električne energije, d.d. infotok - elektro-maribor.si · infotok/april/2/2008 uvodnik v elektru...

Veliko je možnostiskupnega dela šolein stroke

l Natečaj “Varčevanje zelektrično energijo” l Pretvorba svetlobe v

elektriko lNeznosna lahkotnostletenja

infotok

Interni informacijski listpodjetja Elektro Maribor,podjetja za distribucijoelektrične energije, d.d. 2/08


l

Namenjeno:

l

2 infotok / april / 2 / 2008

JUBILANTI

Vsebina

Na naslovniciPomlad

Jubilejne nagradeApril, maj in junij

Delovna Mesec

doba Ime in priimek OE / SE izpolnitve

35 Anton Jaušovec SE Gradnje Ljutomer april

35 Avgust Prevolšek SE Gradnje in remont Maribor maj

35 Franc Borovnik Uprava junij

35 Jože Slak OE Gornja Radgona april

30 Arpad Kardoš OE Murska Sobota junij

30 Marjan Zorman Uprava junij

30 Marta Vogrinec OE Gornja Radgona junij

30 Martin Frešer OE Slovenska Bistrica april

30 Mirjana Furman Uprava maj

20 Andreja Zelenič-Marinič Uprava maj

20 Nataša Kopina OE Gornja Radgona junij

10 Aleksander Veber Uprava junij

10 Bogdan Barta OE Gornja Radgona april

10 Bojan Cvetko Uprava junij

10 Natalija Varl Uprava junij

10 Robert Dušej OE Slovenska Bistrica maj

10 Stanko Polič SE Gradnje in remont Maribor junij

Čestitamo!

a Fotografija:Boštjan Rous

Zadnji rok za oddajo prispevkov za junijsko številko Infotoka je petek,6. 6. 2008.

Pošljete jih lahko na [email protected] ali oddate v svojih tajništvih.

Jubilejne nagradeNove investicije za kakovostnodobavo električne energijeNatečaj ‘Varčevanje z električnoenergijo’Srečanje energetskih menedžerjevTisoč ur dela za uspešno vzpostavitevponovne oskrbeVeliko je možnosti skupnega dela šolein strokeMaja vabljeni na 14. sejem EnergetikePretvorba svetlobe v elektrikoGospodarski načrt družbe ElektroMaribor d.d. za leto 2008Delavnica v vrtcu - projekti z vrtci inšolamiKdo je kdo v energetiki14. športne igre EDSBančni trajnik!Kotnikovi dneviElektro Maribor v medijihKablovod na LentuŠtromberk prevzame pobudo – 2. delŠe kar naprej je vročeSpremljanje delovanja sistemavodenja v našem podjetjuKako nastaja InfotokZdrava prehrana na delovnem mestuKako preživeti dopustUvajanje na novo zaposlenihDelavnica komuniciranja v FiesiSodelovanje družbe Elektro Maribor zRdečimi noskiNeznosna lahkotnost letenjaRemeniceV pokoj je odšel Anton KaroNadzorujte porabo svojih električnihnaprav!Razgovori z upravoNagrajeni prispevki za InfotokRojstni dnevi

23

4

56

8

91012

13

141516171819202223

242526272829

30323334

343435


l Natečaj “Varčevanje zelektrično energijo” l Pretvorba svetlobe v

elektriko lNeznosna lahkotnostletenja

infotok

Interni informacijski listpodjetja Elektro Maribor,podjetja za distribucijoelektrične energije, d.d. 2/08


l

Namenjeno:

l

�infotok / april / 2 / 2008

UVODNiK

V Elektru Maribor je eden od ključnihciljev tudi zagotavljanje kakovostnedobave električne energije. Za uresni-čevanje tega cilja je izjemno pomem-bno stanje elektroenergetskega siste-ma, zato je potrebno poudariti, davlagamo svoj čas, znanje in sredstva vobnovo, načrtovanje, izgradnjo terrazvoj sistema, kar nam omogoča, dasvojim odjemalcem zagotovljamo za-nesljivo in kakovostno dobavo elek-trične energije.

Za investicije v elektroenergetske objekteso potrebni potrjeni dolgoročni in letniinvesticijski načrti. Ti načrti so tudi izho-dišče za izvedbo investicij. Poudariti velja,da na načrtovane investicije bistvenovplivajo tudi razvojni načrti drugih (tujih)investitorjev in občin.

Za leto 2008 spada med največja načrto-vana investicijska vlaganja izgradnjanovih RTP Ptuj – Breg in Mačkovci, doko-nčanje RTP Koroška vrata, izgradnja 110-kV kablovoda med RTP Koroška vrata inRTP Melje, izgradnja priključnega 110-kVdaljnovoda za RTP Ptuj – Breg, obnovaRTP Tezno in RTP Slovenske Konjice.

Pri srednjenapetostnih (SN) in nizkonape-tostnih (NN) omrežjih ter transformator-skih postajah so za letos načrtovane ojači-tve in novogradnje, ki jih opredeljujejorazvojne študije, širitve SN-omrežij zaradina novo načrtovanih transformatorskihpostaj, rekonstrukcije SN-omrežij, izgrad-nja novih transformatorskih postaj alipovečanje zmogljivosti obstoječih, izgrad-nja novih transformatorskih postaj zaradislabe kakovosti napetosti, novogradnjeNN-vodov iz novih ali NN-vodov, potreb-nih za vključitev novih transformatorskihpostaj v obstoječe omrežje, rekonstrukcijaNN-omrežij zaradi ojačitve vodov, dotra-janosti drogov, opreme ter vodnikov nad-zemnih vodov, nadomestitve obstoječihnadzemnih vodov s podzemnimi ter nad-omestitve obstoječih dotrajanih kablovo-dov, izgradnja in avtomatizacija daljinske-ga vodenja SN-omrežja.

Med drugimi načrtovanimi investicijamije treba izpostaviti še vlaganje v teleko-munikacijsko omrežje.

Med večje investicije v naslednjih letihuvrščamo izgradnjo več 110-kV daljno-vodov v Pomurju in Dravski dolini.

Tako bomo z izgradnjo 110-kV kablovodaod RTP 110/10 kV Koroška vrata do RTP110/10 kV Pekre zaključili 110-kV zankookrog mesta Maribor in s tem še izboljšalioskrbo mesta z električno energijo.

Gradili bomo tudi 110-kV daljnovode:RTP Murska Sobota – RTP Mačkovci, RTPMurska Sobota – RTP Lendava, RTPLenart – RTP Radenci, izgradnja novih RTP110/20 kV Podvelka in RTP Maribor –Brezje.

V Elektru Maribor smo letos za investicijepredvideli 29,2 milijona evrov. Približnotoliko naj bi za investicije namenili tudiprihodnje leto.

Za dolgoročne investicije, ki so zajete vnačrtu razvoja omrežja, pa imamo zaobdobje od leta 2007 do 2016 predvide-ne naložbe v višini več kot 200 milijonovevrov. V dveh desetletjih naj bi tako velektroenergetsko omrežje investirali od500 do 600 milijonov evrov.

Vse dosedanje in prihodnje investicije bomofinancirali iz lastnih virov in najetih kreditov.

Nove investicije za kakovostnodobavo električne energije

Za zagotavljanje stabilnosti elektroener-getskega omrežja in ustrezne kakovostielektrične energije si v Elektru Mariborseveda želimo čim bolj uravnoteženoporabo električne energije. Nezadržnarast porabe ob visoki rasti cen električneenergije na slovenskem nabavnem trgupa nam povzroča dodatne napore zaumeščanje v prostor in pri pridobivanjuinvesticijske dokumentacije. Rast porabenamreč zahteva nova vlaganja v vzdrže-vanje in razvoj omrežja.

Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsemposameznikom, ki so v procesu pridobi-vanja investicijske dokumentacije prispe-vali k njeni pridobitvi za predvideneobjekte v letu 2008. Želim si, da bi namto uspevalo tudi vsa prihodnja leta, sajnam le kakovostna in pravočasno prid-obljena investicijska dokumentacijazagotavlja uspešno izvajanje investicij.

Marjan Zorman,direktor Sektorja distribucije električneenergije

Marjan Zorman

NaTEčaj

infotok / april / 2 / 2008�

a Besedilo: Karin Zagomilšek

Natečaj “Varčevanjez električno energijo”

V okviru projekta Vrtci inšole vabimo otroke sode-lavcev Elektra Maribor, dase udeležijo likovneganatečaja “Varčevanje zelektrično energijo”.

Pri natečaju nam bo pridno pomagalalikovna pedagoginja, ki smo jo povabilina pomoč, ker se rada druži z otroki.Rekla nam je: “Kar počakajte in bostevideli, kaj vse bodo otroci narisali! Nitisanja se vam ne, kaj vse vedo in kaj vseznajo! Pa kako domišljijo imajo!?”

Tema natečajaTema likovnega natečaja je razdeljena natri sklope:

• varčevanje z električno energijo,

• kaj je električna energija,

• kakšna sta gospa Elektrika ali gospodElektrika.

Sodelujoči lahko ustvarja v samo enemsklopu.

SodelujočiSodelujejo lahko otroci zaposlenih vElektru Maribor d.d., ki obiskujejo osno-vno šolo.

Format in tehnikaFormat likovnega dela je velikost risalne-ga lista. Uporabljena tehnika ni predpisa-na.

Rok za oddajoRok za oddajo del je 9. maj 2008 v Služ-bo za odnose z javnostmi in marketing, spripisom: Za natečaj “Varčevanje zelektrično energijo”.

Vsakemu delu mora biti priložena izpol-njena prijavnica, ki jo mora podpisatistarš ali skrbnik avtorja.

Po zaključenem natečaju bodo vsa delaobjavljena na spletni strani www.elektro-maribor.si, nekaj jih boste videli v nasled-nji številki infotoka, junija pa bodo razsta-vljena v prostorih družbe Elektro Maribor.

Pa še poziv staršem:

Podprite in opogumite svojega otroka priustvarjanju. Presenečeni boste, kaj boprišlo izpod njegovih rok.

Ne pozabite: Prijavnica in pravilasodelovanja (obvezno jih preberite)so na voljo na intranetu, oglasnihdeskah in v tajništvih.

Otroci, narišite:• Kako vi varčujete z elektriko!• Kaj je električna energija!• Gospo ali gospoda Elektriko!

V prihodnosti bo ključnovarčevanje z električnoenergijo in maksimalnaizraba obnovljivih virov zaproizvodnjo električneenergije

V Portorožu se je končalo deseto srečanjeenergetskih menedžerjev. Najboljša pod-jetja in projekti so prejeli nagrade zaenergetsko učinkovitost.

Poslovni dnevnik Finance je v sodelovanjuz inštitutom jožef Stefan – Centrom zaenergetsko učinkovitost ter ministrstvomza okolje in prostor organiziral že 10. sre-čanje energetskih menedžerjev Slovenije.

Na letošnjem portoroškem dogodku, ki jebil 8. in 9. aprila, sta imela uvodni govorminister za okolje in prostor dr. janezPodobnik ter gospodarski minister mag.andrej Vizjak, ki sta predstavila vlogo Slo-venije kot predsedujoče EU ter področjeokoljske politike in energetike. Ministerza gospodarstvo mag. Vizjak se je nakoncu uvodnega govora zahvalil vsemsponzorjem in poudaril vse večjo vlogonjihovega pojavljanja v javnosti.

Po uradnih govorih so organizatorji pri-pravili različna posvetovanja, ki so ponu-jala celostne informacije o učinkoviti rabienergije, obnovljivih virih energije in dru-gih aktualnih temah. Na konferenci jebilo veliko ljudi iz energetske stroke, insicer energetski menedžerji iz podjetij,strokovna javnost, predstavniki distribucijin drugi.

Več predavateljev je opozorilo na pomanj-kanje električne energije, kar nas bomočno pestilo v prihodnosti. Prav tako pri-manjkuje proizvodnih kapacitet, ki jim zinvesticijami v Sloveniji ob tako hitremnaraščanju porabe električne energije nimogoče slediti. investicije zahtevajo velikefinančne vložke in ustrezen čas.

Na večernem dogodku sta nagrado zaenergetsko učinkovito podjetje (EUP)

letos prejeli podjetji Hidria aET in TermeSnovik, nagrado za energetsko učinkovitprojekt pa je prejelo podjetje Kostak zaenergetsko učinkovito ogrevanje in hlaje-nje poslovne stavbe.

Novo nagrado, nagrado za sonaravni pro-jekt, ki so jo letos podelili prvič, je prejelopodjetje Gorenjske elektrarne v sodelova-nju z Biotehniškim centrom Naklo. Nagra-do so dobili za vlaganja, promocijo inizobraževanje na področju obnovljivihvirov energije.

Posebno priznanje si je letos za izkorišča-nje geotermalne energije prislužilo podje-tje Remont. Možnosti na področju izko-riščanja geotermalne energije so še veli-ka, zato je ta nagrada tudi spodbuda zapodobne projekte.

Elektro Maribor je tako že tradicionalnosedmo leto zaporedoma podprl projektEUP in kot pokrovitelji smo bili deležnitudi promocije našega podjetja. Naposvetovanju smo se znova predstavili ssamostojnim razstavnim prostorom, kjersmo promovirali podjetje. Na razstavniprostor smo pritegnili veliko ljudi, ki so z

veseljem posegli po našem informacij-skem tiskanem gradivu.

Svoje razstavne kotičke za večjo prepo-znavnost podjetja, poudarjanje blagovneznamke in krepitev konkurenčne prednostije imelo letos več podjetij kot leto prej.Tam so bili z razstavnimi prostori prisotniše Petrol d.d., Valmor d.o.o., Solvera Lynxd.o.o., Elektro Ljubljana d.d., ElektroGorenjska d.d., El-tec Mulej d.o.o., indrugi.

5infotok / april / 2 / 2008

SREčaNjE

a Besedilo in fotografija: Mihaela Šnuderl

Srečanje energetskihmenedžerjev

Razstavni prostor Elektra Maribor

Na večernem dogodku: Bojan Horvat, MihaelaTerbuc in Marjan Zorman

Posledice globalnihvremenskih spremembsmo tokrat občutili tudimi. Orkan Ema, ki je divjalv Nemčiji in avstriji, je vzačetku marca vplival tudina vremenske razmere vseverovzhodni Sloveniji.

Močan veter z dežjem, ki je v soboto, 1.marca, pihal s sunki več kot 80 km/h nanašem celotnem oskrbovalnem območ-ju, nekoliko manj pa tudi v nedeljo, 2.�., je podiral drevje ter lomil in nosil veje.Drevesa in veje so padale na vodnike terdrogove nadzemnih vodov SN in NN, karje povzročalo številne daljše in krajšeprekinitve v oskrbi.

Vse informacije o spremembah napajal-nih stanj omrežja se stekajo v Distribucij-ski center vodenja, kjer izvajamo stalni

nadzor nad stanjem omrežja SN v daljin-sko vodenih objektih. Zunaj delovnegačasa pa se v DCV sprejemajo tudi kliciodjemalcev o okvarah in motnjah vomrežjih NN. Že od prvih jutranjih ur jeprihajalo do številnih stalnih in občasnihprekinitev napajanja ter številnih klicevodjemalcev zaradi okvar v omrežjih NN.V najbolj kritičnih trenutkih je iz daljinskovodenih objektov in naprav na minuto vDCV prihajalo tudi po �0 in več različnihprocesnih podatkov o spremembah sta-nja omrežja (položajnih signalizacij, alar-mov in meritev) zaradi pogostih in pona-vljajočih se okvar in izpadov. Sproti jih jebilo treba analizirati, v številnih primerihje bilo treba takoj ustrezno ukrepati, takoda se je vzpostavila hitra ponovna oskrbain kakovostno posredovalo dežurnemuosebju na terenu, odgovornim osebamza vodenja odprave okvar, centrom zaobveščanje in odgovornim nadrejenim.Vsak posamezni trajni izpad daljnovodaterja skupaj z dežurnim osebjem na tere-nu takojšnjo medsebojno koordinirano,hitro, varno in zanesljivo izvedbo locira-nja mesta okvare, ločevanje okvarjenega

sektorja ter ponoven priklop nepoškodo-vanega dela omrežja. Po odpravljeniokvari, za kar je poskrbela dežurna ekipana terenu, pa še priklop tega sektorja.

Zaradi veliko okvar smo že v zgodnjihjutranjih urah za odpravo aktivirali vserazpoložljive monterje na vseh območnihenotah, na območju OE Maribor z okoli-co in OE Gornja Radgona pa tudi mon-terje SE Gradnje ter Remont Maribor inLjutomer. Dežurno osebje in monterji naterenu so delo na terenu opravljali vizjemno težavnih razmerah. Sunki vetra zdežjem so ves dan podirali drevja terlomili in nosili veje. Ceste in poti so bileponekod neprevozne in neprehodne.Lociranje mesta okvare in popravilo jezahtevalo obhod omrežja pogosto postrmih in s podrtim drevjem prekritih ali spodrastjo zaraščenih terenih ob mrzlemvetru z dežjem, tudi po večurnem delu (vdveh dneh so nekateri bili na terenu tudiveč kot �0 ur), prisotni zelo povečaninevarnosti poškodb zaradi izjemno zah-tevnih pogojev dela, največkrat brezpomoči strojne mehanizacije, utrujenosti


NEURjE

a Besedilo: Zvonko Mezga a Fotografije: arhiv Elektra Maribor

Tisoč ur dela za uspešnovzpostavitev ponovne oskrbe

Ponoči

Odprava posledicPosledice orkana


in delu pozno v noč. Po dveh dnehnapornega dela jim je do večernih ur vnedeljo uspelo odpraviti vse evidentiranevečje okvare.

Ves čas so imeli veliko dela tudi operaterjiklicnega centra, ki smo jih prav tako akti-virali v jutranjih urah v soboto. Zaradi šte-vilnih okvar in zato številnih klicev odje-malcev smo za uspešno delovanje klicne-ga centra v najbolj kritičnem času (vsoboto med 1�. in 17. uro) aktivirali šestoperaterjev. Samo v soboto je bilo spreje-tih in obdelanih 6�0 klicev odjemalcev.Evidentirane okvare so se nato posredo-vale dežurnim monterjem na terenu.Hkrati je bilo treba nenehno spremljatitudi stanje napajanja omrežja in oddežurnih na terenu in v DCV pridobitipodatke o načrtovani odpravi.

Pri odpravi okvar je bilo samo v soboto,1. �., na terenu 125 delavcev. Skupaj soopravili več kot 1207 ur dela, 77 pa jih jebilo aktiviranih tudi v nedeljo, ko soopravili 690 ur dela.

Podobno, vendar nekoliko manj, smo jihzaradi močnega sneženja aktivirali tudi vsoboto, 22. �. 2008. Prizadeti so bili pred-vsem višje ležeči predeli Pohorja in Kozja-ka ter dravske doline.

Ugotovimo lahko le, da jim je kotneštetokrat do zdaj ob izjemnem pri-zadevanju in požrtvovalnosti uspelanadvse hitra in učinkovita odpravaposledic izrednih vremenskih razmer.

NEURjE

Za več kot uspešno opravljenodelo v skoraj nemogočih pogo-jih, pokazano visoko ravenstrokovne usposobljenosti, zazavidljiv občutek pripadnostipodjetju, izjemno prizadev-nost, vztrajnost in požrtvoval-nost si angažirani delavci vsehobmočnih in storitvenih enot,dispečerji v DCV in operaterjiklicnega centra zaslužijo po-hvalo in čestitke.

Distribucijski center vodenja

Težave na terenu

Ekipa na terenu

Operaterji klicnega centra

Moje neprofesionalno,predvsem ljubiteljskonovinarsko delo mi jeodprlo kar nekaj vrat inomogočilo vpogled vživljenje sodelavcev indrugih oseb.Nepoznavanje novinarskihpravil in dela mi je večkratnehote dovolilo, da semkdaj pa kdaj postavilaneumestno ali prevečosebno vprašanje, nakaterega pa sem vednodobila odgovor. Skorajvedno sem uspelavzpostaviti tudi odkritdialog.

Nekako tako je bilo tudi pred dnevi, kosem imela priložnost govoriti z nekom, kini iz naše sredine, vendar je kar tesnopovezan z nami. Pogovarjala sem se zRajkom Fajtom, državnim svetnikom,enim od kreatorjev elektro izobraževanjana Ptuju, članom več svetov zavodov inpredsednikom nadzornega sveta ElektraMaribor d.d., ki to funkcijo opravlja odavgusta 2005, ter očetom dveh odraslihotrok. je človek, ki ga ni strah tveganja,saj življenje jemlje kot izziv, sprostitev panajde v športu in na motorju, mi je pove-dal. Z zasebnim življenjem je zadovoljen,v “prostem” času pa se zraven športanarahlo spogleduje tudi s politiko.

Dovolil mi je pogledati v svoj način življe-nja, povedal mi je o svojih uspehih,željah, nekaj o družini in o tem, kako pre-življa prosti čas.

Rajko Fajt je vsekakor izjemno uspešenčlovek na vseh področjih. Tako poklicnokot osebno. Po poklicu je univerzitetnidiplomirani inženir elektrotehnike. Pospletu zanimivih okoliščin se mu je kotučitelju uspelo zaposliti na Šolskem cen-tru Ptuj. Ta zaposlitev, ki je pomenilanadaljevanje študentskega dela na tejustanovi, je bila usodna za njegovonadaljnjo pot in kariero. Bil je v skupini, kiji je uspelo, da je v polnem zamahu zaži-velo izobraževanje iz elektro stroke naptujskem območju ter da so ustanovili

poklicno, srednjo elektro in pozneje višjostrokovno šolo, program mehatronika.

Od leta 1996 je ravnatelj Poklicne in teh-niške elektro šole in eden zaslužnejšihpedagoških delavcev, ki je ogromno pri-pomogel, da se je Šolski center Ptuj pre-selil v nove prostore v nekdanji vojašnicislovenske vojske. Ko sem parkirala predto prenovljeno stavbo, ki ima naziv Šolskicenter Ptuj, sem se prepričala, da je lahkoponos mesta Ptuj. Strinjala sem se z mne-njem Rajka Fajta, da šola ne more bitisama sebi namen, posebno ne strokovna,ampak mora biti povezana z gospodar-stvom in z njim sodelovati, tudi z obrtjoter dobiti neki feed back. Šele potem jeizobraževanje doseglo svoj namen.


POGOVOR

a Besedilo: Irena Podgrajšek a Fotografija arhiv Rajka Fajta

Veliko je možnosti skupnegadela šole in strokePogovor z Rajkom Fajtom

Rajko Fajt, predsednik NS družbe Elektro Maribor


iz razgovora sem razbrala, da je bil edenod iniciatorjev za uvedbo novega študij-skega programa mehatronika. Na vpraša-nje, od kod ta zamisel, je odgovoril, da jeleta in leta rasla v glavah sodelavcev, ki sojo na vsak način želeli realizirati. Uspeli soleta 2005, tako da letos prihaja iz šolskihklopi prva generacija višje strokovnoizobraženih inženirjev mehatronike, karpomeni, da na naš trg dobivamo stroko-vni kader, ki pokriva znanja iz strojništvain elektrotehnike ter informatike. V dana-šnjem času in razmerah izjemno iskanpoklic, je povedal.

Pripovedoval je in navdušeno sem gaposlušala. Bolj kot nizanje letnic in datu-mov dogodkov je bilo zame pomembnosporočilo, da redko naletimo na ljudi, kiso pripravljeni vložiti veliko truda, volje,znanja ter osebne iniciative v projekte, kiso pomembni za razvoj stroke in tudi nasplošno, ob vsem tem pa uspejo ostatipreprosti in “ljudje”.

Delo ravnatelja na šoli je eno področjenjegovega strokovnega dela, drugo pa jeiskanje napredka, ki trenutno pomenisodelovanje šole ter študentov pri razvoj-nem projektu izkoriščanja in pretvarjanjasvetlobne energije sončnega sevanja velektrično energijo, imenovano fotovol-taika (sončne elektrarne). S tem projek-tom se je začel ukvarjati tudi naša SE podvodstvom sektorja storitev.

Na povabilo Marjana Kampla je Rajko Fajtobiskal naš sektor, in sicer kot predsedniknadzornega sveta podjetja, kot ravnateljšole in kot partner pri razvoju izkoriščanja

energije sonca. Ob tej priložnosti smo mupredstavili delo in vizije sektorja storitevkot celote.

Na vprašanje, kako se je počutil ob obiskupri nas, je odgovoril, da odlično. Da se jena vabilo odzval z velikim veseljem, saj jebil to njegov drugi stik z našim podjetjem,odkar je prevzel funkcijo predsednika nad-zornega sveta. Dejal je, da ga poleg številk,ki jih bere iz pripravljenih poročil, analiz,zanimajo tudi ljudje, njihove vizije, želje inhotenja. Pomemben mu je osebni stik. Obtej priložnosti je obiskal naše delavnice, sevpisal v knjigo vtisov in si ogledal zbirkokulturne dediščine električnih števcev. Poz-neje je odšel tudi na gradbišče in se nepo-sredno soočil z delom na terenu.

Kljub temu da smo prešli na trg prodajein nakupa električne energije, ne vidizadržkov, da ne bi Elektro Maribor d.d.,še naprej uspešno posloval, saj imamoneprecenljiv kapital v kadrih, torej v zna-nju. Vzdrževanje energetskih objektov jenaša prioriteta in za opravljanje tega delaimamo vsa potrebna specialna znanja,kar je naša bistvena prednost pred drugi-mi, je prepričan. Električno energijo po-trebujemo vsi in danes si ne znamo pred-stavljati življenja brez nje. in prav tu jenaša prednost, je prepričan Rajko Fajt.

Fotovoltaika je projekt prihodnost. Karnekaj sončnih elektrarn že deluje v Slove-niji. Trenutno je tako pridobivanje elektri-čne energije še draga zadeva. Na vpraša-nje, zakaj, sem dobila odgovor, da pred-vsem zaradi dragih delov, ki so potrebniza njeno delovanje.

Še veliko je možnosti skupnega dela šolein stroke, saj bo v prihodnosti treba nare-diti še veliko izračunov, rezultati le-teh pabodo omogočili še večje izkoriščanjetega, kar nam nudi narava, je ob koncuobiska povedal moj nadvse zanimiv sogo-vornik.

Po razgovoru sva obiskala nekaj učilnicsrednje in višje strokovne šole – mehatro-nike in za nekaj minut zmotila pouk. Zvsem, kar sem videla, sem bila zadovolj-na, saj je to zame pomenilo srečanje sstroko, kjer prevladuje teorija, ki je nujendel praktičnega dela, in obratno. Vseka-kor pomeni hoja teorije z roko v roki sprakso napredek za vse.

Rajko Fajtu se ob tej priložnosti zahvalju-jem za nadvse prijazen sprejem in za čas,ki nam ga je namenil. Želimo si, da bonaše sodelovanje z njim in šolo uspešnoter da bo prineslo dobre rezultate, takona področju gospodarstva kot pri razvojustroke in iskanju novih skupnih projektov.

Ob koncu še misel gospoda Fajta, kikaže na odprtost in veličino njegovegaduha: “Šola ne stoji in ne pade z rav-nateljem, temveč z učitelji, in tolahko mirno prenesemo tudi nadruga področja,” je zapisal.

POGOVOR

Zapis g. Rajka Fajta

a Besedilo: Mihaela Šnuderl

Majavabljeni na14. sejemEnergetike

Sejem Energetike bo, tako kot ženekaj let do zdaj, na razstaviščuCeljskega sejma.

Sejem bo odprl svoja vrata 1�.maja, ogled sejma pa bo mogočvse do 16. maja.

Odpiralni čas bo vsak dan od 9. do18. ure. Naš razstavni prostor bomogoče najti v hali L1, razstavniprostor št. �6.

Vljudno vabljeni!

Sonce sije že približno petmilijard let in bo brezokvar sijalo še vsaj tolikočasa. Zemlja vsak dan odSonca prejme več energije,kot je človeštvo porabi vvsem letu. Solarni sistemiso dobra rešitev za vrstoprimerov, ne glede na to,kje ste. Uporabljajo jih tudivisoko v Himalaji in naantarktiki.

Energija, ki jo Sonce sevana Zemljo, je obnovljiva inne onesnažuje okolja.V današnjih dneh se uporablja prevečfosilnih goriv, ki zelo slabo vplivajo naokolje. Obnovljivi viri energije so gledeonesnaževanja zelo prijazni okolju, saj vozračje ne oddajajo nobenih strupenihsnovi in toplogrednih plinov, ki ustvarjajoučinke tople grede.

Pridobivanje energije s sončno elektrarnobistveno zniža emisije CO2. Za proizvod-njo 100.000 kWh električne energije bibilo namreč potrebnih približno 116 tonlignita ali �9.�20 m2 zemeljskega plinaoziroma 25.800 kg kurilnega olja.

Kaj je fotovoltaikaPod pojmom fotovoltaična pretvorba ra-zumemo neposredno pretvarjanje svetl-obne energije sončnega sevanja v elek-trično energijo. Pretvorba se izvrši v son-čnih celicah. V večini primerov so izdela-ne iz silicija. Z združevanjem več sončnihcelic dobimo sončne module.

Sončna celica je osnovni gradnik fotovol-taičnega sistema. je naprava, ki sončnoenergijo s pomočjo elektronov pretvori velektriko.

Skupna debelina sončne celice je približno0,� mm. Pri obsevanju s sončno svetlobose začnejo prevodniški elektroni in vrzeligibati in ob meji med plastema prehajajotudi na drugo stran. Prej je bila snov nev-tralna, zdaj pa je zaradi gibljivih nabojev,ki so odsotni, naelektrena in ozek pas obmeji je na strani P negativen, na strani Npa pozitiven. Med njima je nastalo elektri-čno polje. Tako dobimo generator eno-smerne električne napetosti.

Pričakovana letnaproizvodnjaNajpomembnejši podatek, ki nam omo-goča izračun sončnih dobitkov oziromaenergije, pridobljene s fotonapetostnimsistemom, je povprečje letnega kvaziglo-balnega sončnega obsevanja H (Mj/m2)na območju Slovenije, ki znaša �800 –�000 Mj/m2. če pretvorimo to energijo velektrično iz znane pretvorbe j = Ws ⇒�,6 Mj = kWh, dobimo od 1055 kWh/m2

do 1111 kWh/m2. Ker potrebujemo zapostavitev elektrarne, moči 1 kWp, večjopovršino, kot je 1 m2, bo proizvedenaelektrična energija zaradi polnilnega fak-torja nekoliko manjša. iz tega sledi, da bis 100-kWp sistemom na območju Slove-

nije letno poslali v omrežje približno102.000 kWh električne energije. Drugipodatek je vršna moč modulov in številour sončnega obsevanja z močjo 1000W/m2.

Na dobitke iz sončne elektrarne polegnaklona in orientacije vpliva tudi senče-nje. Na nekaterih območjih je pomem-ben vpliv prahu in umazanije, ki se use-data na module. če naklonski kot mo-dulov ni velik in je samočiščenje modulovob dežju premajhno, je priporočljivomodule čistiti ročno, in sicer enkrat dodvakrat na leto.

Omrežni in otočni PV-sistemiFotovoltaični sistemi omogočajo proiz-vodnjo električne energije na strehi ozi-roma mestu, kjer se bodo vgradili foto-voltaični moduli. Omrežni PV-sistem sepriključi neposredno v električno omre-žje, kamor se tudi oddaja vsa proizvede-na električna energija.

Fotovoltaični samostojni otočni sistemiso rešitev za zanesljivo oskrbo z elektri-čno energijo v regijah, kjer ni možnostipriklopa v distribucijsko omrežje, za po-


FOTOVOLTaiKa

a Besedilo: Damjan Poredoš in Karin Zagomilšek a Fotografija: arhiv Elektra Maribor, Viljem Muzek

Pretvorba svetlobe v elektrikoEnergija Sonca – najbolj obetajoč vir energije za nove generacije

(1) zgornji kontakti(2) N-tip silicija(3) mejna plast(4) P-tip silicija(5) spodnji kontakt

1

2

3

4

5Shema delovanja silicijeve sončne celice


čitniške hiše, avtodome, hotele ali celoapartmajska naselja. Višek proizvedeneelektrične energije akumuliramo v bateri-je, od koder črpamo energijo, kadarsonce ne sije.

Ekonomika sončneelektrarneEkonomičnost investicije je, da se prid-obljena elektrika ne uporabi zase, ampakse v celoti oddaja v elektrodistribucijskoomrežje. Cena, po kateri se prodaja vomrežje, je višja za približno štirikrat.Razliko v ceni subvencionira država. Vsa-ka pridelana kilovatna ura elektrarne sena podlagi pogodbe proda distribucij-

skem podjetju po ceni, ki je sestavljena izletne premije in tržne cene.

Kot kvalificiran proizvajalec električneenergije lastnik elektrarne podpiše po-godbo za deset let. Naložbe v sončneelektrarne niso poceni. Glede na trenut-no ceno kilovatne ure iz sončne elektrar-ne, ki je subvencionirana, pa se vsakanaložba povrne v 12 do 15 letih.

Kako do sončne mesečnerente v višini 350 evrovV sončno elektrarno investiramo50.000,00 evrov. S takim zneskom silahko zgradimo sončno elektrarno moči9 do 10 kWp, za kar potrebujemo povr-

šino 60 do 80 m2. Površina je odvisna odnaklona strehe in moči posameznegamodula. Na leto nam taka sončna elek-trarna proizvede 9.180 do 10.200 kWhelektrične energije. če preračunamo,lahko v enem letu zaslužimo �.200,00evrov, kar pomeni, da bi lahko prejemalimesečno sončno rento v višini �50,00evrov. Začetna investicija bi se nam takopovrnila v približno dvanajstih letih.

Življenjska doba sončne elektrarne jedaljša od �0 let. Z leti se izkoristek elek-trarne nekoliko zmanjša. Proizvajalci da-jejo garancijo na 80-odstotni izkoristekpo 2� letih. amortizacija je odvisna odoptimalne postavitve in osončenosti.

FOTOVOLTaiKa

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

Ljubljana (299 m)Maribor (275 m)Kredarica (2514 m)Koper (0 m)

6000

5000

4000

3000

2000

1000

0

Wh

/m2n

ad

an

Povprečna dnevna energija sončnega obsevanja (Wh/m2) po mesecih, izmerjeno v različnih krajih Slovenije

Sončna elektrarna naključV Elektru Maribor ponujamo svojimodjemalcem z izgradnjo fotovoltaič-nih sistemov obnovljiv vir za proizvod-njo električne energije, ki se vse boljoblikuje in uveljavlja v državah EU.

V sklopu “fotovoltaika” izvajamonaslednje storitve:

• svetovanje in ocena lokacije,

• vodenje upravnega postopka,

• izdelava projektne dokumentacije,

• izgradnja sončne elektrarne,

• vključitev v NN/SN-omrežje,

• vzdrževanje in nadzor fotovoltai-čnega sistema.

Sončna elektrarna na strehi Elektra Maribor

Za leto 2008 načrtujemo,da bo družba ElektroMaribor d.d. kljub težjimtržnim pogojem poslo-vanja poslovala pozitivnos čistim poslovnim izidomv višini 1.258.�21 evrov.

Z ukrepi, zastavljenimi v gospodarskemnačrtu družbe Elektro Maribor d.d. zaleto 2008, bomo dosegli načrtovan po-slovni izid in postavljene cilje. Glavni ciljiposlovanja družbe za leto 2008 so:

• zanesljiva in kakovostna oskrba z elek-trično energijo, ki postaja zelo pomemb-na, predvsem za ekološko zahtevne upo-rabnike,

• skrb za zadovoljstvo naših kupcev spoenostavitvijo postopkov, ki so vezani spriključitvijo v omrežje in s posodobitvijoklicnega centra,

• obogatitev naše ponudbe na trgu zdodatnimi storitvami, predvsem z iska-njem možnosti na telekomunikacijskempodročju,

• zagotovitev čim več energije iz obno-vljivih virov v sodelovanju s hčerinskimpodjetjem za proizvodnjo električneenergije in drugimi partnerji,

• prenovitev informacijskega sistema, sčimer želimo doseči poenostavitev instandardizacijo poslovnih procesov tervečjo prilagodljivost le-teh novim razme-ram na trgu električne energije,

• izobraževanje zaposlenih s poudarkomna pridobivanju specifičnih znanj inizboljšanje zadovoljstva zaposlenih.

Družba Elektro Maribor d.d. že od 1. 7.2007 ne opravlja več reguliranih dejav-nosti (GjS SODO in GjS DTO), zato bo vletu 2008 spremljala rezultate poslovanjaza:

• dejavnost Distribucijski elektroenerget-ski sistem (DEES), v kateri opravljamostoritve za SODO d.o.o., in storitve natrgu ter

• dejavnost Nakup in prodaja električneenergije, ki opravlja vse poslovne funkci-je, povezane s trgovanjem električneenergije.

Načrtovan rezultatposlovanja po dejavnostihv letu 2008

v evrih

Dejavnost Načrt 2008

DEES –�99.051

Nakup in prodaja 1.757.�72

Skupaj 1.258.321

Za leto 2008 načrtujemo, da bo imeladružba Elektro Maribor d.d. čiste prihod-ke od prodaje v višini 170.1�0.�0� evorv,kar je za 8 odstotkov manj kot v letu2007, kar je predvsem posledica tega, dav letu 2008 ne bomo imeli več prihodkoviz naslova uporabe omrežja. Zaradi usta-novitve družbe SODO d.o.o., od 1. 7.2007 v Elektru Maribor d.d., ne evidenti-ramo več prihodkov od uporabe omrežja,na novo pa se med prihodki evidentirajoprihodki od SODO d.o.o. Med načrtovanečiste prihodke od prodaje spadajo pred-vsem:

• prihodki od prodaje električne energije,ki jih načrtujemo v znesku 125.0�8.70�evrov, so za odstotek nižji glede na leto2007, ker načrtujemo za 2� odstotkovmanj prodanih količin električne energijeposlovnim kupcem. Od skupne vrednostiznaša načrtovana prodaja gospodinjskimkupcem �5.126.750 evrov (28-odstotnidelež), prodaja poslovnim kupcem pa89.921.95� evrov (72-odstotni delež),

• prihodki od SODO d.o.o., ki jih dobimoz najemnino za oddajo elektrodistribucij-ske infrastrukture in opravljanjem stori-tev za SODO d.o.o., so načrtovani v višini

�0.298.�19 evrov. Na višino teh prihod-kov vplivajo predvsem načrtovane količi-ne in cene uporabe omrežja ter načrto-vane količine in cene nakupa električneenergije za izgube.

Načrtovana struktura čistihprihodkov od prodaje vletu 2008

Načrtujemo, da bo faktor zanesljivostioskrbe uporabnikov omrežja (SaiDi) gle-de na leto 2007 boljši za 2,5 odstotka inda bo število odjemalcev s slabimi nape-tostnimi razmerami za 0,6 odstotkamanjše v primerjavi z letom 2007.

investicijska vlaganja so načrtovana vvišini 29.2�9.700 evrov, kar je za 11odstotkov več kot leta 2007. Povečaniobseg investicij v primerjavi z letom2007 je posledica povečanega obsegaizgradenj 110-kV objektov (RTP Mačkov-ci, RTP Ptuj Breg, RTP Koroška vrata, KB110kV RTP Koroška vrata – RTP Pekre…). V načrtu investicij smo za energet-ske objekte namenili 2�.�06.517 evrov,za opremo �.700.18� evrov in pripravoinvesticijske dokumentacije 1.1��.000evrov.

Načrtovana struktura inves-ticijskih vlaganj v letu 2008Vzdrževalna dela so načrtovana na celot-nem distribucijskem sistemu: pregled,revizija, meritve, diagnostika za zagoto-vitev kakovostnega in nemotenega delo-vanja naprav in sistema kot celote. Stro-ški rednega vzdrževanja elektroenerget-skih objektov in naprav (material in stori-


GOSPODaRSKi NačRT

a Besedilo: Sandi Šprah

Gospodarski načrt družbe ElektroMaribor d.d. za leto 2008

Prihodki odSODO d.o.o.

(23,7 %)

Prihodki odprodaje storitev

(2,5 %)

Prihodki od prodajeel. energije

(73,5 %)

Ostali cisti prihodkiod prodaje

(0,3 %)

1�infotok / april / 2 / 2008

VRTCi iN ŠOLE

a Besedilo: Karin Zagomilšek a Fotografija: arhiv Elektra Maribor

Delavnica v vrtcu - projektiz vrtci in šolami

Tako se je začelo

Tako pride elektrika v naš dom Male čarovnije

tve) so načrtovani v višini �.502.�7�evrov, kar je za štiri odstotke več kot vletu 2007.

Število zaposlenih se bo v letu 2008 ne-koliko zmanjšalo. Konec leta 2008 načr-tujemo 8�5 zaposlenih v družbi ElektroMaribor d.d. kar so štirje zaposleni manjkot ob koncu leta 2007.

Pripravainvesticijske

dokumentacije(3,9 %)

Oprema(12,7 %)Energetski

objekti(83,5 %)

aprila smo v vrtcu Teznozačeli sklop delavnic zaotroke, ki so del pro-jektov z vrtci in šolami.Glavni cilji projekta sopodpiranje varčevanja inozaveščanje o racionalnirabi električne energije, stem pa tudi vzgajanjebodočih odjemalcev.

Obiskali smo najstarejšo skupino otrok,ki bodo jeseni šli v šolo. Na prvem sreča-nju smo govorili o življenju v času, ko vnaših domovih še ni bilo elektrike, inživljenju danes. Z lepljenko, pri ustvarja-nju katere so mladi nadebudneži navdu-šeno sodelovali, smo predstavili, kakoelektrična energija pride v naš dom.

Da je bil naš obisk še bolj zanimiv, smoposkrbeli z majhnimi čarovnijami, kotsmo jih imenovali, ali povedano drugače– poskusi. Otroci so imeli ves čas obilicovprašanj. Govorili so tudi o tem, kar sosami opazili. S svojimi odgovori so nasvečkrat prav presenetili.

Obiske bomo nadaljevali tudi v drugihokoliških vrtcih, ki se bodo odzvali nanaše povabilo k sodelovanju.

Ker pa slika nadomesti tisoč besed,poglejte slike, ki so nastale na našemsrečanju.

1� infotok / april / 2 / 2008

KDO jE KDO

V tokratni številki predsta-vljamo še dve pomembnipodjetji na področju ele-ktroenergetike, kjer delujetudi Elektro Maribor.

Več boste izvedeli o Nuklearni elektrarniKrško in podjetju SODO, predstavljamopa tudi ključni osebi, ki prihajata iz ome-njenih podjetij: Staneta Rožmana, pred-sednika uprave Nuklearne elektrarneKrško, in mag. Matjaža Voduška, direk-torja družbe SODO.

iNSTiTUCijE

NEK je opremljena z Westinghouso-vim lahkovodnim tlačnim reaktorjemtoplotne moči 2000 megavatov.Letno proizvede več kot pet milijardkilovatnih ur električne energije, karje več kot tretjina skupne proizvede-ne električne energije v Sloveniji.Glede na svoje obratovalne lastnostivse leto pokriva osnovno obremeni-tev in je kot zanesljiv vir delovne injalove moči pomembna podpornatočka elektroenergetskemu sistemu.Z nizko lastno ceno je konkurenčenproizvajalec električne energije.

V skladu z meddržavno pogodbo, ki jebila uveljavljena leta 200�, je NEK orga-nizirana kot družba z omejeno odgovor-nostjo, katere osnovni kapital je razde-ljen na dva enaka poslovna deleža v lastidružbenikov GEN energije in Hrvatskeelektroprivrede. Električno energijoproizvaja in dobavlja izključno v koristdružbenikov, ki prevzemata vsak polovi-

co skupne razpoložljive moči in elektri-čne energije na pragu NEK. Organi druž-be so sestavljeni paritetno, tako tudiuprava, ki jo sestavljata predsednik inčlan uprave.

Konec leta 2007 je minilo 25 let komer-cialnega obratovanja in v tem času jeelektrarna proizvedla 11�,7 teravatneure električne energije. NEK sledi strate-giji, ki je značilna za jedrske elektrarne,kjer so potrebni kontinuirano naložbenjev tehnološko nadgradnjo in posodobitvena podlagi obratovalnih izkušenj domain v svetu, tehnološkega razvoja terupravnih zahtev. Načrt posodabljanjatemelji na objektivni presoji stanja z vidi-ka varnosti in stabilnosti obratovanjaelektrarne, pri čemer se upoštevajo tudiekonomski vidiki. Stalna tehnološka nad-gradnja zagotavlja doseganje visokih var-nostnih standardov in dolgoročno obra-tovanje. Posodobitve elektrarne so omo-gočile povečanje moči od izvornih 66�MW na generatorju do 727 MW pozamenjavi uparjalnikov in nizkotlačnihturbin. Elektrarna vseskozi obratuje vskladu z upravnimi omejitvami.

NEK je aktivna članica mednarodnihorganizacij, ki skrbijo za povečanje jedr-ske varnosti, in se zaveda potrebe postalnem izboljševanju na vseh področjih.Po obratovalnih in varnostnih kazalnikih,ki jih je zaradi lažjega spremljanja obra-tovalne učinkovitosti in primerjanja medjedrskimi elektrarnami določila Svetovnaorganizacija operaterjev jedrskih elek-trarn (WaNO), spada v prvo četrtino naj-boljših elektrarn na svetu.

Lani je Republika Slovenija kot edinilastnik in ustanovitelj ustanoviladružbo z omejeno odgovornostjoSODO, sistemski operater distribucij-skega omrežja z električno energijo,

d.o.o., ki je začel delovati 1. 7. 2007,hkrati s popolnih odprtjem trga zelektrično energijo za vse odjemalce.

SODO je samostojna pravna oseba civil-nega prava, ki na podlagi Uredbe o kon-cesiji gospodarske javne službe dejavno-sti sistemskega operaterja distribucijske-ga omrežja električne energije in konce-sijske pogodbe opravlja dejavnostgospodarske javne službe sistemskegaoperaterja distribucijskega omrežja zelektrično energijo.

Vizija SODO d.o.o., je približati se odje-malcu in postati na svojem področju pre-poznavno kot prijazno podjetje z odgo-vornim ravnanjem do okolja.

LjUDjEStane Rožman,predsednik upraveNuklearne elektrarne Krško

Stane Rožman je bil letos aprila imeno-van za nov petletni mandat predsednikauprave NEK. Elektrarno vodi že od leta1988.

V okviru Svetovne organizacije operater-jev jedrskih elektrarn, ki s svojimi progra-mi izvaja temeljno poslanstvo na področ-ju povečanja varnosti in zanesljivostiobratovanja vseh jedrskih elektrarn nasvetu, že drugi mandat vodi upravniodbor evropskega centra WaNO, ki imasedež v Parizu.

a Besedilo: Karin Zagomilšek, NEK in SODO a Fotografija: arhiv NEK in SODO

Kdo je kdo v energetikiPodjetja, ustanove in ljudje v energetiki

Stane Rožman


Leta 1972 je diplomiral na Fakulteti zaelektrotehniko Univerze v Ljubljani.Poklicno pot je začel v razvojnem oddel-ku iskre, kjer je bil odgovoren za izvedboprojekta avtomatizacije dravskih hidroe-lektrarn.

V NEK se je zaposlil leta 1975 kot vodjaizmene obratovanja in bil hkrati zadol-žen za preizkušanja ob prvem zagonuelektrarne ter usposabljanje posadk ope-raterjev. V prvih letih komercialnegaobratovanja elektrarne je kot vodja obra-tovanja in pomočnik tehničnega direk-torja skrbel za vsakodnevno varno inzanesljivo obratovanje elektrarne. Obtem je razvijal obratovalne standarde vskladu s standardi Mednarodne agencijeza atomsko energijo in ameriškega inšti-tuta za spremljanje obratovanja jedrskihelektrarn.

Stane Rožman pri svojem delu doslednoupošteva načelo, da je odgovornost zavarno obratovanje primarna naloga upra-vljavca jedrske elektrarne. Hkrati spreje-ma soodgovornost za globalno jedrskovarnost in visoke obratovalne standardepo vsem svetu ter se zaveda nujnostiizmenjave obratovalnih izkušenj medoperaterji jedrskih objektov.

Mag. Matjaž Vodušek,direktor SODO

Matjaž Vodušek je rojen leta 1967 vMariboru. Po končani srednji šoli se jevpisal na Fakulteto za elektrotehniko inračunalništvo v Mariboru, ki jo je uspe-šno zaključil leta 199�. istega leta se jezaposlil v Tovarni dušika v Rušah, leta199� v podjetju PTT Slovenije, naslednjeleto pa v Telekomu Slovenije, kjer jeopravljal različna vodstvena dela. Leta2006 je postal direktor prodajne enote vCelju. Magistrski naslov je pridobil naEkonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.Vseskozi se je dodatno izobraževal in

izpopolnjeval, predvsem na področjihvodenja, timskega dela, komunikacije,projektnega vodenja, poslovnih pogajanjpri različnih izvajalcih izobraževanj, kotso iEDC – Poslovna šola Bled, Mercuriinternational, SiQ, Managing Customer

Loyality. Pridobil si je tudi certifikat začlana nadzornih svetov in upravnihodborov družb v letu 2006. Tako je 2�.marca letos sprejel štiriletni mandatdirektorja družbe SODO d.o.o.

ŠPORTNE iGRE

mag. Matjaž Vodušek

a Besedilo in fotografija: Boštjan Rous

14. športne igre EDS“Športniki so naši priljubljeni sodelavci,ki s svojo energijo bogatijo podjetje. Bitišportnik pomeni biti predan kolektivu,biti delaven, odločen in vztrajen. S trdovoljo in številnimi treningi je športnikvedno pripravljen na nove izzive, novadokazovanja in je vedno pripravljen za-stopati barve podjetja. Še posebej ple-menita lastnost športnikov je prijateljskoprenašanje porazov in spoštovanje bolj-ših od sebe. Poleg tega je pri njih opazitivečjo povezanost z okoljem, zaradi česaso lahko tudi dobri ambasadorji elektro-gospodarstva v slovenskem prostoru,”je v nagovoru na 1�. športnih igrah EDSv Novem mestu povedal predsednikuprave Elektro Ljubljana mag. MirkoMarinič.

Prav v Novem mestu smo kot organiza-torji letošnjih 1�. športnih iger prevzelizastavo športnih iger EDS. Ker bodo 1�.

športne igre EDS 7. 6. 2008 v MurskiSoboti z začetkom ob 9. uri, je organi-zacijski odbor pristopil k organizaciji.

Tekmovanja v vseh 12 športnih discipli-nah bodo potekala v različnih športnihobjektih v Murski Soboti in njeni okolici.Za hrano in pijačo bo poskrbljeno v skla-du s staro prekmursko tradicijo in sloga-nom “Diši po Prekmurju”. Za zabavo boposkrbel ansambel Halicanum s pevko.

Zato vas vse skupaj povabimo, da se 1�.športnih iger EDS v Murski Soboti ude-ležite ali pa si športne boje pridete ogle-dat, z besedami prekmurskega pozvači-na*: “Prijte vsi, šteri ste od kolena vekšipa od poplata menši, z glasnimi gutami,friškimi petami ino s trdimi mošnjami.”

*Pozvačin je tisti, ki ob napovedani poroki hodi odhiše do hiše in oznanja ter v imenu mladoporočen-cev vabi na poroko.

Igre


TRajNiK

a Besedilo: Mihaela Šnuderl

Bančnitrajnik

Uredimo vam bančnitrajnik, ki omogočaposlovanje brez skrbi

Z željo, da bi svojim odjemalcem olajšaliplačilo računa, smo že v letu 2007 pripra-vili akcijo Bančni trajnik. akcija Bančnitrajnik je bila zelo dobro sprejeta, kar jerazvidno tudi z grafikona “Število sklenje-nih bančnih trajnikov”. Število sklenjenihbančnih trajnikov se je v obdobju, ko jetrajala akcija, to je od 15. 11. 2006 do 1.8. 2007, povečalo za kar �.206 sklenjenihbančnih trajnikov, kar je dobrih 10 odsto-tkov. V akciji smo vsakemu odjemalcu obsklenitvi bančnega trajnika podarili pro-mocijsko darilo podjetja, kar je dodatnospodbudilo odjemalce, da so se odločili zato. Do 2. �. 2008 je delež sklenjenih ban-čnih trajnikov vseh odjemalcev na letnemobračunu že dobrih 2� odstotkov. Želimosi, da bi se ta odstotek še povečal.

Katere prednosti ponujaodjemalcem sklenitevbančnega trajnika?Bančni trajnik (neposredna obremenitev)omogoča odjemalcem udobno poslova-nje brez skrbi za nakazila in spremljanjeroka plačila. To pa hkrati pomeni tudivelik prihranek časa in denarja.

Kaj je treba storiti zasklenitev bančnegatrajnika?Bančni trajnik vam lahko uredimo mi.Oglasite se pri osebju v naših informacij-skih pisarnah, kjer podpišete pooblastilo,vse drugo pa vam uredimo mi.

Ponovno pozivamo vse odjemalce,tudi vas, zaposlene, da se odločite zabančni trajnik, saj vam ob tem pri-pravljamo posebno presenečenje.

Veã informacijo na‰ih paketih in storitvah najdete na na‰i spletni strani www.elektro-maribor.si. Lahko nam tudi pi‰ete na

[email protected] ali pokliãete v Klicni center na tel. ‰t. 02 22 00 115.

Banãni trajnik (direktna obremenitev) vam omogoãaudobno poslovanje brez skrbi za nakazila in spremljanjeroka plaãila, kar vam omogoãa velik prihranek ãasain denarja.Banãni trajnik vam lahko uredimo mi!Pri osebju v na‰ih informacijskih pisarnah podpi‰etepooblastilo, vse ostalo je na‰a skrb.Za vse, ki se boste odloãili za banãni trajnik, pripravljamo

posebno preseneãenje.

Banãni trajnik!

Plaãevanje brez skrbi!

NKBM(49 %)

Banka Celje(5 %)

Ostale banke(11 %)

A banka(6 %)

NLB(27 %)

0

10000

20000

30000

40000

50000

Leto 2006* Leto 2007**

Skle

nje

nib

ancn

itra

jnik

i 3981544021

* na dan 15. 11. 2006, ** na dan 1. 8. 2007

Z diagrama je razvidno, da je 51 odsto-tkov odjemalcev, ki so sklenili bančni traj-nik, komitentov pri Novi kreditni banki

Maribor. Sledijo odjemalci, ki so komitentiNove ljubljanske banke (27 %), natoabanke (6 %) itn.

Deleži sklenjenih trajnikov glede na banko Število sklenjenih bančnih trajnikov


Elektrotehniško društvoMaribor je pripravilo že29. izobraževanje spodročja močnostneelektrotehnike insodobnih električnihinštalacij, “Kotnikovedneve”, ki so potekali 27.in 28. marca 2008 vHotelu Radin v Radencih.

Kraj in vsebina izobraževanja sta prite-gnila k sodelovanju več kot �50 udele-žencev. izobraževanje je bilo zanimivotudi za samostojne proizvajalce in zas-topnike različnih podjetij, ki so s prilož-nostnimi razstavami in predstavitvamipokazali novosti na tem področju.

Tako kot je v našem podjetju že tradicija,smo se tudi letošnjih Kotnikovih dnevovv Radencih udeležili predstavniki podjetjaElektro Maribor. Tokrat smo tudi aktivnosodelovali, saj smo pripravili referat znaslovom Pridobivanje akreditacijske lis-tine za merilni laboratorij podjetja Elek-tro Maribor d.d. Referat sva pripravila ssodelavcem andrejem Babenkom.

Ob tej priložnosti sem predstavil zgodovi-no dejavnosti merilnega laboratorija predletom 2002 in postopek pridobivanjaakreditacije po pravilih Slovenske akredi-tacije. Govoril pa sem tudi o naših dejav-nostih in izkušnjah, ki smo si jih pridobili vletih izvajanja projekta (200�–2006). Nakoncu sem predstavil tudi pomen prid-obljene akreditacijske listine za merilnilaboratorij in podjetje Elektro Maribor.

če bi na kratko povzel referat, se mi zdipomembna predvsem odločitev vodstvapodjetja, da dejavnost servisiranja, kon-trole in overitev meril v prihodnje tržnousmerjamo ter da sklenemo pogodbo zasamostojno izvajanje kontrole in overitevmeril in za to pridobimo akreditacijo.

Uprava družbe je imenovala projektnoskupino. Pripravili smo integracijo stan-darda SiST EN iSO/iEC 17020:200� vobstoječ sistem vodenja, ustrezno sis-temsko dokumentacijo za merilni labora-torij in spremembe poslovnika vodenja.Od aprila 2006 je merilni laboratorijakreditiran pri Slovenski akreditaciji kotkontrolni organ. Našemu podjetju je bilapodeljena akreditacijska listina, s katerose priznava izpolnjevanje zahtev standar-da SiST EN iSO/iEC 17020:200�, tip C.

Poleg izobraževanja je v avli hotela pote-kal tudi prikaz proizvodnih programov spodročja električnih inštalacij, merilnih

instrumentov in opreme za elektroener-getske naprave, ki smo si ga z zanima-njem ogledali. Drugi dan posvetovanja jetudi naše podjetje sodelovalo s predsta-vitvijo sektorja storitev, in sicer kot izva-jalca elektromontažnih storitev za lastnepotrebe in tuje naročnike, ter s predsta-vitvijo dejavnosti merilnega laboratorija.

Taka tradicionalna izobraževanja s po-dročja močnostne elektrotehnike in sod-obnih električnih inštalacij, kot so Kotni-kovi dnevi, so zelo pomembna za elek-trotehniško stroko in tudi širše. Upam,da bomo znali take priložnosti v našempodjetju v prihodnje še bolje izkoristiti.

iZOBRaŽEVaNjE

a Besedilo: Andrej Kosmačin in www.ed-mb.si

Kotnikovi dneviPridobivanje Akreditacijske listine za merilni laboratorij

Andrej Kosmačin med branjem svojega referata

akreditacija je uradno priznanje uspo-sobljenosti za opravljanje neke dejav-nosti. Prednosti akreditacije sta pred-vsem zaupanje v rezultate preskuša-nja, kalibriranja, certificiranja in kon-trole. S to pridobitvijo želimo obvla-dovati potrebe na slovenskem trgu in

glede na geografsko lego širiti tržnedejavnosti tudi v sosednje države, kotso avstrija, Madžarska in Hrvaška. Nadomačem trgu nam to že uspeva, sajpovečujemo obseg števila naročnikovnaših storitev, v teku pa so tudi dejav-nosti širitve na tuje trge.

Kaj je akreditacija in kaj nam omogoča?


V MEDijiH

V Službi za odnose zjavnostmi in marketingspremljamo tudi medijskeobjave o Elektru Maribor incelotni energetski branži.

Dnevno prejemamo poročilo z izrezi inzapisi objav, ki so se pojavile v tiskanihter elektronskih slovenskih medijih. ažur-no spremljanje objav je pomembno, dalahko nanje tudi ustrezno in pravočasnoreagiramo, ko je to treba.

V analizi za leto 2007 je bilo obravnava-na zbirka 61� objav s ključno besedoElektro Maribor in še dodatnih 88 objav sključno besedo Stanislav Vojsk.

a Besedilo: Adrijana Lubej, Press Clipping in Karin Zagomilšek

Elektro Mariborv medijih

Skupni obseg in frekvencaobjav v tiskanih medijih nageslo Elektro MariborNavedenih je osem medijev z največjimobsegom objav. Ostalih medijev ne na-vajmo, ker je kvadratura objav manjša.

Publiciteta po mesecihZ grafikona je razviden trend objav geslaElektro Maribor v letu 2007. izstopatamesec marec z največ (9� objav) in aprilz najmanj (19 objav) objavami. Mesečnopoprečje je 51 objav.

Mediji z največ objavami vletu 2007Geslo Elektro Maribor je bilo objavljeno v92 različnih medijih. Največ objav je bilov Večeru, Financah in Dnevniku. Gledena obseg (kvadraturo) objav so na prvemmestu Finance, drugi je Večer, tretji paManager.

Medij Št. objav Kvadratura (cm2)

Finance 6� ��910

Večer 96 207�2

Manager � 2022�

Delo �7 16899

Dnevnik �6 1�88�

Štajerski tednik 21 109�1

Kapital 6 80�2

Glas gospodarstva � 6222


Elektro Maribor je naobmočju reke Drave začelgraditi kabelsko povezavomed RTP Melje in RTPKoroška vrata. Na tejrelaciji se v reko Dravopolaga visokonapetostnikablovod.

Ta bo omogočil vključitev novozgrajeneRTP Koroška vrata v napajalno omrežje.Vsa dela naj bi bila zaključena do sredinemaja, v času gradnje pa bo zaradi varno-sti izvedbe cesta na Lentu večkrat zakrajši čas zaprta.

Kabel se polaga v dno struge reke Drave;celotna trasa je dolga 2700 metrov.Polagal se bo s kovinskimi plavajočimipontoni, ki se bodo pomikali po strugireke Drave v smeri RTP Melje. Celotenposeg izgradnje kablovoda je del držav-nega lokacijskega načrta, ki ga je spreje-la vlada in je bil objavljan v Uradnemlistu RS aprila 2007.

Kaj to pomeni za MariborZ izvedbo te povezave in izgradnjo noveRTP Koroška vrata se bo razbremenila RTPMelje, ki pokriva večji del levega bregamesta Maribor z električno energijo,hkrati pa se bosta povečala zanesljivost inkakovost električne energije na celotnemobmočju levega brega mesta Maribor.

KaBLOVOD

a Besedilo: Karin Zagomilšek a Fotografija: arhiv Elektra Maribor

Kablovod na LentuIzgradnja kablovoda za večjo zanesljivost oskrbe mestaMaribor z električno energijo

Izdelava kabelske spojke

Začetek polaganja pontona

Polaganje v Dravo


Besedilo Branka Gradišnika,

z ilustracijami Zvonka oha.po za etni ideji in likih Danijela Trstenjaka,

Oblikoval: Branko Ba ovi

K ji HSE A4 I f t k i dd 3 30 1 2008 15 41 36 K


36 K ji HSE A4 I f t k i dd 4 30 1 2008 15 41 36

Spoštovane kolegice,spoštovani kolegi!Zadnje čase smo priča razburkanemuozračju na socialnem področju zaposle-nih. ne samo v energetiki, ampak tudi vdrugih dejavnostih se kažejo nezadovolj-stva tako na področju vodenja družb inusmerjanja družb s strani lastnikov – neglede na to ali predstavljajo lastnikizasebni kapital ali državo.

Z nekim, navidezno umirjenim nastopomnajpomembnejših in najodgovornejšihljudi v državi je nezainteresiranemu delav-cu dan vtis o popolni usklajenosti delova-nja sistema. Poznavalcu, ki redno sprem-lja aktualne energetske polemike ali pacelo neposredno doživlja vse na svoji koži,pa je jasno, da s takim dogovarjanjem insprejemanjem pomembnih odločitev vzvezi z razvojem energetike v Sloveniji inširše – brez socialnih partnerjev – enosta-vno ne gre. Lastnikom je mogoče zelojasno, da pač s položaja moči in medse-bojnih dogovorov organizirajo energetikona način, ko imamo zaposleni veliko pri-pomb in težav, ker nekako ne vidimoneke zelo svetle perspektive za razvojdružb, v katerih delamo, in za zadovolji-tev družbenih ter lastnih potreb.

Pa ne gre samo za zadovoljevanje trenu-tnih materialnih potreb, gre tudi zapogled v jutri. kako bomo ustvarjali večjidobiček, kako bomo lahko v tem tržnemgospodarstvu zagotovili sebi in svojimzanamcem trdnejšo ter obetajočo prihod-nost, tudi z zagotovitvijo delovnih mest, splačami, razvojem in konkurenčnostjo?

ne samo delavci, tudi uprave družb sonekako postavljene pred dejstvo, damorajo svojo politiko vodenja družbespeljati v smer razvoja, medtem papostajajo pogoji za izvedbo le-tega dokajneugodni s precej nedorečenimi in nede-finiranimi sklepi. Zato smo v SdE (Sindi-katu energetike Slovenije) in po vsehenergetskih družbah postavili svoje zah-teve – stavkovne zahteve na razširjenihstavkovnih odborih med opozorilnostavko, ki je potekala 12. 3. 2008. neterjamo večjih plač, ampak strokovnorazlago in sodelovanje z lastniki. Želimo

in zahtevamo vizijo ter strategijo razvojana energetskem področju.

Med postavljenimi zahtevami, ki jih imamodo lastnika, so zelo pomembne naslednje:

• umeščanje in vloge distribucijskih družbs svojimi približno 3200 zaposlenimi vbodoči kontekst oblik energetskih stebrov,

• zahtevati jasne odgovore in določitevrokov za izvedbe,

dosledno izvajanje dogovora o social-nem dialogu med lastniki in sindikatom,

• zahtevati od lastnikov in družb drzneter agresivne programe razvoja napodročju osnovne dejavnosti in storitev skončnim učinkom povečevanja dobička,

• argumentirano zagovarjati potrebo pododatnem zaposlovanju predvsem vdeficitarnih poklicih v energetiki,

• podpora zahtevam ZSSS pri pogajanjihna podlagi postavljenih zahtev.

Skupni vsebinski sklep vsebuje tudi nekajelementov, ki jih je treba razrešiti znotrajposameznih družb, a kot zaokroženacelota pomenijo za nas posledično uredi-tev netransparentnih razmer znotrajcelotne energetike v tem trenutku.

Zanimivo je dejstvo, da v SdE postavlja-mo lastniku zahteve, namesto da bi bilapot obratna.

kar nekaj se dogaja in zadnje novosti stega področja so obetavne, torej gre zaponovni sklic ESOE (Ekonomsko-social-

nega odbora za energetiko), gre za izde-lavo posameznih predlogov aneksov, kiso že v pripravi, gre za oživitev in osveži-tev medsebojnega socialnega dialoga.Stvari se torej premikajo, v sindikatu pasmo zmerni optimisti glede razpleta natem področju.

naj v tem prispevku izkoristim priložnost,da se z besedo ali dvema zahvalim kole-gom, ki niso več člani izvršnega odborasindikata Elektra Maribor d.d. kolega, kista se upokojila, sta Hinko Lindental inJože Veltrusky. naš soborec Branko Štan-cer pa se v Svetu delavcev trudi še naprej.

Oba nekdanja sodelavca sta s svojimdelom, prepričanjem in zalaganjem zareševanje težav zaposlenih vedno doka-zovala svoj velik socialni čut ter pripra-vljenost za akcije. krivice, ki so se tako alidrugače dogajale zaposlenim, niso moglemimo njiju, da jih ne bi takoj zaznala. Ssvojimi predlogi in podkrepljenimi dejstvismo družno uspevali izpostavljati težavein vedno tudi našli rešitve zanje, tudi zvodstvom družbe. kolega Štancer pa se –kolikor le lahko – še vedno z veliko voljedo ustvarjalne politike v članstvu Svetadelavcev posebej angažira in soodloča.

Obema se za njuno delo in ustvarjalniprispevek v sindikatu zahvaljujem in jimaželim veliko zdravja v pokoju in da bi šedolgo črpala iz pokojninske blagajne.

Jurij Tretjakpredsednik SdE Elektro Maribor d.d.


Sindikat

a Besedilo: Jurij Tretjak a Fotografija: Mihaela Šnuderl

Še kar naprej je vroče

Seja razširjenega stavkovnega odbora


Pridobljena certifikata kakovosti in varo-vanja okolja ter pridobljeno akreditacij-sko listino je treba nenehno preverjati terpotrjevati. ker pa standardi neposrednone pripomorejo k napredku, smo zazagotavljanje nenehnega izboljševanjasistema vodenja določili merila in meto-de, s katerimi spremljamo učinkovitostizvajanja procesov in doseganje zastavlje-nih ciljev. V Elektru Maribor to počnemoz zunanjimi in notranjimi presojami, las-tnimi iniciativami posameznih nosilcevprocesov ter vodstvenimi pregledi. navodstvenem pregledu preverjamo učinko-vitost in ustreznost delovanja sistemavodenja, v katerem so združena tripodročja:

• sistem vodenja kakovosti po standarduSiSt iSO 9001:2000,

• sistem ravnanja z okoljem po standarduSiSt En 14001:2005,

• sistem vodenja merilnega laboratorijapo SiSt En iSO/iEC 17020:2004.

Vodstveni pregled opravimo najmanj dva-krat na leto na seji Sveta za kakovost, kjerobravnavamo Poročila o izvajanju sistemavodenja, ki so izdelana v skladu z zahte-vami Poslovnika vodenja.

Notranje presojenotranje presoje, ki so eden od osnovnihpripomočkov za izboljševanje sistemavodenja, niso nič drugega kot to, da spregledom nekega procesa dela ali samosegmenta tega dela poiščemo načine zaizboljšanje procesa dela in poiščemo pri-ložnosti za izboljšave. Presoje izvajamo posistemskem postopku SP.08.01 (izvajanjenotranjih presoj), pri čemer upoštevamodva cilja:

• zagotavljanje učinkovitosti in nenehne-ga izboljševanja,

• izboljševanje procesov in sistema vode-nja.

izhodišče za izvajanje notranjih presoj vpodjetju je plan presoj, ki ga štirikrat naleto priprava služba za kakovost, potrdipa ga predsednik uprave. kvartalno plani-

ranje je optimalno s stališča odzivanja naneke spremembe, ki lahko nastanejo medletom. Plan presoj je tako sestavljen izpresoj, ki pokrivajo področja dela, kjer seugotavlja odstopanja, ali pa iz presoj porednem vzorcu. Poleg rednega plana pre-soj se lahko izvede tudi izredna presoja, kije namenjena točno določeni temi alipodročju, njen namen pa je hitro reagira-nje na spremembe v procesu dela inustrezno korigiranje. notranja presoja jesestavljena iz treh delov:

• priprava na presojo,

• izvedba presoje,

• analiza podatkov.

Priprava na presojo zajema uskladitevpresojevalca in presojanca glede terminaizvedbe presoje ter pripravo okvirnihvprašanj, ki bodo uporabljena na presoji.temelj za dobro presojo so dobro pozna-vanje področja, ki se bo presojalo, in pri-merne priprave na presojo.

izvedba presoje mora biti v skladu z izde-lanim vprašalnikom za presojo in obvesti-lom o presoji in mora vsebovati uvodnisestanek, presojo, poročilo o presoji tersklepni sestanek.

Presoja se zaključi s pripravo zapisnikaoziroma poročila o presoji, ki zajamebistvene značilnosti presoje, poda mne-nja, morebitna odstopanja in priporočilaza nadaljnje delo. Zaradi lažjega spremlja-nja izvajanja priporočil ali neskladnostinotranjih presoj ga vodja presoje vpiše vaplikacijo Ukrepi.

Zunanje presojeZunanjo presojo sistema vodenja kakovo-sti in sistema ravnanja okoljem vsako letoizvede Slovenski inštitut za kakovost inmeroslovje (SiQ), zunanjo presojo sistemvodenja merilnega laboratorija pa Sloven-ska akreditacija. Ugotovljene neskladnostimora podjetje analizirati, sprejeti ukrepeza njihovo odpravo, izvesti ukrepe zaodpravo vzrokov za ugotovljene nesklad-nosti ter izvesti primerne ukrepe, s kateri-mi bi preprečili morebitne tovrstne ne-

skladnosti na drugih področjih. izdanapriporočila so za podjetje tudi priložnostza izboljšanje učinkovitosti sistema vode-nja kakovosti, sistema ravnanja z okoljemin sistema vodenja merilnega laboratorija.

Kaj se ugotavlja, kakšen jerezultat?V letu 2007 so bile realizirane vse notra-nje presoje. Opravljenih je bilo 25 presoj.na presojah smo preverjali izvajanje siste-ma vodenja kakovosti, varovanja okolja indelovanje merilnega laboratorija. Podanihje bilo 75 priporočil, za katere smo skupajz odgovornimi vodji presojanih področijin procesov določili ukrepe, s katerimiželimo v dogovorjenih rokih odpravitiodstopanja.

dne 25. 3. in 26. 3. 2008 je bila izvedenaobnovitvena zunanja presoja sistemavodenja kakovosti in redna zunanja pre-soja sistema ravnanja z okoljem, ki jo jeizvedel Slovenski inštitut za kakovost inmeroslovje (SiQ). Med presojo sta biliugotovljeni dve neskladnosti in podanapriporočila. Zaključek zunanje presoje je,da naše podjetje ustrezno izvaja, vzdržujein razvija sistem vodenja sistem kakovostiin sistem ravnanja z okoljem

ZaključekZ notranjimi in zunanjimi presojami, ki sose izvajale med letoma 2001 in 2007,smo dosegli izboljšanje delovanja in vode-nja procesov ter posledično izboljševanjesistema vodenja. Zato bi se zahvalil vsemzaposlenim za dosedanjo pomoč privzdrževanju sistema vodenja kakovosti,vzdrževanju sistema ravnanja z okoljemter vzdrževanju sistema vodenja merilne-ga laboratorija.

Zavedati se moramo, da bodo vse našeprihodnje dejavnosti usmerjene v dogra-jevanje obstoječega sistema vodenja vletošnjem letu (presoja in sprejem Siste-ma varnosti in zdravja pri delu OHSaS18001) in naslednjih letih, pri čemer pri-čakujemo aktivno sodelovanje vseh zapo-slenih.

SiStEM VOdEnJa

a Besedilo: Andrej Kosmačin in Timotej Čelofiga a Fotografija: Timotej Čelofiga

Spremljanje delovanja sistemavodenja v našem podjetju

naš interni časopis –infotok – je plod dela večsodelavcev in tudizunanjih partnerjev.

Kako se začne pripravanove številke?Zaposlene pozovemo k sodelovanju prekoglasnih desk in intraneta.

Uredniški odbor se za pripravo nove šte-vilke vedno sestane, pregleda že prejeteprispevke, poda zamisli o zanimivihtemah, o katerih naj bi se pisalo, in seodloči, da nekoga pozove k pisanju oneki temi.

naloga uredniškega odbora pa je tudi,da prenaša mnenja, zamisli in želje vsehsodelavcev ter jih poskuša udejanjiti.

Prav zato je odziv vseh naših bralcev zelopomemben.

Kaj se dogaja potem?Potem zbiramo še preostale prispevke.tudi člani uredništva pripravijo kak pri-spevek.

ko so vsa besedila pripravljena, jih jetreba še lektorirati, nato pa se jih skupajs fotografijami preda v oblikovanje inpostavitev. Sledijo še korekture in nakoncu tisk.

Na koncu …ko je infotok natisnjen, dobi vsak izvodnalepko z naslovnikom. Potem časopisrazdelimo med zaposlene in ga pošljemonašim upokojencem ter nekaterim dru-gim naslovnikom.

Vi, bralci, povejte, kako naj bo infotokboljši!

Potem ga dobite v roke vi. kaj naredite znjim? nekateri ga le prelistate, drugi pre-berete bolj natančno.

nas pa zanima, kako naj vam ga še boljpribližamo.

kaj želite brati v infotoku? O dogajanju vslužbi? O sodelavcih? O zdravem življe-nju? Bolj poljudne ali bolj strokovneteme?

Povejte svoje mnenje!izpolnite anketo in nam jo do 26. majapošljite v Službo za odnose z javnostmiin marketing.

izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodozapisali svoje kontaktne podatke, in jimpodarili simbolično darilo.

anketo pa lahko, seveda, oddate tudibrez imena in priimka.


ankEta


kako nastaja infotokZelo pomembno je, da sodelujemo vsi zaposleni

ankEtaizpolnjeno anketo pošljite v Službo za odnose z javnostmi in marketing.anketo lahko oddate tudi brez imena in priimka.

Kontaktni podatki (izpolnite, če želite sodelovati v žrebanju za nagrado)

ime in priimek: ____________________________________________________________________________________________________

naslov (ali enota) za pošiljanje nagrade: _______________________________________________________________________________

1. Česa je v Infotoku preveč?

a) strokovnih tem

b) predstavljanja podjetij in oseb venergetiki

c) intervjujev

d) o dogajanju v podjetju

e) drugo (zapiši, kaj)

2. Katere teme naj še uvrstimo vInfotok?

a) o zdravem življenju

b) predstavitve služb/delovnih skupin insodelavcev

c) o kulturi

d) o dogajanju v podjetju

e) o potovanjih

f) več fotografij

g) drugo (zapiši, kaj)

___________________________________

3. Kateri trije članki v tej številki sovas najbolj pritegnili?

• _________________________________

• _________________________________

• _________________________________

• _________________________________

• _________________________________

• _________________________________

�


Ljudje smo vse boljozaveščeni, da je največjebogastvo v našemživljenju prav zdravje,česar se povsem zavemošele takrat, ko bolezen žepotrka na naša vrata.takrat poskušamoizstopiti iz vrtoglavegaritma, ki nam ni dovolil,da bi vsaj tu in tam postaliin razmislili o resničnihvrednotah, med katerespada tudi uravnoteženaprehrana.

na delovnem mestu se največkrat pre-hranjujemo nepravilno, ker ni dovolj časaali pa je organizirana hrana preobilna,premastna in pretežka za malico. Še naj-raje vase vržemo sendvič ali kaloričenprigrizek in pri tem pozabimo popitidovolj tekočine. Pijemo le, če smo žejni,takrat pa je telo že dehidrirano in ješkoda že povzročena. Če le imamo toli-ko volje, se odrecimo prazni, torej obi-čajni prehrani, saj je navadno iz nekako-vostnih surovin in vsebuje zelo malo vita-minov, vlaknin ter drugih koristnih snovi.

Veliko bolj dobrodošli so solatni bifeji.tudi različne vrste žgancev, juh, polno-vredni kruh z mlekom ali jogurtom, kimu dodamo še nekaj medu, so zelo eno-stavna in tudi zelo kakovostna malica inhkrati regeneracija organizma.

nekaj praktičnih predlogov, kako si ureditipravilno prehrano na delovnem mestu:

• vstanite bolj zgodaj,

• pojejte soliden zajtrk,

• pripravite si hrano za s seboj v službo.

Porabili boste le pol ure časa na delovnidan za pripravo. Prihranili si boste stresin misli, kaj in kje boste jedli. doma pri-pravljene malice bodo neprimerno kako-vostnejše in okusnejše, še posebno, čebodo sestavine iz domačega vrta alishrambe, brez škodljivih ojačevalcevokusa, pesticidov in skritih maščob, paše cenejše bodo. Prenehajte piti velikekoličine gaziranih pijač in drugih umetnopripravljenih pijač. Vzemite plastično ste-klenico in si nalivajte vodo. Popijte je naj-manj liter in pol na dan.

na dolgi rok bo veliko bolje za vas, čeboste spoznali, kako pomembno je, dase odločite, da prevzamete odgovornostza svojo prehrano, saj je to samo na vas.nihče drug se namreč ne more odločitinamesto vas.

kako doseči uravnoteženo prehranjeva-nje?

1. Jejte redno in uživajte v hrani.2. Jejte raznovrstno hrano, razdeljeno natri glavne obroke in dva vmesna obroka.3. izogibajte se prigrizkom med obroki inprevelikih količin hrane.4. Zajtrkujte med 8. in 9. uro, večerjajtepa dve do tri ure pred spanjem.5. izogibajte se počitku takoj po obrokih.6. izbirajte hrano naravnega poreklabrez odvečnih konzervansov in aditivov.

Z uravnoteženo in pravilno prehranoboste naredili korak proti zdravemu insrečnemu življenju in pri tem ohranilisvoje zdravje. kot je izjavil Hipokrat: “Nedopustite, da zdravila postanejo vašahrana. Naj bo hrana vaše zdravilo!”

ZdraVa PrEHrana

a Besedilo in fotografija: Bernarda Kos

Zdrava prehranana delovnem mestu

Zelenjavna juha za malico

Okusni zelenjavni namazi

Ljudje potrebujemo zakakovostno življenje tudipočitek. ker se bliža časdaljših praznikov in letnihdopustov, bi se mordaspomnili na nekajpomembnih malenkosti,ki so koristne za ta čas.

Letni dopust je namenjen oddihu inpočitku zaposlenih ter obnovi njihovihdelovnih zmožnosti. Ob tem se lahkovprašamo, koliko dopusta pravzapravpotrebujemo, da si res odpočijemo. in šepomembnejše, kakšen dopust potrebuje-mo, da si odpočijemo.

Odnos do dopusta je tesno povezan zzadovoljstvom pri delu. Če je služba zanekoga nujno zlo in posledica nezadovolj-stva, se stres nakopiči in takšen človekkmalu začuti znake utrujenosti in poveča-no željo po dopustu. Ljudje, ki pri delučutijo zadovoljstvo in celo uživajo, pred-vsem, ko se ob delovnih izzivih lahko izka-žejo in s tem osebnostno rastejo, pa doži-vljajo dopust bolj kot možnost, da počne-jo tisto, za kar jim sicer zmanjkuje časa.

in prav s tem je povezana tudi vrnitev zdopusta. Za tiste, ki pri delu doživljajoveliko stresa, je vrnitev z dopusta poveza-

na z neprijetnimi občutji in strahovi,negotovostjo, jezo ali nezadovoljstvom.Pogosto se takrat ljudje začnejo ukvarjatis tem, kako bi čim prej spet nekam zbe-žali. Za tiste, ki pa imajo svojo osebnovizijo in doživljajo svoje delo kot smiselno,je vrnitev na delo prijeten dogodek.

ne glede na vse je pomembno, da si nadopustu resnično odpočijemo in si nabe-remo novih moči zase in za delo. Pri temni toliko pomembno, koliko časa trajadopust, temveč kako ga preživimo. V prvivrsti je treba popolnoma odklopiti delo-vne in vsakodnevne skrbi. V času dopustaje treba upoštevati svoje interese in želje,prav tako pa je treba prisluhniti in razu-meti potrebe ter želje tistih, ki so z namina dopustu.

Običajno smo na dopustu z družinskimičlani ali prijatelji, s katerimi imamo prav vtem času možnost izboljšati ali okrepitiodnose, tako da si vzamemo več časadrug za drugega. Zaradi obilice časa inboljšega osebnega počutja in večjegaoptimizma smo lažje bolj strpni ter prija-zni do drugih, vzamemo si čas tudi zapogovor, za katerega med letom pogostozmanjkuje priložnosti.

Prisluhnimo si, kje bi preživeli dopust, inse poskušajmo uskladiti z drugimi, saj jeokolje zelo pomemben dejavnik za našepočutje in dejavnosti, ki jih želimo preži-veti med dopustom. Za nekatere ljudi jepomembno, denimo, poležavanje naplaži in bolj ali manj nedejavna sprostitev,za druge pa je pomembno, da dopustpreživijo čim bolj dejavno. Zato si izberejorazlične dejavnosti, ki so intenzivne nara-ve, da se sprostijo tako psihično kot tele-sno.

Osnovno vodilo preživljanja dopusta jetorej:

“Vzemite si čas zase in za družino aliprijatelje. Ne pričakujte preveč oddopusta, le izkoristite vsak dan. Počni-te tisto, po čemer ste med letom hre-peneli. To vam pripada”.


dOPUSt

a Besedilo: Darja Lapov a Fotografija: Bernarda Kos

kako preživeti dopustVzeti si čas za tisto, za kar med letom pogosto zmanjkuje priložnosti

Misel na bližajoči dopust


“raziskava je pokazala, da54 odstotkov na novozaposlenih kadrov v angle-ških podjetjih obžaluje, daso sprejeli službo, približnočetrtina pa jih podjetjezapusti v mesecu dni.razlog za to je po mnenjuizvajalcev raziskavedejstvo, da jih v podjetjuniso ustrezno uvedli.”

Druga dejstva so naslednja:

• dve tretjini anketiranih novincev prvidan ni imelo elektronskega naslova intelefonske številke,

• 22 odstotkov se jih je lahko vključilo vomrežje le s pomočjo sodelavcev,

• skoraj polovici nadrejeni niso natančnorazložili njihovih delovnih obveznosti,

• 71 odstotkov na novo zaposlenih je me-nilo, da bi jim težak začetek olajšal nekdo,ki bi bil odgovoren za njihovo uvajanje.

(Časnik Finance. kadri in kariera, 2. 4.2003)

Stroški neuspešnega uvajanja oziro-ma odhoda delavca so visoki.

• Stroški selekcijskega postopka.

• Običajno nastane neki časovni zamikod takrat, ko je delavec odšel, do takrat,ko lahko na novo zaposleni prevzamenjegovo delo. Poleg tega je vsaj nazačetku zagotovo manj delovno učinko-vit – izpad dobička.

• Stroški usposabljanja novega delavca(uvajanje, seminarji).

• Možnost, da hkrati z delavcem izgubi-mo tudi stranke.

• Sodelavci poleg svojega rednega delaveliko časa porabijo za uvajanje na novozaposlenih.

Koristi temeljitega uvajanja:

• polna delovna učinkovitost je hitrejedosežena, zato zmanjšuje stroške,

• zaposleni je sposoben hitro in učinko-vito reagirati na zahteve,

• večja motiviranost in produktivnost,

• lažja »socializacija« v okolje, občutekvarnosti,

• osebno zadovoljstvo,

• spozna svoje mesto v timu,

• manj verjetno, da pride do nesreče.

Ob sprejemu na novo zaposlenegaoziroma prvi dan je strokovno in vljud-nostno dejanje, da novemu sodelavcukadrovska služba pripravi toplo dobrodo-šlico in ga predstavi njegovim neposred-nimi sodelavcem in vodji.

na novo zaposlenega obvestimo o pote-ku uvajanja, določimo mu mentorja inga opozorimo, da lahko kadar koli poiš-če pomoč. Seznanimo ga s predpisi var-nosti in zdravja pri delu.

Pri uvajanju vodij je pomembno opozori-ti, da prvi vodje, ki jih na novo sprejetivodja sreča, pustijo neizbrisan pečat navsem njegovem nadaljnjem delu. Zatomorajo biti vodilni delavci, ki uvajajonovo sprejete, najboljši vodje v podjetju.(Pygmalion efekt)

dobrih kandidatov ni na pretek, selekcij-ski postopki so dolgi in zamudni, zato jepomembno, da dobre delavce v podjetjulepo sprejmemo in jih postopoma uvaja-mo v delo ter okolje. in niso le zaskrblju-joč predčasen odhod zaposlenega instroški, ki jih je podjetje vložilo v njegovrazvoj, temveč je lahko tudi razlog, daslabo sprejet sodelavec z neprimernimoziroma pomanjkljivim uvajanjem ne bodovolj usposobljen in motiviran za svojedelo. Vtis in vzor, ki ga odgovorni zapo-sleni ponudijo na novo zaposlenemu,imata torej velik pomen.

kadri

a Besedilo: Darja Lapov

Uvajanje na novo zaposlenih

Na novo zaposlene je trebauvesti s:

• sodelavci,

• okoljem,

• delom in delovnimi standardi,

• podjetjem in dejavnostjo,

• organizacijsko kulturo in pravili.

Postopni proces uvajanja najvsebuje:

• sistem ocenjevanja delovne uspeš-nosti,

• vpogled v kP, zakone,

• način izrabe dopusta,

• finančno odgovornost,

• varnost pri delu,

• vizijo, vrednote, zgodovino podje-tja,

• grafično podobo,

• politiko usposabljanja, načrte,

• standarde kakovosti,

• predstavitev dejavnosti,

• organigram,

• bonton komunikacije s strankami,

• poslovne partnerje.

Pred prihodom na novo zapo-slenega:

• priprava in podpis pogodbe ozaposlitvi,

• zdravniški pregled,

• kolektiv seznanimo o prihodunovega delavca,

• pripravimo delovni prostor,

• načrt dejavnosti s terminskimnačrtom – začnemo z najpomemb-nejšimi podatki.

Pri uvajanju je zelo pomembnovedeti:

• da lahko na novo zaposleninaenkrat sprejme le omejeno koli-čino informacij, zato uvajamopostopno,

• uvajati začnemo na začetku,pozneje bo čas težje organizirati,

• moramo vedeti, da je za na novozaposlenega to stresno obdobje,

• bodimo potrpežljivi, dovoljeneso napake.

komunikacija v najrazlič-nejših oblikah je tako zelorazširjena in neizogibnopovezana z našimživljenjem, da jo včasihjemljemo že kot vodo,zrak, hrano, kot nekajsamoumevnega. Zato sene zavedamo, kakšenpomen ima v vsakdanjemživljenju, bodisi zasebnembodisi poslovnem, vse dotakrat, ko zaradi njenegapomanjkanja življenjepostane neznosno.

V zasebnem življenju je komunikacijastvar vsakega posameznika, v poslovnempa je to ena od pomembnih dejavnostivsakega člana organizacije. Poslovno ko-municiranje omogoča in vpliva na medo-sebne odnose v delovni organizaciji,posebno na odnose s strankami, poslov-nimi partnerji. S tem pridobimo kakovo-stno izmenjavanje informacij, podatkov,mnenj, reševanje tekočih problemov,vpliv na poslovne rezultate … komunika-cija je torej eno od sredstev za doseganjeciljev organizacije, zato je izjemnegapomena, da je kakovostna in čim boljuspešna, saj je vsekakor tudi ogledalodelovne organizacije.

Tečaj komunikacije v Fiesina predlog sodelavcev naše delovneorganizacije, gospoda Stanislava Vojskain Miroslava Prešerna, smo bili povabljenina omenjeni tečaj iz območnih enot:Murska Sobota, Gornja radgona, Ptuj,

Slovenska Bistrica, Maribor z okolico in izuprave.

tečaj je potekal od 11. do 12. marca2008 v Fiesi.

tema predavanja je bila psihologijakomuniciranja – kako gradimo medo-sebne odnose in celostno vedenje, kakoustvarjati dober odnos ter nasveti zaizboljšanje odnosov, reševanje konflik-tov, motivacija. izvajalca sta bila katjaBizjak in Miloš Cirič.

Med predavanji so potekale tudi vaje izomenjenih vsebin.

Uspeh dobrega komuniciranja je torejodvisen od mnogo dejavnikov, tudi odmedsebojnega zaupanja in poslovnihodnosov. Ugled vsake organizacije jenjeno najbolj dragoceno premoženje,prav tako tudi zadovoljstvo naših odje-malcev, torej strank, s katerimi se vsakdan srečujemo.

SklepPrepričana sem, da je bil seminar natemo komunikacije za nas, ki imamo šeposebno veliko opravka s strankami, zelokoristen. ne glede na to, da so tememarsikomu že znane, včasih tudi nevedepozabljene, čutimo potrebo po tovrstnihobčasnih izobraževanjih tudi v prihodnje.


dELaVniCa

a Besedilo: Nataša Kalič a Fotografija: Franc Prelog

delavnica komuniciranja v FiesiPsihologija komuniciranja v odnosih s strankamiin poslovnimi partnerji

Predavanje

Pa še pozdrav iz Fiese!


Že v začetku 20. stoletjaso posamezni zdravniki interapevti poskušalibolnikom v bolnišnicahnuditi duševno oporo tudis humorjem, ki je prihajalizpod maske klovna.

Prvi profesionalni program s klovni v otro-ških bolnišnicah so uvedli leta 1986 vZda. danes je marsikje sestavni del bol-nišničnega vsakdanjika. Zamisel se jekmalu prijela tudi v Evropi, kjer v več drža-vah bolnike v bolnišnicah obiskujejo pose-bej za to usposobljeni klovni. Posvetijo sevsakemu bolniku posebej, in sicer primer-no njegovemu individualnemu zdravstve-nemu stanju. Cilj klovnov zdravnikov nisamo kratkoročno olajšati bolnikov vsa-kdanjik in za trenutek odvrniti njegovemisli od bolezni, temveč poskušati vplivatina njegovo razmišljanje in s tem tudi nanjegovo usodo. Leta 2003 je bilo v avstrijiustanovljeno društvo rote nasen interna-tional, ki pomaga pri ustanavljanju pod-obnih društev po vseh evropskih državah.tako so v društvu rote nasen internatio-nal poleg Slovenije še Češka, Slovaška,Madžarska, nemčija in avstrija.

društvo za pomoč trpečim in bolnim –rdeči noski – so humanitarna organizacija,ki na slovenskih tleh izvaja projekt “klovni– zdravniki”. društvo vodi njegova ustano-viteljica Eva Škofič Maurer, ki je tudi edinaslovenska diplomirana klovnesa.

da ne bo pomote: to niso zdravniki, ki sose izučili za klovne, temveč umetniki, ki sena posebnih delavnicah usposabljajo zadelo v bolnišnicah. Glede na široko paletoznanja in izkušenj, klovni zdravniki razve-seljujejo majhne bolnike s plesom, glasbo,žongliranjem, čarodejstvom in pantomi-mo, odvisno od posameznega otroka innjegovega odziva.

klovni obiskujejo bolne otroke po sloven-skih bolnišnicah, kjer s svojim poslan-stvom prinašajo v srca malih bolnikovdobro voljo in motivacijo za zdravljenje terživljenje nasploh. Pri projektu sodelujejo zzdravstvenim osebjem, ki se dobro zave-dajo zdravilnih učinkov njihovega dela.Svoje obiske nameravajo klovni zdravnikirazširiti tudi v domove za ostarele.

Pri svojem poslanstvu, ki se skriva v motudruštva “Smejati se pomeni živeti”, sozelo odvisni od donacij oziroma sodelova-nja s slovenskim gospodarstvom. Zato sose povezali s slovenskim podjetjem, ki jespecializirano za recikliranje in proizvod-njo tonerjev in kartuš ink-jet, ki veljajo zanevarne odpadke. Za vsako, prek rdečihnoskov posredovano odpadno kartušo topodjetje nameni njihovemu društvu evrodonacije.

V humanitarno dejavnost rdečih noskovse je leta 2006 vključilo tudi naše podje-tje. Odzvali smo se njihovemu vabilu inzačeli sodelovati z njimi. tako že drugo

leto zapored zbrane odpadne kartuše popogodbi brezplačno predajamo prej ome-njenemu podjetju in tako pomagamo prihumanitarni dejavnosti rdečih noskov. naElektru Maribor že dlje časa spodbujamosvoje zaposlene k večji okoljski ozavešče-nosti. V sklopu ločenega zbiranja odpad-kov smo na vseh lokacijah naše družbenastavili namenske posode za zbiranjeodpadnih kartuš in tonerjev. tako lahko kzmanjšanju obremenjevanja okolja zodpadki in k uspešnemu delovanju rdečihnoskov pripomore prav vsak od nas.

SOdELOVanJE

a Besedilo: Matej Leskovar a Fotografija: arhiv Rdečih noskov

Sodelovanje družbe ElektroMaribor z rdečimi noskiSmeh je pol zdravja (Slovenski pregovor)

Rdeči noski

“ni čudež to, da sva samanaredila letalo, čudež je,da se pri tem nikoli nisvasprla,” pove Uroš kolarič,ko na rakičanskem letališ-ču opazujemo ultralahkoletalo za dva potnika S5-nBW.

Uroš kolarič, sodelavec OE MurskaSobota, in njegov prijatelj Jože kaučičsta po dveh letih in pol ter po 2500 urahlastnega dela iz delov sama sestavilaletalo. to je prvo ultralahko letalo tipaCH-701, ki je bilo izdelano v Pomurju.

Uroš, zakaj se človek odloči, da kupi leta-lo po delih namesto že izdelanega?težko bi rekel, da je manj stroškov, bolj gre zaizziv in preizkušanje svojih sposobnosti. Predtem sva z Jožetom že letela z motornim zma-jem in sva si zaželela več adrenalina. res, daje letenje z motornim zmajem bolj prvinsko,letalo pa je povsem nekaj drugega.

Kako je potekala izdelava letala?Po dele sva se odpravila na Češko, kjer naju jenajprej čakalo presenečenje. Pogovarjala svase namreč, da bi šla s tovornjakom, potem pasva ugotovila, da bi bilo v manjšem kombijuprostora še za dve taki letali. to niso bili deli,ki bi jih le sestavil; v nekaj škatlah so bili zbra-ni osnovni material, aluminijasta pločevina inzakovice ter navodila. Edino, kar je bilo izdela-no, so bile gume in pleksi steklo, pa še tega jebilo treba odrezati.

Zaprla sva se v avtomobilsko garažo pri menidoma in se lotila dela. dele in zakovice svarazpakirala, navodila in načrte pa postavilatako, da so nama bili ves čas pred očmi.Vsako popoldne in pozno v noč sva risala,merila, rezala ter vrtala. narediti je bilo trebaveč kot deset tisoč lukenj in uporabiti pravtoliko zakovic. Pripravila sva lesene dele, prekkaterih sva ukrivila pločevino, da so nastalikabina in krila. Sama sva poskrbela za vgrad-njo vseh naprav, da je letalo tehnično brezhi-bno.

Letalo je prebarval Jože, ki ima avtoličarskodelavnico. Za zanimivost naj omenim, da je zatako letalo potrebno približno toliko barve kotza štiri avtomobile. Sama sva izdelala tudi ele-gantne usnjene sedeže.

Posamezne stopnje izdelave letala je spremljalnadzornik gradnje, ki ga je določil direktoratza civilno letalstvo pri ministrstvu za promet,ki sva ga zaprosila za dovoljenje za gradnjoamaterskega letala. Po končanem delu nama


intErVJU

a Besedilo: Boštjan Rous a Fotografija: Uroš Kolarič in Boštjan Rous

neznosna lahkotnost letenja

Osnovni materiali v kombiju

Delo


je letalski inšpektor brez ene same pripombeizdal dovoljenje za testno letenje, po desetihurah letenja pa še trajno dovoljenje.

Prav čudežno je, da se pri delu nista niko-li sprla. Le kako vama je uspelo, da nikolini prišlo do napetosti?

Seveda je prišlo do tega, a takrat sva delo pre-kinila in se po moško pogovorila. Če je prišlodo zapleta ali težave, sva se še bolj zavzetolotila iskanja rešitev. Pri delu sva oba vztrajna,ne obupava in ne popuščava tako zlahka. Zazanimivost naj povem, da jih od desetih, ki selotijo izdelave letala, poleti le dva ali trije.

In kakšen občutek si imel, ko si prvičpoletel z letalom?Občutiš olajšanje. Samo, da leti … rekla svasi, da je zadnji rok, da poleti, čez leto dni,potem pa so meseci kar odleteli. Vmes pa vsisprašujejo, le kdaj bo končano. dokler se tegasam ne lotiš, si ne moreš predstavljati, kaj vsete čaka. Vsak korak je treba desetkrat premi-sliti in preštudirati, da česa ne narediš narobe.Popravljanja ni, napake se prej ali slej odrazijokje drugje.

Po prvih minutah leta sva bila nekoliko razo-čarana. Pričakovanja so bila drugačna, kot jebil prvi vtis. a bolj ko z njim letiš, bolj spozna-vaš prednosti, ki jih ima ta tip letala. Prijetnoje za letenje, hitro vzleti, ne potrebuje velikoza pristanek, ni preveč občutljivo za veter inturbulenco, omogoča pa tudi letenje v slabemvremenu. Če bi se še enkrat odločala, bi izbra-la prav ta tip letala.

Ali bi se še kdaj lotil izdelave letala?ne.

tak je sicer njegov odgovor, vendar pa,kolikor ga poznam, to zagotovo ne drži!

intErVJU

Delala sva sama

To je to

naša sodelavka v finančnislužbi na OE MurskaSobota, anica Manojlovič,je bila v preteklih tednihzelo ustvarjalna. Ukvarjase namreč s tradicionalnoposlikavo velikonočnihjajčk, pirhov, pisanicoziroma remenic, kot jimpravijo v Prekmurju.

Značilnost te poslikave je, da osnovni vzo-rec na jajce narišejo s posebnim pisalomin čebeljim voskom. Prekmurska remenicaima stoletno tradicijo. Ohranila se je dodanašnjih dni, a le redki to tehniko barva-nja s čebeljim voskom danes še uporablja-jo. Za Goričko je na primer značilna tehni-ka risanja s »škrabankami«, v dobrovnikuin okolici pa so poleg tehnike batik domatudi tako imenovani čipkasti pirhi. tudipri teh uporabljajo tehniko batik, nato paz veliko natančnostjo vrtajo in brusijo jaj-čno lupino, da dobijo čipkasti vzorec. Vvseh primerih gre za izvrstne izdelkedomače obrti.

Pred preteklimi velikonočnimi prazniki jeanica sodelovala na razstavi, ki jo je pri-pravil lokalni časopis. Ob tej priložnosti jepostavila na ogled nekaj svojih najlepšihizdelkov – remenic. Uporablja tako ime-novano tehniko batik. Že kot majhnadeklica je z zanimanjem opazovala izdela-vo remenic in se navdušila nad njihovoizdelavo, danes pa to počne zaradi spro-stitve in veselja ter da si napolni baterije.

tradicionalne barve, ki se uporabljajo, sordeča, bela in črna. anici so pri srcu tudidruge barve, zato uporablja skoraj vse.najljubše so ji remenice z belo podlago.kokošja jajca si priskrbi pri kmetih. Jajcaso različnih barv in od njihove kakovostije odvisno, kako je pozneje videti barva.

Pri vzorcih uporablja značilne arhaičneokrasne motive in cvetlične vzorce, še rajepa ustvarja po trenutnem navdihu. Vsako

leto nas preseneti z novim motivom alibarvno kombinacijo. Uporablja približno30 motivov. Letos je pobarvala več kot200 remenic in vsaka je drugačna.

anica je najbolj vesela, ko svoje remeni-ce podari prijateljem, sorodnikom insodelavcem. tudi mi smo jih veseli in izleta v leto občudujemo nove poslikave,ki nastajajo pod njenimi spretnimi roka-mi.


rEMEniCE

a Besedilo: Milena Rajh a Fotografija: Anica Manojlovič, Milena Rajh

remenice

• na jajcu spodaj in zgoraj naredimodve luknjici ter ga izpihamo, da osta-ne samo lupina.

• Jajce od zunaj razmastimo in gaumijemo s čistilom.

• najprej sledi voskanje. Z voskomzadelamo luknjici in s posebnim pisa-lom narišemo želeni vzorec. na vrhuposebnega pisala se vstavi čebeljivosek, ki ga potem segrevamo nadsvečo, da postane tekoč.

• Šele po voskanju je na vrsti barva-nje. Začnemo s svetlejšimi toni innadaljujemo s temnejšimi. Običajnoza eno remenico uporabimo tri barve.ko je osnovni vzorec z voskom nari-

san, jajce potopimo v prvo barvo, gačez čas vzamemo ven in kjer želimoto barvo obdržati, površino prevleče-mo z voskom. Jajce nato spet potopi-mo v novo barvo, ponovimo posto-pek z voskanjem in tako naprej.

• Jajce je pobarvano. Položimo ga vvročo pečico (segreto na približno100 stopinj Celzija), da se vosek raz-topi. Jajce obrišemo s papirnato bri-sačo.

• na koncu jajce premažemo z maš-čobo, da dobi lep lesk. nekoč so zato uporabljali slanino.

Tako, delo je končano in remenicelahko postavimo na ogled.

Če kdo med vami želi poskusiti, mi je Anica zaupalapostopek izdelave.

Remenice

Anica Manojlovič pri delu


anton je bil pri ElektroMaribor zaposlen skorajod začetka svoje poklicnepoti, nazadnje pa jeopravljal delo hišnika inkurjača. na svoji štiri-desetletni poklicni poti jedoživel veliko, od selitev,sprememb delovnegamesta …

Anton, kako in kdaj ste začeli svojo pokli-cno pot pri Elektro Maribor?Svojo poklicno pot sem začel pri Elektro Mari-bor, takrat še na lokaciji Vita kraigherja. Bilo jeleta 1967. Med sto petintridesetimi kandidatiso izbrali mene in še dva sodelavca. najprejsem opravljal delo kot nekvalificirani delavec.nato me je čakalo služenje vojaškega roka,zato sem se leta 1969 od podjetja začasnoposlovil in odšel v vojsko. Po vrnitvi iz vojske seje Elektro Maribor preselil na drugo lokacijo,Ob jarku 4. takrat sem ob delu končal tudipoklicno šolo in do leta 1988 opravljal delo kotsamostojni monter razsvetljave. ker se je javnarazsvetljava preselila k nigradu, sem po pripo-ročilu direktorja sprejel novo delovno mestohišnika in kurjača, ki sem ga nato opravljal vsedo pokoja. doživel sem še eno selitev, in sicerna Vodovodno ulico, kjer je podjetje še danes.

Sodelavcem ste znani kot delavec, ki jeprvi prišel v službo …res je, prvi sem prihajal v službo. najtežje mije bilo pozimi, saj sem do podjetja večkratmoral peš, ceste namreč niso bile očiščene. Vzimskih mesecih sem začel delati že ob pol šti-rih zjutraj. najprej je bilo treba zakuriti, in tona trdo gorivo, nato pa še očistiti vse poti, daje bila pot do podjetja do sedme ure dostop-na. Po mojih večkratnih priporočilih so lezačeli ogrevati na elektriko, saj je tako ogreva-nje za naše podjetje, ki je na vodovarstvenemobmočju, tudi najbolj primerno.

Pozimi sem bil boj z mrazom in snegom, poletipa s travo in okoljem. kosilnice, ki smo jih imelisprva v podjetju, so bile neprimerne, zato semvečkrat predlagal, da bi nabavili novo, ki bi bilaprimernejša. tudi to sem dosegel … Z njo kosi-

jo še danes. največje veselje so mi naredilevrtnice ob poslovni stavbi podjetja, ki sem jihnegoval z veliko ljubezni. Posadil sem tudinekaj sadnih dreves. Urejeno okolje je lahkopodjetju v velik ponos. Sicer pa so nadrejenihitro opazili mojo marljivost, zato sem zadodatno nalogo dobil še urejanje 125 transfor-matorskih postaj in štiri rtP-je.

Naša enota vas pozna kot strastneganabiralca gob in kot ribiča. Povejte kajveč o svojih konjičkih.res je. Gobarim in ribarim še vedno zelo rad.Veliko sem se tudi sicer ukvarjal s športom; vmladosti sem treniral rokoborbo in dosegelvidne uspehe v takratni Jugoslaviji. na našihšportnih igrah sem tekmoval v nogometu,kegljanju, plavanju, streljanju, ribarjenju insmučanju, a vidnejše rezultate sem dosegelsamo v kegljanju ter ribarjenju. danes mi pro-sti čas popestrijo vnukinja in vnuk ter mojapsička, s katero redno hodim na sprehode.

Za konec se vam vsem želim zahvaliti za dari-lo, ki sem ga dobil ob odhodu. to me je resganilo, zato še enkrat hvala. Vsem sodelav-cem želim, da bi tudi oni dočakali upokojitev.

intErVJU

a Besedilo: Bojan Kaukler a Fotografija: Regvart Branko

V pokoj je odšel anton karo

Na delu

Košnja trave


MEriLnik StrOŠkOV


nadzorujte porabosvojih električnihnaprav


Razgovoriz upravorazgovori z upravo bodo potekali,kot že ustaljeno, vsak 2. ponede-ljek v mesecu med 16.00 in 17.30.Za razgovor je potrebna le pred-hodna najava v tajništvo uprave natelefonsko številko 111.

Razgovori bodo:13. maja 2008 in10. junija 2008.


Nagrajeniprispevkiza InfotokV vsaki številki infotoka nagradimoizbrane prispevke, ki jih pripravitezaposleni. Vsak lahko pripomore kbolj pestri vsebini našega glasila.Zato sodelujte in morda bostenaslednjič nagrajeni prav vi.

naredite intervju s svojim sodelav-cem, napišite kaj o prostem času,svojih konjičkih ali dokumentirajtesvoj delovni dan. Pri tem pa nepozabite, da vam lahko uredniškiodbor z veseljem pomaga pri pisa-nju.

Vas zanima, kdo so tokratni nagra-jenci za prispevek v infotoku?

Preberite, kaj so napisali, in poglej-te njihove fotografije!

tokratni nagrajenci so:

- Bojan Kaukler,

- Branko Regvart,

- Boštjan Rous,

- Nataša Kalič.Veã informacij

o na‰ih paketih in storitvah najdete na na‰i spletni strani www.elektro-maribor.si. Lahko nam tudi pi‰ete na

[email protected] ali pokliãete v Klicni center na tel. ‰t. 02 22 00 115.

Merilnik stro‰kov

za energijo!

Nadzorujte porabo

va‰ihelektriãnih naprav!

Izkoristite na‰o posebno ponudbo in prodajno osebje

povpra‰ajte po Merilniku stro‰kov za energijo!

Z merilnikom stro‰kov za energijo boste enostavno in

neposredno izraãunali stro‰ke delovanja doloãene

elektriãne naprave.

Ob sklenitvi pogodbe za paketa oskrbe Varãujem! in

Varãujem modro! prejmete merilnik stro‰kov za energijo brezplaãno.

Tako boste prihranili pri nakupu merilnika, hkrati pa z izborom

omenjenih paketov poskrbeli, da bodo va‰i izdatki za porabo elektriãne

energije niÏji.

izkoristite našo posebnoponudbo in prodajnoosebje povprašajte poMerilniku stroškov zaenergijo.

V Sloveniji poraba električne energije vzadnjih letih konstantno narašča. rast palahko zaradi trendov porabe pričakujemotudi v prihodnje. Z merilnikom stroškov, kiga tokrat ponujamo v posebni ponudbi,poskušamo odjemalcem pomagati pri var-čevanju z električno energijo. Z merilni-kom bomo lahko odkrili najbolj potratneelektrične naprave in tako ugotovili, kje se

lahko privarčuje z električno energijo.Merilnik stroškov za energijo omogočaenostaven in neposreden izračun stro-škov delovanja neke električne naprave.

Ob sklenitvi pogodbe za paketa oskrbeVarčujem! in Varčujem modro! vammerilnik stroškov za energijo podarimo.tako boste prihranili, saj vam merilnikane bo treba kupiti, hkrati pa s paketomVarčujem! ali Varčujem modro! poskrbe-li, da bodo vaši izdatki za porabo elektri-čne energije nižji.

Več informacij na elektronske naslo-vu [email protected] ali pokli-čete v klicni center na telefonsko šte-vilko 02 22 00 115.


rOJStni dnEVi

kocijančič Lidija, Lorber Vladimir, Gaál arpad, kaube Peter, Visočnik konrad, Jus Matej, Horvat Boris, topolnik

Simon, Markež Marjan, tigeli Franc, Mažera davor, Žerjav Zdenka, nemec darko, rajter alenka, Horvat Jožef,

Supanič Simon, reich Franc, Bencak tomaž, Vukajlovič dušanka, Wargazon Ljubo, Centrih Srečko, Murko Stanko,

kovačič Simon, rauh Franjo, Marko Matjaž, Šarman Martin, Lorenčič Mateja, Veršič Zdenka, Miklavič Marija,

Grabar Boštjan, roudi Sebastijan, Goričan Boris, Grabar Goran, kosi Milan, Prajndl daniel, Ulbin andreja, Petrovič

alojz, Erjavec Erih Ml., Zagomilšek karin, Gredin Marjana, Lorger Boris, donko Srečko, Urlaub Milica, Vaš dragica,

kodrič drago, Bauman Branko, Žunec david, Fras iztok, Smolkovič Janko, Matjašec danilo, Šef Boris, Sekirnik

Bogdan, Bočnik robert, Horvat Zmago, Žnidaršič irena-Marta, degen Milan, Ernecl ivan, Gošnik aleksander,

Majerič Miran, Škvorc andrej, Črešnar Matej, Škerlak Mario, Bunderla Franc, Unuk Boris rebernak Suzana,

Praprotnik andrej, Polanec dušan, Šabeder Slavica, domanjko alojz, Veren Peter, Bračko Zvonko, kselman

andrej, roudi Marija, košič drago, Greif Sebastijan, Grušovnik Bogdan.

Maja svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:

Čestitamo!Uprava

Rojstni dnevi

aprila svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:

Šiško denis, rantaša Vinko, kovač Milan, novak Marko, Zidarič Marjan, Šegula daniel, Žnidarič Zvonko, Vrabič

Florijan, Horvat dragica, Jug Janez, Miljković Marja, Grčar Ljubomir, Šenet Vilko, Šnuderl Mihaela, terbuc Franc,

rodošek Leopold, Čuček Boris, Cvikl Sergej, novak Zlatko, Vogrin Jožef, Višnič dinko, Sraka Emil, alt Marjan,

Brence Vojko, Flis Zdenko, Švajncer Vladimir, Vauhnik Simona, Vauhnik Vlado, Vlaj Vlado, koren Boris, Fregl

Srečko, Prelogar danijel, trglavčnik Brigita, Fras Peter, Jakopič Miroslava, tomanič Jože, Franič Zdenka, Črnec

nataša, Bele aleksander, Golčar Stanislav, tuš Zdenko, Čelofiga timotej, Guzelj Milan, krajnc Herman, Veršič

Milan, nolde danica, Matečko robi, Lipovšek Zvonko, nikolič Boris, Šosterič Vojko, Orlač Janez, kolarič darko,

Steiner Feliks, Ferk Zdenko, Činč Primož, Leskovar Matej, Štumberger darinka, kralj Jakob, Jaušovec Matjaž,

Črnec Franc, Gomivnik andrej, Urbas Marjeta, Sorko Borut.

korošak Majda, kolarič Uroš, Štabuc danica, kocbek Miljutin, Bratinščak Boštjan, Berghaus-Majnik damjan,

kovačič igor, Gril Majda, Štumpf Slavko, Prah Vlado, topolič igor, Vižintin dušan, krebs anton, Muršec dušan,

Zemljič dejan, Perc tanja, kronvogel kamilo, debeljak Bojan, Sinic Milan, Peterčič Vlado, Pravdič Vlasta, Špes

Eva, krajnc alojz, Šišernik Matjaž, Berlak Brigita, Vaupotič Franc, dotto Flavio, Malek Matej, repac Justina, ketiš

alojz, ≠uran Miran, Polič alojz, Gojčič Bogoslav, kolarič Branko, Vrtič drago, Poredoš damjan, Meničanin Branko,

Grajfoner Edita, Mar Vekoslav, Behin Boštjan, Lamut Bojan, duh Slavica, rottner Zvonko, Bezjak Luka, Peterka

Miran, Bešvir Zvonko, nidorfer Vladimir, koprivnik Franc, Žnidar aleš, kokol Peter, Zebec Janez, Lešnik alojz,

Zadravec ivan, Vogrinec Marta, Weingerl dean, romih Boris, Veršič Bojan, kopina nataša, Vidner alojz, kosi

Stanko, Matijašič Hilda, tadina Matej, Šešerko ivan, ramšak darko, Ornik Vili, Bauer Ludvik.

Junija svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:

infotok / april / 2 / 2008

SkOZi FOtOGraFSki OBJEktiV

Uredniški odbor: Marko Bračič, Irena Podgrajšek,Boštjan Grabar, David Gril, Jana Jurše Škorc, PeterKaube, Bernardka Kos, Marjan Orešič, Miro Pečov-nik, Iztok Petrovič, Franci Prelog, Miroslav Prešern,Milena Rajh, Darinka Renko, Boštjan Rous, MihaelaŠnuderl, Jurij Tretjak, Boris Ukmar, Karin Zagomilšek(odgovorna urednica)

Produkcija: Kraft&WerkOblikovna zasnova: Kraft&Werknaklada: 1550 izvodovtisk: Versananatisnjeno: april 2008Letnik VII, številka 28

a Fotografija: Boštjan Rous

električne energije, d.d. infotok - elektro-maribor.si · infotok/april/2/2008 uvodnik v elektru...

Documents