~asten pogled na obalo inmorje. Prvi cilj na{ega izleta je bila vasicaHrastovlje pod kra{kim robom s svetovnoznano cerkvico Sv. Trojice, poslikano s~udovitimi freskami iz l4. stoletja. Freska"Mrtva{ki ples" uvr{~a Hrastovlje v vrh sred-njeve{kega stenskega slikarstva v Sloveniji.Osnovna misel prizora je enakost vseh ljudi vsmrti in njena neizbe`nost, ki je enakopravi~na za vse.

Po ogledu cerkvice in obveznem skupinskemfotografiranju smo "rahlo" premra`eni odhitelina bli`nji kme~ki turizem in se okrep~ali stoplo malico. ^as hiti in odpravili smo se protimorju. Pod strmimi, ponekod odsekanimi bre-govi v {irokem loku ob obali vodi cesta izKopra v staro ribi{ko mestece Izola.Dobrodo{li v Izoli, je bil pozdrav direktorjaTuristi~nega informacijskega zdru`enja Izolag. Alojza Pe~ana, ki nas je pri~akal kot gostiteljin vodnik. Razdelili smo se v dve skupini, prvasi je takoj ogledala mestne znamenitosti,druga pa odpeljala med vinograde in olj~negaje v vasico Korte. Sledila je na{a ugotovitev.Slovenska Istra je ve~ kot morje, sonce indobro vino. Je tudi de`ela tiso~erih pre-sene~enj, skritih med [avrinske gri~e. Medpotjo nam je na{ gostitelj in vodnik slikovitoopisal pokrajino, zgodovino Izole in njengospodarski in kulturni pomen in razvoj.

V vasici Korte, pri vinski kleti "Korenika &Mo{kon", od koder se odpira lep pogled naSe~oveljske soline, nas je pri~akal gospodar insledil je ogled kleti. Seveda pa poku{ina vin nismela manjkati. Na{a ugotovitev, po poku{ini.Bli`ina morja, ne`en dih maestrala ter bo-

gastvo sonca daje vinom zna~ilen okus inaromo, moderna tehnologija in tradicionalnina~in pridelave pa sta garancija za kakovostvina. Preko Malije, [areda, od koder je ~udovitpogled na Izolo in preko morja vse do Italije,smo se vrnili v Izolo.

Sprehodili smo se po starem mestnem jedru,po zna~ilnih uli~icah s {tevilnimi lokali. Tiza`ivijo v poletnih mesecih med akcijo"Poletje v Izoli", s katero Ob~ina Izola o`ivljastaro mesto tako, da poslovne prostore zanekaj mesecev odda v brezpla~en najemslikarjem, kiparjem, grafikom in obrtnikom, kio`ivljajo staro obrt. Na vsakem koraku sovidna prizadevanja za ~isto urejeno okolje,skrb za obnavljanje in ohranjanje kulturnededi{~ine mesta. Burja je zavijala nad streha-mi in okrog vogalov in prav radi smo siogledali notranjost znamenite pala~e Besenghidegli Ughi s konca 18. stoletja, ki je izjemenprimer pozno baro~ne posvetne arhitekture.Sprehodili smo se mimo cerkve Sv. Mavra inmimo bene{ke poznogotske Manziolijeve hi{e.Navdu{ila pa nas je tudi stalna razstavaminiaturnih vlakov in maket v spomin na`elezni{ko progo Trst-Pore~, imenovanaRazstava Parenzana. Na{a gospa Pol~i si je navsak na~in prizadevala, da bi vsi ti vlakci spetvozili.

Po vseh ogledih in vinskih poku{inah smo sedru`no vsi podali v restavracijo Riviera,Srednje gostinske in turisti~ne {ole Izola, nazaslu`eno kosilo (istrske specialitete: fu`i,ombolo). Da bi bilo na{e kratko bivanje v Izoliprijetnej{e in popolno, pa so poskrbeli, kar jebilo za marsikoga presene~enje, ambasadorjiIzole doma in v svetu, Primorski fantje spevko Ivico in to v `ivo.

Dru{tvo upokojencev

Dobrodo{li v IzoliNa prvi izlet v tem letu in sploh prvi na slovensko obalo smo se podali v mrzlem feb-ruarskem jutru. Obetal se je lep, son~en, zimski dan z "obvezno" burjo naPrimorskem, kar pa nas ni odvrnilo od izleta, saj se nas je nabralo za dva avtobusa.

Dober tok.

25

marec 2003

Obenem pa seveselim

ponovnegaobiska na{e

obale v mesecucvetja - maju, pa~eprav je to 13.,obiska v Piran innjegovo okolico.

Dru{tvo upokojencev

V prijetni dobrodo{lici v imenu `upanje BredePe~an, Turisti~nega informacijskega zdru-`enja, [olskega centra in v svojem imenu, sonam v dvournem brezpla~nem koncertuPrimorski fantje predstavili bogat repertoarsvojih uspe{nic, ob katerih smo zaplesali inzraven zapeli.

Prehitro je minil dan, prijetno popoldne intreba se je bilo vrniti domov.

Na poti domov si je "neki" na{ ~lan dal du{kain se izpovedal na temo ^UDOVITO.

Kaj je ^UDOVITO?1. ^UDOVITO je `e samo snidenje po dolgem

~asu,2. ^UDOVITA je zimska pokrajina okrog

Planine,3. ^UDOVITO je na{e Primorje,4. ^UDOVITO je bilo spoznati Primorske fante

in pevko Ivico v `ivo.5. [e najbolj ^UDOVITO je bilo piti vino

REFO[K.

Kon~no pa se spomni {ale na temo ^UDOVITO,ko u~iteljica nazorno pou~uje u~ence opomenu besede ^UDOVITO in pravi:"Ro`ica di{i ^UDOVITO…"

Janezek: "Saj to pa ni ro`ica…"

"Je pa ^UDOVITO."…

Vrnili smo se v Ljubljano, marsikomu pa boostala "Izola" v prijetnem spominu. Med pisan-jem po telefonu pokli~em "avtorja izpovedi" inga vpra{am, ~e se ima ^UDOVITO.

Odgovori mi: "Oh, da, tiste improviziranebesede na avtobusu so bile iskrene, pa ~epravizre~ene v zanosu, ko je ~lovek opogumljen zravno pravo mero maliganov. Odkrito pa priz-nam, da bi podobno kot takrat povedal alinapisal tudi danes". Ob tej priliki, ko pi{em taprispevek, se {e enkrat v svojem imenu in vimenu Dru{tva upokojencev Elektro Ljubljanaiz srca zahvaljujem Lojzetu za toplo dobro-do{lico in dobro organizacijo v Izoli, Brankuza dobro kuhinjo, bratrancu Bogdanu pa za^UDOVITO pre`ivet popoldan s Primorskimifanti in pevko Ivico in koncert pripravljensamo za nas.

Obenem pa se veselim ponovnega obiskana{e obale v mesecu cvetja - maju, pa ~epravje to 13., obiska v Piran in njegovo okolico.

Kotnik Zdenka

Dober tok.

26

marec 2003

[e enkrat se jezahvalil

{tevilnimposameznikom

iz kolektivaElektro

Ljubljana,posebno

predsednikuuprave Vincencu

Jan{i, ~lanuuprave LudviguSoto{ku, Maci

Bo`i~, ki so namzmeraj

prisluhnili innam pomagali.Zahvalil se je

tudi vsem~lanom dru{tva,

saj le skupajnekaj

pomenimo.

Vse prisotne je pozdravil in pri~el z zboromter podal poro~ilo o delu Dru{tva za leto2002 predsednik Jo`e Bergant. Povedal je, dase je UO sestal 21 krat, da smo sredi letadobili nov prostor v RTP ^rnu~e, da smo biliorganizator nekaj sre~anj z na{imi jubilanti,osamljenimi in bolnimi, ne glede na to ali so~lani dru{tva ali ne. Dejavni smo bili pri{portno-rekreativni sekciji, imeli smo karnekaj pohodov, kar je zelo pozitivno. Izletiso pa sploh na{a glavna dejavnost, le-teposku{amo organizirati tako, da izberemokraje, ki bi bili zanimivi za ve~inoudele`encev in tudi, da bi bile pokrite vseregije vsaj enkrat na leto. Pohvalil je vzornosodelovanje z Elektrom Ljubljana, saj smovedno sprejeti prijazno ne glede na ~as, ko sepojavimo v podjetju. V leto 2003 stopamo z250 rednimi in 63 podpornimi ~lani, karpove, da smo uspe{ni, saj je na{e vrstezapustilo malo ~lanov. Nadzorni odbor nas jeopozoril, da smo pripravili in spremenilinekatere ~lene in jih prilagodili novemuPravilniku o Dru{tvih.

Opozoril je tudi na manj{e kori{~enjepo~itni{kih kapacitet in na cenej{e bivanje~lanov v teh enotah, zato je povabil IztokaBartola, direktorja tr`enja, da nam pove ali`eli, da upokojenci sodelujemo pri manj{ihdelih v po~itni{kih kapacitetah, v mislih imapredvsem ~i{~enje in urejanje okolice.Namesto Iztoka Bartola, ki je bil zadr`an, jestanje na podro~ju po~itni{kih kapacitetobrazlo`ila Adriana Kru{i~ in povedala, damora o 30 % popusta pri kori{~enjupo~itni{kih kapacitet odlo~iti Uprava podjet-ja, isto velja v zvezi z odgovorom na na{dopis. Marjan Rode je dodal {e pojasnilo, daso {tevilni delavci leta in leta gradili in vla-gali ne le delo temve~ tudi denar iz skladaskupne porabe v po~itni{ke kapacitete in niprav, da imamo enake cene kot zunanjiuporabniki po~itni{kih kapacitet. AndrejUrankar je postavil vpra{anje o certifikatih,saj je bilo veliko upokojencev prikraj{anihpri manj izpla~anih dohodkih pred desetimileti in `eli, da bi nam podal poro~iloNadzorni odbor o stanju oz. vrednosti delnic.

Jo`e Bergant predlaga, da nam na vsapostavljena vpra{anja dajo pojasnila ~laniUprave Elektra Ljubljana.

Zahvalil se je ~lanom Upravnega in nad-zornega odbora za korektno delo, saj {ele

sedaj razume, zakaj je bilo to dru{tvoustanovljeno tako pozno, ker imamo vsepreve~ osebnih pogledov na to delo.[e enkrat se je zahvalil {tevilnim posamez-nikom iz kolektiva Elektro Ljubljana, poseb-no predsedniku uprave Vincencu Jan{i, ~lanuuprave Ludvigu Soto{ku, Maci Bo`i~, ki sonam zmeraj prisluhnili in nam pomagali.Zahvalil se je tudi vsem ~lanom dru{tva, sajle skupaj nekaj pomenimo.

Prisotni ~lani Zbora so soglasno sprejeli vsepredlagane sklepe, ki so zadevali delovanjeDru{tva tekom leta 2002 in to: izvolilidelovno predsedstvo Zbora, sprejeli poro~ilopredsednika Dru{tva in ~lanov sekcij o delu,finan~no poro~ilo in poro~ilo Nadzornegaodbora, sprejeli spremembe in uskladitvePravil z Zakonom o Dru{tvih, sprejeli planaktivnosti in finan~no ovrednoten planaktivnosti za leto 2003 ter druge predloge.

Pre{li smo na neuradni del zbora, si medseboj nazdravili in raz`ivela se je `ivahnamedsebojna debata. Iz nasmejanih obrazovter pre{ernega smeha je bilo razbrati, da se~lani veselijo medsebojnega dru`enja.Vendar pa je tokrat v to dru`enje posegla

Dru{tvo upokojencev

Tretji zbor Dru{tva upokojencevElektro Ljubljana, d.d.Pred gosti{~em "[tern" na Je`ici v Ljubljani se nas je 20. februarja 2003 zbralo 129~lanov in podpornih ~lanov Dru{tva upokojencev Elektro Ljubljana. Pridru`ilo senam je precej novih obrazov in veseli smo vsakega posebej.

Dober tok.

27

marec 2003

Pohodniki izVi{nje Gore so

morali premagativzpon iz staregamestnega jedramimo cerkve sv.

Ane. Za staro{olo so se za~eli

vzpenjati inpri{li do razvalinStarega gradu iz11. stoletja, {liso skozi vasi

Pristava,Zavrta~e in po

gozdni poti, ki jebila tokrat

zasne`ena, pri{lido Pol`evega,kjer na vrhuplanote stoji

cerkvica Sv. Duh(630m) - najvi{jato~ka Jur~i~eve

poti.

Dru{tvo upokojencev

Da je to res, smo se prepri~ali v soboto,1. marca, ko smo se podali po Jur~i~evi potiiz Vi{nje Gore do Muljave. Zbrali smo se vTivoliju in veselo - pustno razpolo`eni -spremljala nas je Rde~a kapica, krenili napot. Spotoma smo se ustavili {e v Grosuplju,kjer so se nam pridru`ili pohodniki zGrosupeljskega podro~ja in `e smo bili vVi{nji Gori. Kondicijsko najbolj pripravljeniso za~eli pohod proti Muljavi, ostali smo seodpeljali na Pol`evo in tam zastavili korak poJur~i~evi (skraj{ana varianta) poti.

Pohodniki iz Vi{nje Gore so morali premagativzpon iz starega mestnega jedra mimocerkve sv. Ane. Za staro {olo so se za~elivzpenjati in pri{li do razvalin Starega graduiz 11. stoletja, {li so skozi vasi Pristava,Zavrta~e in po gozdni poti, ki je bila tokratzasne`ena, pri{li do Pol`evega, kjer na vrhuplanote stoji cerkvica Sv. Duh (630m) -najvi{ja to~ka Jur~i~eve poti. Pogled v dolinonam je zastirala megla. Ogledali smo sicerkvico sv. Duha, ki jo krasi lep gotski por-tal in nadaljevali pot po zasne`enemtravniku, proti vasi Male Vrhe in proti Rojem,kjer so sicer {e vidne razvaline gradu Roje,vendar nam jih je tokrat "zamaskiral" sneg.[li smo mimo ribnika La{kovec, ki je bil lepozaledenel. Pot mimo njega je marsikomudelala te`ave, saj je bila ledena kot da bi se

led z jezerske povr{ine potegnil ~ez obalo -bila je nevarna drsalnica. Pre~ili smo jo,nekateri tudi s padci, na sre~o brez huj{ihposledic. Pri{li smo do cerkvice JanezaKersnika, v kateri je grob viteza Foedrans-berga, ki je bil lastnik gradu Kravjek. Po ogle-du cerkvice gremo do vasi Oslica in v daljavi`e zagledamo Muljavo, cilj na{ega pohoda.Po pribli`no dveh oz. treh urah prijetne hojein premaganih 15 km poti smo vsi zado-voljni. Privo{~imo si zaslu`eno malico iznahrbtnika, topel ~aj, ki so ga delili na cilju,pa tudi kaj "mo~nej{ega" je bilo na voljo.

~love{ka malomarnost in ~lani so za~elinekam hitro vstajati od miz, ~eprav nekateri{e niso uspeli pojesti svojega obroka.Odhajali so na zrak, saj niso vedeli, ali jeslabo po~utje povezano z njihovim zdravjemali je kaj huj{ega. Nih~e pa ni pomislil, da jelahko vzrok uhajanje monoksida iz `arnihgrelcev v prostoru. [ele ko so zunajposamezniki za~eli izgubljati zavest, smoza~eli hitro ukrepati in iskati prvo pomo~. Vsamem Klini~nem centru je iskalo pomo~ 27~lanov, v Trbovljah 3 ~lani, nekateri so seoglasili pri svojih zdravnikih, vsi ostali pa sote`ave re{evali sami tako, da so po~ivali,pogosto vdihavali sve` zrak, jemali aspirinein preganjali glavobole in slabosti, kakor so

najbolje vedeli in znali. Po telefonu smoobve{~ali ~lane, kaj je bil vzrok njihovihte`av, in ~eprav so se {e vedno po~utili slabo,se je marsikdo od njih oddahnil, da ni z njim{e kaj huj{ega kot npr. da je do`ivel infarkt.Tudi tokrat nismo ostali sami, saj so vse tiste,ki so bili name{~eni v KC, obiskali tudi pred-stavniki kolektiva in seveda tudi na{ po`rtvo-valni predsednik Jo`e Bergant, ki je urediltudi vse glede prijave na pristojnih mestih inpodal izjavo za javnost. Vsem ~lanom`elimo, da hitro okrevajo in da se {e naprejtako vztrajno in z veseljem odzivajo na na{askupna sre~anja.

Justi Kuder

Sprehod po"De`eli Desetega brata""Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje, kjer po mojem jeziku govore. Nimam svojegazape~ka, pa se ne prito`im zato. Zdaj pa mol~i o tem in kaj veselega govori. Jaz imamposko~ne in vesele ljudi rad. Juheja, hopsasa!" Takole je govoril Deseti brat mlade-mu gospodi~u, ki je iz mesta pri{el na de`elo in dr`i, da po vseh krajih, kjer je v~asihon hodil, {e vedno `ivijo prijetni, gostoljubni ljudje.

Dober tok.

28

marec 2003

Morda bo kdoponovno vzel vroke na{ prviizvirni roma

Deseti brat in obbranju ponovno

prehodilJur~i~evo pot.

Vabimo ~lane dru{tva upokojencev na izlet v Ko~evski Rog, kjer si bomo pod strokovnim vod-stvom ogledali Bazo 20 (partizanske bolni{nice in delavnice, povojni dogodki).

Priporo~amo pohodni{ko obutev in toplo obleko - Ko~evski gozdovi so na 700 mnadmorske vi{ine.

Kosilo na povratku proti Ljubljani.Odhod iz Ljubljane v torek, 15. aprila ob 7.00 uri s parkiri{~a v Tivoliju.Prihod v Ljubljano do 19.30 ure.

Prijave od 7. do 10. aprila 2003.na telefon {tev. 01/519 80 36, Zvonka Osredkar, vsak dan do 11. ure.Do zasedbe avtobusa.

Dru{tvo upokojencev

VABILOKO^EVSKI ROG - BAZA 20

OBVESTILOIzlet v Piran in Se~oveljske soline bo v ~etrtek, 15. maja 2003.

V Galeriji Kresni~ka na Jur~i~evi doma~ijismo si ogledali razstavo kiparke Lu~keKo{~ak. Jur~i~eva doma~ija - muzej je bila `alzaprta. Na vsej poti iz Vi{nje Gore do Muljavesmo sre~evali prijazne doma~ine, ki so namponujali razne dobrote. Klepet z njimi jepotrdil besede Desetega brata o dobrih ingostoljubnih ljudeh. Morda bo kdo ponovnovzel v roke na{ prvi izvirni roma Deseti bratin ob branju ponovno prehodil Jur~i~evo pot.Po kon~ani kraj{i slovesnosti s kulturnimprogramom smo se odpeljali v Sti{kisamostan (ker nismo bili najavljeni, smo silahko ogledali samo poslopje od zunaj) innaprej v [torovje, kjer nas je ~akalo kosilo.

Po kosilu smo se ob spremljavi harmonikeveselo zavrteli. @al je vsega lepega enkratkonec, tako smo morali tudi mi kon~ati zaba-vo in se odpeljati proti Ljubljani. V Tivoliju

smo si za`eleli "Nasvidenje" in se raz{li zmislijo na lepo pre`ivet dan.

Zvonka Osredkar

V letu 2003 so umrli na{i upokojenci:Naglav JuroJude` Alojz

Podbev{ek Ivan

Dober tok.

29

marec 2003 Kadrovske novice

IImmee iinn pprriiiimmeekk DDeelloovvnnoo mmeessttoo OOrrggaanniizzaacciijjsskkaa eennoottaa

Iztok Soto{ek Vodja slu`be za nakup in trgovanje PUOVesna Oman Dipl.varnostni in`enir PKSUro{ Meden In`enir za telekomunikacijsko omre`je TKS

V januarju je prenehalo delovno razmerje naslednjim delavcem.IImmee iinn pprriiiimmeekk VVzzrrookk pprreenneehhaannjjaa OOrrggaanniizzaacciijjsskkaa eennoottaa

Viljem Fabjan upokojitev DEE, Ljubljana okolicaLidija Dimec upokojitev DEE, TrbovljeVilim Komeri~ki upokojitev DEE, Trbovlje

Nevenka Ivan~i~

V marcu 2003 so praznovali svoj`ivljenjski jubilej na{i upokojenci

Ob jubileju jim ~estitamo in `elimo veliko zdravja.^estitka tudi v imenu uredni{tva!

V februarju 2003 smo zaposlilinove sodelavce:

70. rojstni dan[ajni~ Viljem 3. 3. 1933 Stari trg ob Kolpi ~lan DUELMatija`i~ Janez Franc 24. 3. 1933 Ljubljana ~lan DUELRitonja Jo`ica 10. 3. 1933 Trebnje

60. rojstni danBrezovar Marjan 25. 3. 1943 LjubljanaGabrijel Jo`ef 7. 3. 1943 Trebnje ~lan DUELGrabnar Alojz 16. 3. 1943 Zagorje ob Savi ~lan DUELKoncilja Franc 4. 3. 1943 Stara CerkevSe{ek Jo`e 11. 3. 1943 Ljubljana [martnoSlak Jo`e 12. 3. 1943 Mirna pe~Starin Stane 12. 3. 1943 LjubljanaZupan~i~ Marija 3. 3. 1943 Ljubljana Polje

Dober tok.

30

marec 2003

Z bogatimi,izbranimi, v srce

segajo~imibesedami nam je

bilapredstavljenana{a de`ela,

na{a domovina,takole:

Zgodovina jeSlovence

postavila na to,za pest majhno,a tako bogato

ozemlje. Prostorslovenskega

naroda inslovenske

dr`ave je, ~e gaopi{emo z enosamo besedo,

slikovit. Jeraznolika,naravno in

kulturno bogatade`ela v osr~ju

Evrope, je de`elamed visokimi

gorami in toplimmorjem.

V ~asu Slovenskega kulturnega praznika so vZasavskih ob~inah potekale razli~ne kultureprireditve:

• nastopi priznanih pevskih zborov, • nastopi pihalnih orkestrov,• nastopi u~encev glasbenih {ol,• nastop folklorne skupine "Svoboda Center"

In prav slednji nastop Folklorne skupine"Svoboda Center" je slikovito, z bogatim izra-zoslovjem in ljubeznijo do domovineuspe{no povezovala Tina Vajdi~ z RadiaTrbovlje. S toplimi besedami nas je popeljalapo Sloveniji, njenih pokrajinah, ljudeh, na-rodnih no{ah in zna~ilnih folklornih plesih.

Z bogatimi, izbranimi, v srce segajo~imibesedami nam je bila predstavljena na{ade`ela, na{a domovina, takole: Zgodovina jeSlovence postavila na to, za pest majhno, atako bogato ozemlje. Prostor slovenskeganaroda in slovenske dr`ave je, ~e ga opi{emoz eno samo besedo, slikovit. Je raznolika,naravno in kulturno bogata de`ela v osr~juEvrope, je de`ela med visokimi gorami intoplim morjem.

TO JE NA[A DE@ELA, NA[A DOMOVINA!

^ar na{e de`ele je v pestrosti in raznolikostinjene pokrajine in ljudi, ki v njej `ivimo.Slovenci odslikavamo v sebi raznolikost in

spremenljivost prostora, v katerem bivamo.In takole smo ob zapetih pesmih mo{kegapevskega zbora Zarja, ob lepih skladbah, kinam jih je zaigrala mlada citrarka, pre`iveli~udovito urico.

Atraktivno, ob izvedenih folklornih plesih,ob poslu{anju ljudskih {eg in obi~ajev z nar-odnimi izreki v nare~nem jeziku, ki sta namjih predstavila ~lana folklorne skupine, sonas popeljali ~ez na{e pokrajine! Pa si pogle-jmo, kako so nam predstavili:

Belo KrajinoTo je de`ela, ki jo od osrednje Slovenijelo~ijo visoki Gorjanci, od sosednje Hrva{kepa plitva reka Kolpa.

Znana je po izdelovanju lanenega platna,izstopa belina no{e, po kateri naj bi BelaKrajina dobila celo ime.

Morda pa je dobila ime po belih brezah inbelih skalah, ki dajejo pokrajini zna~ilnopodobo.

Posebnost tega podro~ja pa je "kolo", ki so gaprinesli tja uskoki.

Belina no{e in kolo naj vam pri~arata podobopokrajine ob reki Kolpi.

[tajersko[tajerci so veseli ljudje. Pokrajina je hribo-

Zanimivosti

Slovenski kulturni praznik

iren

a.p

otoc

nik

@el

ektr

o-lj

ublj

an

a.s

i

Dober tok.

31

marec 2003

9. maja 2003 boskupina

praznovala15. obletnico

svojegadelovanja inlahko si jih

bomo ponovnoogledali v

Delavskemdomu v

Trbovljah.

Zanimivosti

vita, posejana tudi z vinskimi gri~ki, zatoveselja navadno ne manjka. So delavni,ponosni in vedri ljudje.

@ivljenje in delo na kmetih je bilo trdo inte`ko.

Pa vendar so se ljudje radi poveselili obpraznikih ali po opravljenem delu. Poveseliliso se, da je bilo `ivljenje la`je, polnej{e inprijetnej{e.

Pa smo si ogledali spleto {tajerskih plesov.

GorenjskoFran Sale{ki Fin`gar je svoje Gorenjce takoleopisal: "Gore so okrog Gorenjca, kar je rav-nine in doline je polje, obdelano kot cvetnegredice. Na gorah pojo zvonci paso~e se`ivine, udarja drvarjeva sekira. Po dolinah`ivi studenci, poto~ki, sinje reke. Nad vsemsoncem veliko, tudi viharjev in vetrov dovolj.Vse je kakor umito, ~isto, pa krepko in zdra-vo. V taki pokrajini je rasel in raste Gorenjec.Odrezavi, pokon~ni, odlo~ni, vendar kakor jeskorja na zunaj raskava, je pod njo mehko inveselo srce. @e Valvazor je v Slavi VojvodineKranjske napisal: "Gorenjci imajo v letutoliko plesov, da jim noge prav malo miruje-jo". Tako so vdani plesu, da jim niti zima, panaj bo {e tako ostra in huda, ne more vzetiveselja in s svojim preostrim mrazom poga-siti plesne gore~nosti. Folklorna skupina namje s potrkavanjem, ki je zna~ilno za gorenj-ske plese, pri~arala podobo Gorenjca!

Folklorno skupino ob izvajanju plesovspremljata dva harmonikarja. Eden igra nadiatoni~no harmoniko "frajtonarico" in drugis klavirsko, ob~asno uporabijo tudi lon~eniljudski bas.

Harmonikar Simon je pri nastopih skupinezelo uporaben, saj neumorno igra, po potre-bi tudi na stolu, mizi ali pod mizo, vklju~i sev plesni nastop, pa {e kaj! Ple{e {est stalnihparov, sr~nih in predanih folklornemu plesu.Nastopali so `e tudi pri na{ih zdomcih v tuji-ni. Posebnost - njihov "Ples s klobuki" je ve~kot vreden ogleda.

9. maja 2003 bo skupina praznovala15. obletnico svojega delovanja in lahko sijih bomo ponovno ogledali v Delavskemdomu v Trbovljah.

Irena Poto~nik

Dober tok.

32

marec 2003

Cvetovi smokveniso vidni, saj soskriti v vr~astem

socvetju, ki jevideti kot popek.

Opra{uje jihsmokvina osica

(Blastophagagrossorum).

V Kalifornijo so jo prinesli v 18. stoletju.V Sloveniji poznamo dve avtohtoni sorti: istr-ska belica in ~rnica. Vse pa je odvisno od drob-ne `u`elke. Cvetovi smokve niso vidni, saj soskriti v vr~astem socvetju, ki je videti kotpopek. Opra{uje jih smokvina osica(Blastophaga grossorum). Divje smokve imajo vsvojem votlem cveti{~u blizu odprtine mo{kecvetove, spodaj pa `enske s kratkim pesti~nimvratom. Kulturne sorte imajo samo `enske cve-tove z dolgim vratom. Osica lahko znese svojajaj~eca samo v pesti~e s kratkimi vratovi (divjesmokve). Ko se iz jaj~eca razvije osica, mora priizhodu mimo mo{kih cvetov. Tu posname pelodin ko pride v pesti{~e kulturnih sort, opra{ibrazde pesti~ev. Svojih jaj~ec pa vanje neodlo`i, ker so vratovi teh pesti~ev predolgi.Plodovi, ki so nastali iz pomladanskih cvetov,se razvijejo brez oploditve. Poletne cvetoveopra{i osica. Poletni cvetovi imajo pesti~e z dol-gimi vratovi, pomladanski pa imajo zakrnelepesti~e, ki se ne morejo oploditi. Zato ti nas-tanejo brez oplodnje.

Kemijska sestavaMle~ek vsebuje: malo kav~uka in ficin, pso-ralen. Posu{eni plodovi vsebujejo do 23 %vode, do 4,3 % beljakovin, 1,3 % ma{~ob, do70 % ogljikovih hidratov (50 % invertnega slad-korja, 5,6 % celuloze in pektinov), do 1,3 %organskih kislin, 0,05 mg % provitamina A, 0,1mg % vit. B1, 0,1 mg % vit. B2, 0,7 mg %nikotinske kisline, 2,3 % rudninskih snovi(34 mg % natrija, 640 mg % kalija, 126 mg %kalcija, 82 mg % magnezija, 3 mg % `eleza,77 mg % fosforja).

UporabaSmokve jemo zrele v mesecu juliju in konecavgusta. Energetsko so bogato zalo`ene, pravtako vsebujejo obilico vitaminov, vlaknin, rud-ninskih snovi. Take nam dajo dosti energije,izbolj{ajo nam koncentracijo, odvajajo vodo,tako se nam ~istijo se~ne poti. Vlaknine nampospe{ijo prebavo.

Sadni kruhPotrebujemo:1 kg moke2 dag kvasakavna `li~ka solitoplo mleko ali vodoSuho sadje:Pol kg suhih smokev30 dag suhih sliv30 dag orehov30 dag suhih hru{ki in jabol~nih krhljev2 dl rumarozineklin~ke, cimet

Moko presejemo v skledo, na sredini naredimovdolbinico in vanjo vlijemo v toplem mleku sto-pljen kvas z malo sladkorja, pome{amo z malomoke in pustimo da vzhaja. Ob robu sklededamo sol. Prilivamo toplo teko~ino in z rokome{amo. Umesimo srednje trdo testo. Gnetemoga tako dolgo, da se lo~i od rok in sklede, natoga pokrijemo in naj vzhaja uro in pol. Sadjezre`emo, odi{avimo, polijemo z rumom in pus-timo, da se prepoji. Zamesimo ga v vzhajajo~etesto. Oblikujemo hleb ali dva in damo v pokri-to pomokano ko{arico. Vzhaja naj dve uri.Vzhajan hleb obrnemo na poma{~en peka~, ganama`emo z beljakom in pe~emo uro in pol vpe~ici, ogreti na 200°C. Ko zarumeni, tempera-turo nekoliko zmanj{amo. Pe~en hleb pokrije-mo s prtom in {ele ohlajenega razre`emo.

Jan Kozamernik

Literatura:

Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev.Tehni{ka zalo`ba, Ljubljana, str: 213 Novice izsveta {porta

Zanimivosti

Navadni smokvovec (Ficus carica L.)Je listopadno drevo in dose`e do 8 metrov v vi{ino. Do`ivi lahko do 70 let. Pozimiprenese najve~ do -15°C. Za lepe sade`e potrebuje rastlina veliko vlage. Botani~nosodi v dru`ino murvovk (lat. Moraceae). Doma je iz ju`ne Arabije, od tam se jeraz{irila po vsem Sredozemlju.

Dober tok.

33

marec 2003Novice iz sveta {porta

A razred `enske, rojene 1963 in starej{eMesto Priimek in ime Letnik ^as

1 Ho~evar Mojca 1949 1.12:442 [krjanec Tatjana 1963 1.18:09

B razred `enske, rojene 1964 in mlaj{e1 Kosirnik Mojca 1965 59:224 Oblak Nata{a 1969 1.01:563 Buh Cvetka 1966 2.15:00

C razred mo{ki, rojeni 1953 in starej{i1 O`bolt Ivan 1942 49:252 Leskovec Dane 1950 51:543 Ga{peri~ Stane 1942 58:354 Barli~ Edi 1945 1.04:575 Pajk Jo`e 1951 1.06:496 Volf Branko 1951 1.11:317 Cindri~ Leon 1949 1.53:45

D razred mo{ki, rojeni 1954-19681 Lek{e Toni 1960 47:122 Kump Tomo 1960 49:26

3 Kamin Bojan 1962 53:444 @eleznikar Ivan 1961 58:145 Sili Edi 1960 59:246 Hudi Matej 1963 1.03:097 Lenardi~ Vlado 1964 1.13:578 Poje Drago 1956 1.17:239 @agar Vili 1961 1.21:2810 Brinovec Janez 1967 1.29:51

E razred mo{ki, rojeni 1969 in mlaj{i1 Ule Bo{tjan 1976 47:092 Jakovac Bogdan 1970 48:313 Berdajs Jo`e 1973 53:464 ^u~nik Igor 1970 57:085 Grabrijan Damjan 1975 58:176 ^esnik Borut 1970 59:237 Kamin Bo{tjan 1974 1.01:578 Wagner Andrej 1973 1.12:32

Maraton smu~arski tek BLOKE 2003(TRIS 2003)

Razpored tekmovanj v letu 2003 -spomladanski delKKEEGGLLJJAANNJJEE 17. 4. 2003 Stani~eva - LjubljanaSSTTRREELLJJAANNJJEE 7. 5. 2003 Streli{~e Dolenjska c., LjubljanaKKRROOSS 14. 5. 2003 Cerkni{ko JezeroKKOOLLEESSAARRJJEENNJJEE 21. 5. 2003 Vodice - Utik TTEENNIISS 13. - 14. 6. 2003 Dom`ale

OSTALE AKTIVNOSTI- (datum je informativni)KKOOLLEESSAARRSSKKII VVZZPPOONN NNAA BBAAZZOO 2200 10. 5. 2003 KKOOLLEESSAARRSSKKII VVZZPPOONN NNAA GGEEOOSS 3. 6. 2003 KKOOLLEESSAARRSSKKII VVZZPPOONN NNAA KKRRIIMM 20. 6. 2003SS KKOOLLEESSII PPOONNAADDZZOORRNNII[[TTVVIIHH NNOOTTRRAANNJJSSKKEE 27. 6. 2003

Toni Lek{e

Dober tok.

34

marec 2003

Prehlad je vnetjezgornjih dihal(nosa, `rela in

grla), ki gapovzro~ajo

razli~ni virusi.Teh je okoli 200

vrst, zato poprebolelem

prehladu, ki gapovzro~i edenizmed njih, ne

postanemoodporni proti

ostalimprehladnim

virusom.

Seznanili so nas tudi, da se virus gripespreminja! Navajajo, da Institut za varovanjezdravja (IVZ) zatrjuje, da o epidemiji {e nemoremo govoriti! Glede na dolgoletneizku{nje medicinskih strokovnjakov naj bibila druga polovica februarja in marec ~as, koza najrazli~nej{imi virozami in gripampodobnimi boleznimi zboli najve~ Evropej-cev in seveda tudi Slovencev.

^eprav so v slovenskih laboratorijih minuledni `e dokazali prisotnost virusov gripe tipaA pri bolnikih iz Ljubljane, gori{kega, gorenj-skega, dolenjskega in celjskega obmo~ja, pastrokovnjaki ljubljanskega In{tituta za va-rovanje zdravja trdijo, da so to {ele posa-mezni primeri obolenja za gripo in da o epi-demiji ne moremo govoriti. Res pa je, da sev zadnjih dneh {tevilo obolelih pove~uje,kar nam zatrjujejo odgovorni za odnose zjavnostjo IVZ.

Da se bomo znali pripraviti na prihaja-jo~e viruse, si poglejmo najprej:A) Zakaj nastaneta gripa in prehlad?a) Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosa,`rela in grla), ki ga povzro~ajo razli~ni virusi.Teh je okoli 200 vrst, zato po prebolelemprehladu, ki ga povzro~i eden izmed njih, nepostanemo odporni proti ostalim prehladnimvirusom.

Kako prepre~iti prehlad?• roke si pogosto umivajte z milom in s

toplo vodo• z rokami se ne dotikajte nosu in o~i• izogibajte se javnih zaprtih prostorov,

kjer je hkrati veliko ljudi• uporabljajte papirnate rob~ke in jih takoj

po uporabi zavrzite

• dihajte skozi nos, ki je odli~en filter za

viruse, poleg tega tudi pomaga ogreti zrak• od tistega, ki ka{lja ali kiha, se oddaljite

vsaj za en meter

Kaj lahko naredite sami, ~e vseenopride do prehlada?• Ostanite doma in po~ivajte, {e posebej ~e

imate povi{ano temperaturo.• Pijte veliko teko~ine, npr. vode, sadnih

sokov in ~ajev, da boste navla`ili izsu{enosluznico nosu in ust in pomagali nado-mestiti primanjkljaj teko~ine v telesu.

• Prehladne simptome olaj{ajte in odpravitez zdravili za samo zdravljenje, ki jihdobite v lekarni.

Vitamini in mineraliPri pove~ani telesni temperaturi in umskiaktivnosti, pri neredni in enoli~ni prehraniter pri pove~anih potrebah po vitaminih inmineralih svetujemo oblo`ene tableteDuovit, saj vsebujejo vse najpomembnej{evitamine in minerale za zdravo `ivljenje.

Iz velike dru`inske blagovne znamke Vi-tanova lahko v ~asu prehladnih obolenj polegvitaminsko-mineralnih izdelkov izberete tudiizdelka Propomed in Mentomed.

Pastile Propomed so namenjeneodraslim.Vsebujejo vitamine in propolis, ki krepijotelo v ~asu gripe in prehladov, hkrati paosve`ijo ustno votlino in `relo. PastileMentomed so zaradi prijetnega okusa pomedu posebno primerne za otroke, namen-jene pa so tudi odraslim. Izvle~ke jegli~a,materine du{ice in mentola olaj{ajo izka{lje-

Zanimivosti

Gripa, viroze in prehladi^asopisi nas obve{~ajo, da so `e na pohodu: gripa in viroze!

Dober tok.

35

marec 2003

Gripa aliinfluenca je

akutna oku`badihalnih poti, kijo povzro~ajo

virusi gripe tipaA, B ali C. Ti

nenehnospreminjajo

svoje lastnosti.Kljub temu pa se

lahko vnasprotju sprehladom -pred gripo

precej zanesljivozavarujemo.

Vsako leto selahko cepite scepivi, ki so

prilagojena tistivrsti virusa, ki sebo v prihajajo~i

sezoni gripenajverjetneje

{iril.

Zanimivosti

vanje, vitamin C pa krepi vitalnost inodpornost organizma.

b) Gripa ali influenca je akutna oku`badihalnih poti, ki jo povzro~ajo virusi gripetipa A, B ali C. Ti nenehno spreminjajo svojelastnosti. Kljub temu pa se lahko v naspro-tju s prehladom - pred gripo precej zaneslji-vo zavarujemo. Vsako leto se lahko cepite scepivi, ki so prilagojena tisti vrsti virusa, kise bo v prihajajo~i sezoni gripe najverjetne-je {iril.

B) Prepoznavne te`ave:Znaki Prehlad GripaZvi{ana telesna redko T=38,8 do 40 °CtemperaturaGlavobol obi~ajno ga ni izrazit

~e se pojavi, je blagBole~ine v mi{icah obi~ajno jih ni izrazitein sklepih ~e se pojavijo, so blageUtrujenost da izraziteSlabotnost prisotne daIz~rpanost ~e se pojavi, je blaga daVoden nosni izcedek zna~ilen manj zna~ilenZama{en nos zna~ilen manj zna~ilenKihanje zna~ilno manj zna~ilnoBole~e `relo zna~ilno zna~ilnoKa{elj manj zna~ilen, zna~ilen, trdovraten suh

suh ka{elj ka{eljTe`ave z o~mi solzenje bole~ina pri premikanju o~i,

fotofobija, peko~e o~iTrajanje od 5 do 10 dni 1 tedenZapleti vnetje sinusov, u{es bronhitis, plju~nica

c) Kako si lahko pomagate sami?

Pri gripi in prehladu moramo ~imve~ po~ivati, piti veliko tople teko~ine in za krepitevobrambne sposobnosti organizma zau`iti dovolj vitamina C!

Kako proti prehladu ?

Prehlad se obi~ajno za~ne s splo{no utrujenostjo, bole~inami v `relu, zama{enim nosom aliizcedkom iz nosu, ki je najobilnej{i drugi in tretji dan. Hripavost in suh ka{elj se v~asihpojavita {ele takrat, ko izcedek iz nosu `e pojenjuje. Prehlad lahko spremljata tudi glavobol,povi{ana telesna temperatura, predvsem pri otrocih. Simptomi prehlada trajajo od tri dodeset dni. Do zapletov lahko pride zaradi bakterijskih oku`b, predvsem obnosnih votlin insrednjega u{esa.

Dober tok.

36

marec 2003

Vedeti moramo,da prehlad nigripa! ^e se

nau~imo lo~itimed tema

dvemaboleznima, smo

`e stopni~kovi{je pri

zdravljenju inobvladovanjem

gripe!

Kako bomo lo~ili gripo in prehlad?Navadni prehlad je skupina bla`jih oku`bnosa, obnosnih sinusov, `rela, mandljev ingrla.

Obi~ajno je posledica oku`be z virusi, ki se vkapljicah prena{ajo s ka{ljanjem, kihanjemali drgnjenjem o~i ali nosu z oku`enimi prsti.Pojavijo se 18 do 48 ur po oku`bi. Nosnasluznica pospe{eno izlo~a sluz, s kateroposku{a prepre~iti {irjenje oku`be. Pre-komerna sluz lahko napolni obnosno votlinoin s tem povzro~i glavobol. Bolnik se slabopo~uti, ka{lja, ne zaznava vonja in okusa,nekateri bolniki to`ijo zaradi bole~in vsklepih.

Gripa ali influenca je resna virusna oku`ba,ki lahko povzro~i povi{ano telesno tempera-turo, mrzlico, glavobol, ka{elj, zna~ilnebole~ine v mi{icah in splo{no oslabelostorganizma povezano z izgubo apetita. Zagripo je zna~ilno, da jo povzro~a ve~ tipovvirusa gripe. Osnovni tipi virusa gripe sedelijo na tip A, B in tip D, ki se lahko sprem-injajo. Zato odpornost proti enemu tipuvirusa gripe ne zagotavlja odpornosti protiostalim tipom virusa.

Pomembno je, da prepoznamo bolezenskeznake gripe in ~imprej ukrepamo, preden sevirus popolnoma raz{iri po organizmu. Ker jeobdobje pojavljanja epidemije gripepovezano s {tevilnimi nahodi, prehladi, jepotrebno lo~iti zna~ilne razlike med obemaboleznima.

Vedeti moramo, da prehlad ni gripa! ^e senau~imo lo~iti med tema dvema boleznima,smo `e stopni~ko vi{je pri zdravljenju inobvladovanjem gripe!

KAKO SE NAJHITREJE POZDRAVIMO,kadar zbolimo za gripo ali prehladom?Zlasti pri gripi in tudi pri prehladu je zelopomemben po~itek. Bolnik naj le`i, pije toploteko~ino, inhalira in u`iva lahko hrano. @alzaenkrat {e ne poznamo enega samegazdravila, ki bi ~ez no~ odpravilo gripo aliprehlad. Zdravljenje poteka simptomatsko.To pomeni, da zdravimo vsak simptombolezni posebej.

Kadar se nalezemo prehlada ali gripe, sipogosto lahko pomagamo sami!

Kdaj pa je potreben obisk zdravnika?Posvet z zdravnikom je nujen takrat, kadartraja prehlad ve~ kot 10 dni, oziroma `e prej,~e so simptomi zelo izraziti, na primer: privisoki temperaturi, ~e nastopijo te`ave zdihanjem ali bole~ine v u{esih. Tudi pridojen~kih, ki ka`ejo znake prehlada s telesnotemperaturo nad 38 stopinj C, je nujen obiskzdravnika. Posebej moramo biti pozorni primajhnih otrocih in starostnikih po 65. letu,pri katerih pogosto prihaja do zapletov zara-di dodatne bakterijske oku`be `rela, u{es inplju~.

PAZIMO, kajti posledice gripe so veliko-krat zelo hude ali celo usodne! Vsako leto je veliko smrti, ki so posledicaobolenja za gripo. Naj poudarimo {e enkrat,najbolj izpostavljeni so otroci, starej{i ljudjein bolniki s kroni~nimi obolenji (kroni~niplju~ni bolniki, sr~ni bolniki, bolniki s slad-korno boleznijo)!

Vedeti moramo;Da se gripa pojavi vsako leto! Epidemija gripese pojavi nenadoma v zimskih mesecih intraja od 6 do 8 tednov! V ~asu epidemijegripe zboli obi~ajno 10 do 20 % ljudi, v

Zanimivosti

GRIPA IN PREHLADSTA NA PRVI POGLED MALENKOSTNI NADLOGI, KI PA LAHKO ^LOVEKA PRISILITA, DANEKAJ DRAGOCENEGA ^ASA ZAPRAVI V POSTELJI.

Potrebno je zau`iti dovolj vitamina C

Dober tok.

37

marec 2003

Epidemija gripese pojavi

nenadoma vzimskih mesecih

in traja 6 do 8tednov! V ~asuepidemije gripe

zboli obi~ajno 10do 20 % ljudi, v

dolo~enihstarostnih

skupinah lahkotudi 40 do 50 %!

Zanimivosti

dolo~enih starostnih skupinah lahko tudi 40do 50 %! Gripa nas priklene na posteljo zanajmanj 1 teden! Po preboleli gripi sepo~utimo zelo {ibki in potrebujemo {e nekajtednov, da lahko normalno opravljamovsakodnevne aktivnosti kot pred oku`bo!Klju~nega pomena je, da vzamemo zdravilo~im prej po prvih bolezenskih znakih gripe!

Katere pripravke lahko dobimo v lekar-nah?Proti vro~ini, glavobolu, bole~inam v mi{icahin sklepih:

Antigripin kapsulePra{ki proti gripi in prehladuPra{ki proti bole~inamKombinirani pra{kiParacetamol sve~ke

Za la`je izka{ljevanje oziroma pomiritevsuhega, dra`e~ega ka{lja:Expectoral kapsuleSirup za izka{ljevanje za otrokeSirup za izka{ljevanje za odrasleTimijanov sirupTropot~ev sirupSlezov sirup

Za odpiranje zama{enih dihalnih potiMazilo proti nahodu in prehladu

Kapljice za inhalacijoSmrekovo oljeFiziolo{ka raztopina za nos

Za hitrej{e celjenje pordele vnete ko`ein nosuPantenol kremaRibje maziloZa pomiritev vnete sluznice ust in `relaPantenol losjon@ajbelj

Za laj{anje bolezenskih znakov inpove~ane potrebe po teko~ini^aj proti prehladu, prsni ~aj,Bezgovo cvetje, gorski mah,Kamilice, lipa, {ipek, trpotec,Materina du{ica, slez

V mrzlih zimskih dneh, ko na nas z vsehstraneh pre`ijo nadle`ni virusi gripe inprehlada, ne pozabite na pomo~ iz lekarn,seveda pa ne pozabite, ~e je prehudo, stopitek zdravniku!

Irena Poto~nikPovzeto:Internet,Zlo`enka Leka

Virus gripe

Med prispelimi pravilnimi re{itvami smo iz`rebali nagrajenca februarske {tevilke Jere Igorja, ki bo pre-jel prakti~no nagrado. ^estitamo. Prosimo, da nam geslo re{ene kri`anke, ki jo je sestavil Anton [timec,napi{ete na dopisnico in po{ljete do vklju~no 14. aprila na naslov: Elektro Ljubljana, d.d., uredni{tvoElektro novic, slu`ba za odnose z javnostmi, Slovenska 58, 1516 Ljubljana.

Elektro novice - interno glasilo Elektra Ljubljana, d.d. Naslov: Slovenska 58, 1516Ljubljana. Glasilo izhaja enkrat mese~no. Elektro novice prejemajo vsi zaposleni inupokojenke ter upokojenci Elektra Ljubljana, d.d. brezpla~no. Naklada {tevilke je1900 izvodov. Glavna in odgovorna urednica: mag. Violeta Irgl. Oblikovanje: PeterOman. Tisk: Tiskarna Oman. Lektoriranje: EURO PREVAJALSKA AGENCIJA.

Dober tok.

38

marec 2003Nagradna kri`anka

Osebni

zaimek

Gora v

Julijcih

Prijava,

vpisovanje

Dolgorepa

tropska

papiga

Klavirska

JAZZ

skladba

Ime

pisatelja

Flisarja

Stara

japonska

prestolnica

Planinsko

dru{tvo

Znana reka

s slapovi

Sinne Anno

Popularna

angle{ka

ROCK

skupina

Na~rt

Koni~asto

zaklju~en

steber

Renata

Juvan

Eden od

~utov

Del slonje

glave

Pod

Opojna

pija~a

Oranje

Francosko

mo{ko ime

Agens,

gibalo

Berilij

Kdor masira

Rimska 4

Selen

Manj{e

naselje

Unesek

Kdor lovi

Pokrajina v

Saudovi

Arabiji

Slavilna

lirska

pesem

Novica

SestavilTONI

Visoka

igralna

karta

Noetova

barka

Nekdanja

norve{ka

POP skupina

Posoda za

destilacijo

teko~in

Lu~aj

Kofeinska

pija~a

Toma`

Domicelj

Gl. mesto

Italije

Reka v

Franciji

V vsaki {ali je nekaj resnice

Misel:

Prava odgovornost raste iz zavestne odlo~itve za nekaj.

Dober tok.

39

marec 2003

- Ali je res, da ponekod v Afriki `enska nepozna svojega mo`a, dokler se ne poro~i znjim?, vpra{a h~i mamo.

- Tako je povsod, odvrne mama.

Kaj je rekel o~e, ko si mu povedal, da si raz-bil avto?- Ali naj kletvice izpustim?- Seveda.- Ni~.

- @ena mi je vse pobrala in od{la.- Sre~ne`. Moja mi je vse pobrala in ostala.

@ena mo`u na mizi pusti sporo~ilo: Pi{~anecje v pe~ici. P. S.: Pe~ica je v kuhinji.

- Imate v va{i dru`ini kak{en primer du{evnebolezni?, vpra{a zdravnik.

- Da, imamo, re~e pacientka, mo` si domi{lja,da je gospodar v hi{i.

Katera `enska je najve~ja optimistka nasvetu? Tista, ki vsakih pet let pogleda vporo~ni list, ~e ji je `e potekel.

@ena za{epeta mo`u na uho: Dragi, kmalubomo trije.- Kaj res?, se veseli mo`.- Ja, moja mama se bo preselila k nama.

- Kdaj gre Dolenjec trezen iz gostilne?- Kadar pla~a Gorenjec.

Zakaj so ^rnogorci klonirali `abe s krompir-jem?

Da bi krompir sam skakal v ko{aro.

Maja in Nace se lo~ujeta. Sodnica vpra{anjunega sina:

Pri kom bi raje bil, pri mamici ali pri o~ku?

Sin: ~igav bo videorekorder?

Dva policaja najdeta pred {olo truplo.- Treba bo sestaviti zapisnik. Bo{ znal pravil-

no napisati gimnazija?- Ne vem.- Pa ga prestaviva pred po{to.