namenjeno: infotok - elektro maribor

Donacija Osnovnišoli Gustava Šiliha

l

Kaj prinaša zadnjaNovela zakona odelovnih razmerjih?

l

Obarjada 2008

l

XV. zimske igredistribucijeSlovenije

infotok

Interni informacijski listpodjetja Elektro Maribor,podjetja za distribucijoelektrične energije d.d. 1/08

Donacija Osnovnišoli Gustava Šiliha

l

Namenjeno:

l

2 infotok / februar / 1 / 2008

JUBILANTI

Vsebina

Na naslovniciIz predstave Intimna komedija

Jubilejne nagradeFebruar in marec

Delovna Mesec

doba Ime in priimek OE / SE izpolnitve

35 Marija Miklavič Murska Sobota februar

35 Bojan Lamut Slovenska Bistrica marec

30 Alojz Šmigoc Maribor z okolico marec

20 Simon Supanič Maribor z okolico februar

20 Dragan Ristić Slovenska Bistrica februar

10 Damjan Portir Gornja Radgona februar

10 Mirko Štefanec Gornja Radgona marec

10 Damjan Stevanović Uprava marec

Čestitamo!

a Fotografija:Nino Verdnik,MEDIAspeed

Zadnji rok za oddajo prispevkov za aprilsko številko Infotoka je četrtek,20. 3. 2008.

Pošljete jih lahko na [email protected] ali oddate v svojih tajništvih.

Jubilejne nagrade

Posluh in volja za vzpostavitevtrdnega socialnega dialoga medupravo ter sindikatom

Donacija Osnovni šoli Gustava Šiliha

Sprejem za poslovne partnerje

Supervizija kot metoda usposabljanjain razvoja kadrov

Kdo je kdo v energetiki

V Elektru Maribor smo odgovorni dookolja

Kaj prinaša zadnja novela zakona odelovnih razmerjih

Novosti na zadnji strani računa

Končana nagradna akcija Varčnasijalka v vsak dom

Božiček obiskal naše otroke

Energija si ali Štromberk prevzamepobudo

Štromberk prevzame pobudo – 1. del

Obračunavanje električne energije napodlagi daljinskega zajema merilnihpodatkov

Bodimo učinkovitejši v letu 2008

Varnost in zdravje pri delu ter požarnavarnost v letu 2007

Vroča zima in dejavnosti polna pomlad

Obarjada 2008

Še zadnji pregled nad stanjem elektro-energetskih naprav v RTP Radenci

Rušitev “trafo delavnice”

XV. zimske igre distribucije Slovenije

Nagrajeni prispevki za Infotok

Razgovori z upravo

Rojstni dnevi

23

467

89

10

1011

1213

1416

1718

202122

2425262627

3infotok / februar / 1 / 2008

UVODNIK

Spoštovane sodelavke insodelavci!Naj bo ta prispevek v uvodniku našegaInfotoka opomnik za dejavnosti sindikatain popotnica za številna pomembna terodprta vprašanja v medsebojnem dialogumed upravo družbe in sindikatom. Ne greza retrospektivo dogajanj in ne za nizanjeuspehov, gre enostavno za omembo dej-stev, kot so sporazumi, dogovori in infor-miranje, kjer smo skupaj dosegli kar nekajspodbudnih rešitev v zadovoljstvo zapo-slenih. Konec poslovnega leta ne pomenikonec prizadevanja ali spanja na lovorikahdoseženega v Podjetniški KP ali KP EGP.Za SDE- sindikat Elektro Maribor d. d.,pomeni to zajetje močne sape in novizagon v leto 2008, ki prinaša kar nekajnemira v naše vrste.

Naj omenim samo nekatere negotovosti,zaradi katerih bi po mojem mnenju zapo-sleni postali še šibkejša stran v že takosurovem svetu slovenskega in evropskegaenergetskega prostora: nove in noveevropske smernice na področju energeti-ke ter zaščite okolja, privatizacije delaenergetike, močnejša in odločnejša vlogaSODO v slovenskem energetskem pros-toru ter možno razvrščanje distribucijskihdružb v energetske stebre. Vse naštetemožnosti predstavljajo tudi vzporednonujno reorganizacijo družbe in s tem tudiracionalnejše poslovanje ter zmanjševanjenepotrebnih stroškov, še posebno stro-škov dela.

Ravno zaradi slednjega se v sindikatu zdajše posebno dobro zavedamo svoje vlogein velike odgovornosti kot varuha social-nih pravic zaposlenih in si prizadevamona vseh segmentih biti aktivno vključeni vrazvojno politiko družbe.

Pred leti sta bili jasno postavljeni vizija instrategija razvoja naše družbe, a v okoli-ščinah preteklih razmer na trgu. Menimin vsekakor podpiram nove nadgradnjeobstoječe razvojne naravnanosti, ki bodotemeljile na strokovnih in izmerljivih pod-lagah. Le-te so lahko in so edino dobro

izhodišče za zadovoljstvo zaposlenih,posledično pa prinašajo tudi višjo dodanovrednost na zaposlenega in ne nazadnjetudi upravičeno participacijo pri ustvarje-nem dobičku.

Posluha in volje za vzpostavitev še trd-nejšega socialnega dialoga med upravoin sindikatom je dovolj, sodelovanje medposameznimi službami in sindikatom jezelo dobro, še posebej pa naj mi bodopuščeno omeniti posebno dobrosodelovanje in izmenjavo strokovnihmnenj z vodstvom in kolegicami in kole-gi v finančno-računovodski službi, kjervedno najdemo skupno točko na realniosnovi.

Kot dober rezultat sodelovanja naj ome-nim samo tri nove elemente: dogovori otrimesečnem usklajevanju plač, vezanihza inflacijo, umestitev uskladitvenih zne-skov za leti 2004 in 2005 v sistem plač skorekcijskimi faktorji ter postavitev os-nov za določitev kriterijev za ugotavljanjeproduktivnosti, na katerih temelji osnovaza dodatno izboljšanje materialnegapoložaja zaposlenih. Kot predsednik sin-dikata in kot realni optimist stavim nakarto sodelovanja z menedžmentom tudi

a Besedilo: Jurij Tretjak a Fotografija: Karin Zagomilšek

Posluh in volja za vzpostavitevtrdnega socialnega dialoga medupravo ter sindikatom

zaradi podpore več kot 75 odstotkov čla-nov sindikata v naši družbi.

Znotraj zaostrenih pogojev poslovanja paseveda, zavedajoč se posledic, ki lahko iztega nastanejo, pričakujem v družbi pos-pešene dejavnosti na strokovni ravni raz-voja in dodatnih storitev za trg, na seg-mentu dela s človeškimi viri pa še celovi-tejšo in popolnejšo strokovno in sistem-sko izmerljivo obravnavo. Pričakujem tudimedsebojno informiranje in izmenjavopogledov na tekočo problematiko, na-daljnji razvoj in nadgradnjo partnerskegaodnosa z doslednim vključevanjem sindi-kata v pomembne predstavitve predlogovza razvoj družbe ter posluh za izboljšanjematerialnega in socialnega položaja za-poslenih in njihovih družin.

Pričakujem in verjamem, da bo tak načindela in sodelovanja postal stalnica vkomunikacijskem sistemu med upravo inpredstavniki zaposlenih. Leto 2008 je vpolnem zamahu pred nami, rezultati pabodo dokaz o uresničitvi zastavljenega.

Jurij Tretjak,predsednik SDE Elektro Maribor d. d.

Jurij Tretjak

DONACIJA

infotok / februar / 1 / 20084

V Elektru Maribor smo seodločili, da ob zaključkuleta 2007 – kot že leta prej– neki delež sredstev, ki sonamenjena za novoletnadarila, podarimo nekomu,ki jih resnično potrebuje.Tako smo se odločili, dadonacijo v višini 6500 evrovnamenimo Osnovni šoliGustava Šiliha v Mariboru,ki jo obiskujejo otroci sposebnimi potrebami.

Lani decembra je predsednik uprave Sta-nislav Vojsk simboličen donatorski čekpredal ravnateljici šole mag. Zdenki Kai-ser, česar se je udeležil tudi podžupanAndrej Verlič kot predstavnik Mestneobčine Maribor.

Elektro Maribor živi z okoljem, v kateremdeluje, zato poskuša na različne načinepodpreti dogodke, ustanove in ljudi, kiso iz tega okolja – še posebno tiste, ki prisvojem delu potrebujejo tako pomoč.Predsednik uprave Stanislav Vojsk je obpredaji donatorskega čeka poudaril, daje Elektro Maribor s svojo dejavnostjozelo prisoten v svojem okolju, zato gatudi načrtno podpira. Ravnateljica šolemag. Zdenka Kaiser pa je ob prevzemudonatorskega čeka izrazila zadovoljstvonad prejemom donatorskih sredstev in

povedala, da jih bo šola porabila zanakup sodobne opreme za štiri učilnice,ki so namenjene otrokom z motnjami vduševnem ter telesnem razvoju.

V Elektru Maribor se trudimo, da so našasredstva namenjena prav takim, ki delajodobro in pomagajo soljudem po svojihnajboljših močeh. Menimo, da je tuditokratna donacija šla v prave roke in dabo pomagala izboljšati delo v šoli. Želimosi, da bo vsem strokovnim delavcem inseveda otrokom prinesla vsaj malo vese-lja ter razbremenitve.

Predstavitev Osnovne šoleGustava Šiliha MariborŠola je namenjena otrokom s posebnimipotrebami, kjer učitelji in drugi strokovni

a Besedilo: Karin Zagomilšek in spletna stran OŠ Gustava Šiliha a Fotografija: Thomas Črnčec, MEDIAspeed

Donacija Osnovni šoliGustava ŠilihaPodpiramo okolje, v katerem delujemo

Predaja donatorskega čeka - podžupan MO Maribor Andrej Verlič, predsednik uprave Stanislav Vojsk in ravnateljica šole mag. Zdenka Kaiser


delavci s posebnimi pristopi, oblikami inmetodami dela spodbujajo otrokov razvojna vseh, ne zgolj neposredno s šolo pove-zanimi področjih. Prizadevajo si tvornovključiti otroke v okolje in ob tem upošte-vati ter zadovoljevati njihove interese,razvijati delovne navade in s svetovanjemstaršem ob njihovem aktivnem sodelova-nju pripraviti mladostnika za življenje.

Osnovna šola Gustava Šiliha je javnivzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je us-tanovila Mestna občina Maribor (MOM)za opravljanje osnovnošolskega prilagoje-nega izobraževanja. Šolski okoliš obsega

območje MOM in okoliške občine: Duplek,Kungota, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Mik-lavž, Starše in Šentilj. Trenutno obiskuješolo 187 učencev iz Maribora in okolice.

Program in predmetnik šole sta prilagoje-na otrokom, ki se težje učijo oziromaimajo zaradi bolezni, nesreče ali drugihvzrokov motnje v razvoju. Na šoli pouču-jejo posebej usposobljeni učitelji, specialnipedagogi in profesorji defektologije – pootrokom prilagojenih metodah in oblikahdela. V razredih je manj učencev (gledena veljavne normative), učne vsebine sopestre in življenjsko naravnane.

Velik poudarek dajejo delovni vzgoji. Raz-polagajo s petimi delavnicami za obdela-vo lesa, kovin, papirja in lepenke ter me-šane tehnike. Uporabna znanja, kot sošivanje, barvanje tkanin, priprava hrane inpogrinjkov, si učenci pridobijo tudi vgospodinjskih učilnicah.

Za vsakega otroka poskušajo najti najpri-mernejše področje, ki ga bo še posebejrazvijal in pozneje izpopolnil v poklicnisrednji šoli.

DONACIJA


Novinarska konferenca

Na dogodku sopovedali»Podpora ustanovam, kot so bol-nišnice, ki smo jim sredstva doni-rali lani, in šola, ki je donacijoprejela letos, je pomemben pri-spevek tistim, ki zaradi naravesvojega dela potrebujejo pomočsvoje okolice,« je povedal Stani-slav Vojsk, predsednik upraveElektra Maribor.

»Učenci in delavci šole smo do-nacije veseli, saj se s takim sode-lovanjem z okoljem izboljšujejopogoji za vzgojo in izobraževanjeotrok s posebnimi potrebami,« jesvoje zadovoljstvo izrazila mag.Zdenka Kaiser, ravnateljica šole.

Sporočili so nam»Učitelji in učenci prve stopnje oddel-kov vzgoje in izobraževanja OŠ Gusta-va Šiliha smo zelo veseli na novoopremljenih razredov. Novo pohištvosmo učiteljice razporedile tako, daomogoča učencem čim bolj samostoj-no delo.

V prvem prostoru imamo opremo, kije namenjene učnemu delu, v drugempa so različni igralni kotički, ki omogo-čajo učencem ustvarjalno igro in spro-

stitev. Kakovosten izbor novega pohi-štva nam omogoča maksimalno upo-števanje individualnih potreb učencev.

Učenci so preureditve prostorov veseliin se v na novo opremljenih učilnicahzelo dobro počutijo.

Zelo smo hvaležni, da ste nam poda-rili sredstva, s katerimi smo lahko dvi-gnili kakovost bivanja in ustvarjanja vnaših oddelkih.«

Darinka Zorec, prof. defektologije


SPREJEM

a Besedilo: Karin Zagomilšek a Fotografija: Nino Verdnik, MEDIAspeed

Sprejem za poslovne partnerjeVstop v sreče in energije polno leto 2008

Dobro poznavanje svojihpartnerjev in ne le formal-ni, temveč predvsemneformalni odnosi soključni za dobre poslovneodnose. Da bi vzpostavilioziroma še nadgraditi teodnose s podjetji inustanovami, s katerimi vElektru Maribor rednosodelujemo, smo organi-zirali srečanje za poslovnepartnerje.

Srečanje je potekalo 23. januarja v Slo-venskem narodnem gledališču Maribor.Tam so si gostje po pozdravu in nagovo-ru predsednika uprave Stanislava Vojskanajprej ogledali krajšo predstavo – Intim-no komedijo, ki je na Dnevih komedije v

Celju 2007 prejela nagrado žirije za naj-boljšo predstavo. Nastopali so: VladoNovak, Ksenija Mišič, Branko Šturbej inMaša Židanik Bjelobrk, ki so svoje vloge

res izvrstno odigrali, kar je potrdilo tudinasmejano občinstvo. Po predstavi so segostje v prijetnem vzdušju družili šenaprej.

Utrinek s predstave

Gostje po prvem delu predstave

Govor predsednika uprave Stanislava Vojska


SUPERVIZIJA

Supervizija je metoda, kise je v poslovnem svetu vtujini že uveljavila inprinaša odlične rezultate,pri nas pa se z njo šelesoočamo predvsem napodročju menedžmenta,že nekaj časa pa jo upo-rabljamo na socialnem,pedagoškem inmedicinskem področju.

Kaj je supervizijaJe metoda z več cilji in ima pomem-bno vlogo pri strokovnem razvojuposameznika in njegovega potencia-la. Omogoča nam drugačno videnje inrazumevanje dogodkov oziroma situ-acij, s katerimi se srečujemo pri delu.Je izziv za strokovnjaka, da refleksirasvoje vedenje, reakcije in interakcijepri svojem delu. Hkrati je proces uče-nja in razvoja, ki vključuje aktivnorazmišljanje ter delovanje. Lahko bi joopredelili kot pogled od zunaj ali raz-mišljanje o tem, kako opravljamo po-klic, povezan z delom z ljudmi.

Namen supervizije je bolje obvladatiprakso, kar pomeni, da se usmerjapredvsem k težavam, s katerimi se sreču-jemo pri delu. S supervizijo se lahko stro-kovni delavci z refleksijo izkušenj s svoje-ga delovnega področja učijo novih vzor-cev profesionalnega ravnanja.

V zaupnem okolju kolegov in ob podporisupervizorja se obravnavajo različne teža-ve, situacije, dileme, ki se porajajo nadelovnem mestu. Skupno reševanje te-žav in izmenjava izkušenj ter stališč namdajeta dragocene povratne informacije onašem delu in ravnanju pri njem. Super-vizija med drugim zagotavlja podporo inusmerja v učenje za samostojno delo.

Z refleksijo primera lahko odkrijemo tisto,kar je zakrito ali sami ne zmoremo videti.

Pomaga nam, da na dogodek ali situacijoponovno pogledamo, o njem razmislimo,dogajanje analiziramo z novih zornihkotov in tako najdemo nove zamisli alirazlage.

Hiter tempo življenja in nenehne spre-membe od nas zahtevajo doslednost terprilagajanje, kar nas velikokrat pelje vnezadovoljstvo pri delu in osebne stiske.Supervizija ima pri tem vlogo podpore inorientacije. Omogoča nam, da v sebi po-iščemo nove potenciale, ter nam poma-ga na poti do rešitve težave in s tem doprepoznavanja in zavedanja stresnihsituacij ter njihovega obvladovanja.

Supervizija je profesionalna metoda, kjerse srečujeta dva akterja. Superviziranec jestrokovni delavec (menedžer, vodja, stro-kovnjak), ki ima delovni problem in potre-buje pomoč supervizorja. Ob podporisupervizorja se uči na podlagi svojih delov-nih izkušenj in z drugimi razvija strokovnein osebne kompetence. Supervizor je stro-kovnjak, ki je usposobljen v supervizijskihveščinah, specializiran za vodenje, komen-tiranje in usmerjanje diskusije. Pogosto jezunanji sodelavec, ki s podjetjem nima sti-kov, razen posredno prek superviziranca.Gre torej za socialno učenje, pri kate-rem je bistvenega pomena ustreznamedsebojna komunikacija.

Supervizija je lahko individualna, kjerposameznik aktivno deluje le zase in zasvoj problem, lahko pa je skupinska, kjerse strokovni delavec priključi skupini, vkateri veliko pridobi zaradi skupinske di-namike, podpore ter izmenjave izkušenjin pogledov.

Stopnje supervizijeSupervizijsko srečanje poteka na štirihstopnjah.

Na prvi stopnji strokovni delavec pred-stavi konkreten primer iz prakse.

Druga stopnja je refleksija izkušnje, pričemer na problem pogleda z razdalje, gaanalizira, razmišlja o vzrokih in okolišči-nah ter o svojih reakcijah.

Na tretji stopnji izkušnjo osmisli in jopodeli z izkušnjami ter znanjem drugihudeležencev v skupini. Na tej stopnji pri-

haja do novih spoznanj, ki jih mora stro-kovni delavec prenesti na višjo raven.

Zadnja, četrta stopnja je praktično preiz-kušanje, delovanje in novo ravnanje. Šelezdaj je strokovni delavec pripravljenpogledati na izkušnjo z novega zornegakota in ugotoviti, kaj se je naučil iz nje inkako bi lahko v prihodnosti bolje ravnal vneki situaciji.

Supervizija mora biti kontinuiran proces,ki poteka skozi obdobje na primer 15 do20 srečanj. Supervizija je v pomoč priodločitvah v kočljivih situacijah in kadarse moramo odločati sami ter na hitro brezposvetovanja. Tak način je pogosto zelonaporen in nepredvidljiv, saj na naša rav-nanja pogosto vplivajo tudi naša čustva,stališča in vrednote. Velikokrat si neketežave, situacije ne moremo razložiti innas zaradi tega čustveno in miselno bre-meni ali pa se želimo iz nje kaj naučiti. Obtem je pomembno, da si poiščemo način,kako smo lahko pri nalogah in situacijahin zato tudi bolj zadovoljni. Razmislimoob tem o superviziji!

a Besedilo: Darja Lapov, povzeto po Reviji HRM, november 2007 (Pak A., Boštjančič E.)

Supervizija kot metodausposabljanja in razvoja kadrov

Supervizija nam je lahko vpomoč pri:

• sprejemanju strokovnih odločitev,

• načrtovanju dejavnosti,

• delegiranju delovnih nalog,

• reševanju konfliktov, problemov,osebnih stisk,

• vodenju srečanj in sestankov,

• spoznavanju nujnih odpomembnih stvari,

• zaposlovanju in izbiri pravih kan-didatov,

• timskem delu, vlogah v skupini,

• spoznavanju potreb po novihdelovnih mestih in usmerjanju nanovo zaposlenih,

• zastavljanju ciljev in motiviranju,

• dajanju ustreznih povratnihinformacij,

• razvoju in uspešni uporabi kom-petenc,

• osebnostni rasti,

• spoznavanju znakov stresov.


KDO JE KDO

V tokratni številkipredstavljamo še dvepomembni podjetji napodročju elektroenerge-tike, kjer deluje tudiElektro Maribor.

Več boste lahko izvedeli o Elektru Lju-bljana in Elektru Primorska, predstavlja-mo pa tudi ključni osebi, ki prihajata izomenjenih podjetij: mag. Mirka Marini-ča, predsednika uprave Elektro Ljubljana,in Julijana Fortunata, predsednika upraveElektro Primorska

INSTITUCIJE

Elektro Ljubljana, d. d., največje elek-trodistribucijsko podjetje v Sloveniji,ki oskrbuje več kot 306 tisoč odje-malcev na ozemlju tretjine Slovenije,je podjetje z dolgoletno tradicijo, kije v zadnjih dveh letih zabeležilo kardve pomembni obletnici. Leta 2006so praznovali 110. obletnico začetkajavne elektrifikacije v Sloveniji oziro-ma dejavnosti podjetja. 1. januarja2008, z začetkom predsedovanja Slo-venije Svetu EU, pa je podjetje obe-ležilo 110. obletnico elektrifikacijeslovenske prestolnice.

V Elektru Ljubljana sledijo cilju ostati vo-dilno slovensko in evropsko prepozna-vno oskrbovalno podjetje z lastno blago-vno znamko na področju distribucijeelektrične energije ter blagovno znamkoZelena energija za energijo, proizvedenoiz obnovljivih virov. Hčerinsko podjetjeMale hidroelektrarne, d. o. o. (MHE), ka-tere osnovna dejavnost je proizvodnjaelektrične energije iz obnovljivih virov, jebilo ustanovljeno leta 2002 kot rezultat

dolgoletnih prizadevanj varovanja okolja.Družba MHE trenutno pridobiva elektri-čno energijo iz desetih hidroelektrarn intreh sončnih elektrarn. Lani je bila v so-delovanju s Srednjo šolo tehniških strokŠiška zgrajena sončna elektrarna z močjo1,1 kW, ki se uporablja predvsem zapromocijo večjega izkoriščanja solarneenergije ter za demonstracijske, razisko-valne in izobraževalne namene. Ker imaomenjena sončna elektrarna štiri različnepostavitve fotovoltaičnih generatorjev, jezagotovo tudi izvrsten učni poligon, ki jev ponos Srednji šoli tehničnih strok Šiškain Elektru Ljubljana.

Kakovostna in zanesljiva oskrba odjemal-cev je temeljno poslanstvo podjetja. Zazadovoljitev vseh njihovih potreb jimnudijo tudi vrsto dodatnih storitev, ki sopo kakovosti primerljive z najboljšimievropskimi podjetji. Za nadaljnje zagota-vljanje kakovostne oskrbe odjemalcev vpodjetju namenjajo za naložbe v omrežjekar za 50 odstotkov več sredstev kot prej-šnja leta, zaradi velike rasti porabe elektri-čne energije na oskrbovalnem področjuintenzivno pripravljajo dokumentacijo zagradnjo novih objektov in prehoda mestaLjubljane na 20-kV napetostno raven.

Na certifikate ISO 9001, ISO 14001,OHSAS 18001 in ISO/IEC 27001 so šeposebno ponosni, saj pomenijo eno odpotrditev, da se podjetje razvija v pravismeri.

ElektroPrimorska, d. d.

Elektro Primorska se je v delniško družbopreoblikovala 18. februarja 1998, začetekdelovanja podjetja pa sega v leto 1948.Izvajanje posameznih dejavnosti potekana sedežu družbe v Novi Gorici ter nalokacijah v Novi Gorici, Kopru, Sežani inTolminu. Ima približno 105.600 gospodin-jskih odjemalcev. Njihova vizija je, da

organizirajo in usposobijo družbo, ki bokos zahtevam in izzivom, ki jih prinašajotržne zakonitosti ter konkurenčno okoljetako v slovenskem kot tudi evropskemprostoru.

V Elektru Primorska želijo postaviti temeljsvojega poslanstva v inovativnosti, na-predku, sproščenem odnosu med zapo-slenimi in predvsem do kupcev, nudenjudodatnih storitev ter zagotavljanju kako-vostne in zanesljive oskrbe z električnoenergijo ob čim manjšem onesnaževanjuter obremenitvi okolja. Njihova predno-stna naloga je pridobiti čim več elektri-čne energije iz obnovljivih virov.

Družba skrbi za dobavo električne ener-gije gospodinjskim in poslovnim odje-malcem ter za nabavo. Gospodinjskimodjemalcem ponuja pakete osnovneoskrbe, ki se glede na nazivno moč obra-čunskih varovalk delijo na male, srednjein velike. S poslovnimi odjemalci sklepajoindividualne pogodbe o prodaji in naku-pu električne energije.

V sodelovanju s HSE nudijo svojim kup-cem tudi nakup električne energije izobnovljivih virov pod blagovno znamkoModra energija. Pri projektu Modraenergija so v vrtcih na Goriškem pripravi-li zanimivo predstavitev, na kateri so seotroci lahko seznanili z obnovljivimi virienergije in njihovim pomenom za čistej-še okolje.

Z namenom pridobivanja električne ener-gije iz obnovljivih virov električne energi-je je bila ustanovljena hčerinska družbaE3, ki ima v lasti fotonapetostne elek-trarne za izkoriščanje sončne energije inje solastnica pri kogeneracijah za soča-sno proizvodnjo električne energije intoplote. Sodelovala je tudi pri projektuna področju pridobivanje geotermalneenergije. Skupaj si prizadevata za posta-vitev prve vetrne elektrarne v Sloveniji ins tem tudi za večjo energetsko neodvis-nost in dodatne možnosti za razvoj Slo-venije.

a Besedilo: Karin Zagomilšek, Violeta Irgl in arhiv Elektra Primorske a Fotografija: arhiv Elektra Ljubljana in arhiv Elektra Primorska

Kdo je kdo v energetikiPodjetja, ustanove in ljudje v energetiki


OKOLJE

LJUDJEmag. Mirko Marinčič,predsednik uprave Elektra Ljubljana

Mag. Mirko Marinčič, univ. dipl. inž. el.,je v Elektru Ljubljana zaposlen 12 let. Vteh letih se je seznanil z različnimi po-dročji dela v podjetju, od projektiranja,kakovosti, do vodenja distribucijske enoteLjubljana mesto. Na mestu predsednikauprave uspešno dela že dobri dve leti.

Julijan Fortunat,predsednik uprave Elektra Primorska

Julijan Fortunat se je po končanem študi-ju na Fakulteti za elektrotehniko v Lju-bljani leta 1985 zaposlil na Telekomu vdomači Novi Gorici. Po končanem pri-pravništvu je naslednje leto sprejel deloprojektanta v šempetrski Iskri Avtoelek-triki, leta 1990 pa tu postal direktor pro-grama elektronike. Na tem delovnemmestu je bil do leta 2003, ko je postalvodja razvoja. Za predsednika upraveElektro Primorska, d. d., je bil imenovanpoleti 2007, z delom pa je začel septem-bra istega leta.

mag. Mirko Marinčič

Julijan Fortunat

a Besedilo: Timotej Čelofiga a Fotografija: Kraft&Werk

V Elektru Maribor smoodgovorni do okoljaPolitika ravnanjaz okoljempredstavljenav zloženki

Ob skrbi za kakovost dobavljene elektri-čne energije in storitev skrbimo tudi zaokolje in prostor. Svojo družbeno odgo-vornost izkazujemo z doslednim upo-števanjem zakonskih in drugih zahtev.Leta 2006 smo se odločili še okrepitidejavnosti na področje ravnanja z oko-ljem, zato smo vzpostavili in certificiralisistem ravnanja z okoljem po standarduISO 14001:2004.

Svojo zavezo k odgovornemu ravnanjuz okoljem izvajamo s programi gospo-darjenja z odpadki, zamenjavo azbes-tnih materialov na naših objektih, pri-dobitvijo uporabnih dovoljenj za obsto-ječe in spremljevalne objekte, z uvedboelektronskega računa ter umeščanjemelektroenergetskih vodov v prostor. Leta2007 smo sistem ravnanja z okoljem

nadgradili z začetkom vzpostavljanjaekološkega knjigovodstva, pridobiva-njem ustrezne dokumentacije za centerza zbiranje in ločevanje demontiraneopreme, katerega dokončanje se pred-videva leta 2008, ter pripravili brošuroin zloženko za ozaveščanje dobavite-ljev, poslovnih partnerjev in zaposlenihv podjetju o področju varovanja okolja.

Zloženko, ki smo jo pripravili za vas,dragi sodelavci, ste prejeli poleg Infoto-ka, ki ga ravnokar prebirate. V zloženkinajdete nasvete, kako na delovnemmestu pa tudi doma z enostavnimiukrepi prispevati k čistemu okolju. Va-bimo vas, da skupaj poskrbimo za ohra-nitev čistega okolja za prihodnje gene-racije ter hkrati za izboljšanje kakovostinašega življenja.

V Elektru Maribor siprizadevamo, da biizpolnili potrebe inpričakovanjaodjemalcev ternaročnikov, pravtako pa tudizaposlenih,lastnikov in drugihzainteresiranihstrani. Zloženka Odgovorni do okolja za zaposlene

10 infotok / februar / 1 / 2008infotok / februar / 1 / 2008

DELOVNA RAZMERJA

Cilji:

1. Povečati fleksibilnost zaposlovanjain s tem večjo konkurenčno sposob-nost gospodarstva.

2. Ohraniti pridobljene pravicesodelavk in sodelavcev ter socialnevarnosti.

Kaj prinašajo ključne spremembe:

• bolj fleksibilno organizacijo delovnegačasa za mobilne delavce,

• večjo zaščito delavcev pred diskrimina-cijo in vsemi vrstami nasilja,

• večjo notranjo mobilnost,

• širitev razlogov za suspenz pogodbe ozaposlitvi,

• večje možnosti za zaposlitev za dolo-čen čas,

• novo opredelitev vodilnih delavcev,

• sorazmernost pravic pri zaposlitvi skrajšim delovnim časom,

• natančnejšo ureditev odpovedi pogod-be o zaposlitvi,

• skrajšanje odpovednih rokov,

a Besedilo: Miroslav Prešern

Kaj prinaša zadnja novela zakonao delovnih razmerjih

• varstvo starejših delavcev,

• usklajevanje družinskega in poklicnegaživljenja,

• plačilo za delo,

• delovni čas in letne dopuste,

• učinkovitejši nadzor nad izvajanjemzakona ter

• postopno ukinitev delovne knjižice.

Povsem nove so vsebine s področja zaš-čite pred diskriminacijo in vsemivrstami nasilja, zato nekaj več o tehnovostih.

Novela v 6.a členu opredeljuje nasilje nadelovnem mestu. Loči:

• spolno nadlegovanje,

• drugo nadlegovanje in

• trpinčenje – mobbing.

Napredna podjetja v državi že imajo prisindikatih ali svetih delavcev posebnekomisije, ki se ukvarjajo s tem zelo občut-ljivim področjem (zaposleni o tem zelotežko kaj povedo). Komisije so pri tem vpomoč, lahko pa imajo pomembno vlogotudi pri reševanju neresničnih prijav.

a Besedilo: Karin Zagomilšek

Novosti nazadnji straniračunaPred kratkim smo spremenili zadnjo stran računa, dabi bila še bolj prijazna in koristna za odjemalce ter dabi na njej našli vse osnovne potrebne informacije vzvezi z našo družbo. Kako je zdaj videti zadnja stran, silahko ogledate na sliki.

Novela zakona o delovnih razmerjih pre-poveduje tudi diskriminacijo gleda naspol, barvo kože in socialni položaj.

Če podjetje te določbe krši, je odškod-ninsko odgovorno. Dokazno breme je nadelodajalcu; to pomeni, da mora v pri-meru dvoma, ali so navedbe delavca res-nične, delodajalec dokazati, da ni odgo-voren.

Novi kazenski zakonik pa bo nasilje nadelovnem mestu opredelil tudi kot pose-bno kaznivo dejanje.

Ali bodo cilji novele zakona doseženi,je odvisno od zavzetosti vseh part-nerjev in tudi od nadzora nad izvaja-njem zakona. Te novele predstavljajokompromis med zahtevami delodajal-cev do delojemalcev ter potrjujejonujnost strpnega in potrpežljivegapogajanja med obema stranema.

Pogajanja, predvsem kolektivna, soproces, ki se nikoli ne konča in jevedno treba upoštevati dejstvo, daje delavec v teh postopkih šibkejšastranka; zato mu pravni sistem dajevečjo zaščito.


NAGRADNA AKCIJA


Končana nagradna akcijaVarčna sijalka v vsak dom

Varčna sijalka

Število izdanih sijalk po dnevih

10

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Izdane v januarju

Izdane v decembru

Izdane v novembru

Izdane v oktobru

Dnevi v mesecu

Št.i

zdan

ihsi

jalk

Konec decembra 2007 smo zaključilinagradno akcijo Varčna sijalka v vsakdom, v kateri so sodelovali vsiodjemalci Elektra Maribor, ki so do28. 12. 2007 prevzeli varčno sijalko.

V akciji smo sodelovali z namenom spodbujanja varčnerabe električne energije. Da pa bi se na akcijo odzvalo ševeč odjemalcev in prevzelo varčno sijalko, smo nadgradilinjen osnovni namen – razdelitev varčnih sijalk in s tem var-čevanje z električno energijo. Napovedali smo, da se bodoodjemalci, ki bodo varčno sijalko prevzeli do zaključkanagradne igre, potegovali za varčne gospodinjske aparatein praktične nagrade.

Do 28. 12. 2007, dokler je trajala nagradna akcija, je varčnosijalko prevzelo 52 % odjemalcev. Akcijo razdeljevanja var-čnih sijalk pa smo, tudi po zaključku nagradne akcije, šepodaljšali.

Med odjemalci, ki so varčno sijalko prevzeli do 28. 12.2007, smo z naključnim elektronskim žrebom izžrebali tri-indvajset dobitnikov nagrad. Podelili smo tri energetskovarčne velike gospodinjske aparate: televizor LCD, pralno-sušilni stroj, hladilno-zamrzovalno skrinjo in dvajset šport-nih torb.

Pa še Božičkovo sporočilo: »Kifeljčki inštručke, decembra se spet vidimo!«

Kar poglejte fotografije, ki so nastale.Pravi so, naši »tamali«!

Decembra se verjetno šeprav posebno veselijootroci. Dobri možje so tamesec zelo dejavni inimajo polne roke dela.Kot je že v navadi, je tudipretekli december otrokenaših zaposlenih obiskalBožiček.

Otroci nekaterih enot – v spremstvu star-šev, seveda – so si najprej ogledali lutko-vno predstavo z naslovom Ringaraja.Zabavne pesmice, ki so jih pele lutke, inkrasni zvoki so nasmejali najmlajše, rav-nodušne pa niso pustili niti starše.

Po predstavi se je izza zaves prikazal težkopričakovani Božiček, ki je bil bolj šaljivenarave in je otrokom rekel, da so kifeljčkiter štručke. Rekel je tudi, da jim je za dari-lo poklonil predstavo. Joj, kako so se otro-ci pritožili – no, saj mu nihče ni verjel! Paše prav so imeli. S pomočnikom sta razde-lila presenečenja, ki so čakala prav vseotroke.

Tisti manjši so se, čeprav so bili v varnihnaročjih svojih staršev, Božička kar malobali, večji pa so se pogumno in kar samiodpravili do Božička in se z njim pogo-varjali.


BOŽIČEK

a Besedilo: Karin Zagomilšek a Fotografije: Gregor Varl in arhiv Elektra Maribor

Božiček obiskal naše otroke

Utrinek z lutkovne predstave

Bolj pogumni so Božičku zlezli kar v naročje

Drugi pa so si mislili: “Letos se te še malo bojim, ampak drugo leto …”


ENERGIJA SI

Kampanja Energija si, bodi učinkovit senadaljuje tudi v letu 2008. Ker ljudjetežko spreminjamo življenjske navade, jekampanja zasnovana na nasvetih in zizobraževanjem skozi humor. Risani liki voglasih, promocijskih materialih in naspletni strani posredujejo svoje nasvete vrazličnih povsem življenjskih situacijah,povezanih s trošenjem električne energi-je. Letos so se nasmejane in zabavnekarikature kampanje preselile tudi vsvojo vas, ki so jo ustvarjalci zgodbepoimenovali Štromberk. O vasi in njenihprebivalcih, ki se ukvarjajo s prevelikoporabo električne energije, teče zgodba,zapisana v zabavni, a hkrati izobraževalniilustrirani knjigi z naslovom Energija siali Štromberk prevzame pobudo.Knjiga je nastala kot poslovno dariloHSE, v delih pa jo boste lahko prebiralitudi v Infotoku. Danes vam za pokušinoponujamo prvi del zgodbe.

Učinkovito ravnanje z energijo postaja zaradi izrednihpodnebnih sprememb vse bolj pomembno. HoldingSlovenske elektrarne (HSE) je zato pred dvemaletoma začel kampanjo Energija si, bodi učinkovit,ki ozavešča uporabnike o vse večji porabi električneenergije in hkrati spodbuja k varčevanju ter izvajanjudrugih ukrepov, s katerimi lahko vsak posameznikprispeva k zmanjševanju porabe energije inmanjšemu obremenjevanju okolja.

a Besedilo: Tatjana Šeneker, Informa Echo in Karin Zagomilšek

Energija si aliŠtromberkprevzame pobudo

Knjiga Energija si ali Štromberk prevzame pobudo

V Infotoku tokrat objavljamoprvi del zgodbe Energija si aliŠtromberk prevzame pobudo,ki bo na zabaven način pred-stavila tako pomembno tema-tiko, kot je varčna raba elek-trične energije, za katero siintenzivno prizadevamo tudiv Elektru Maribor.

Z uvedbo novih tehnologijter informacijskih rešitevna področju komunikacijprek NN vodov se odpirajoširoke možnosti priupravljanju merilnegamesta iz komunikacijske-ga centra. V želji, da bi sepribližali odjemalcem, smov preteklem letu začeliopremljati merilna mesta zmerilnimi napravami, kiomogočajo daljinskiprenos merilnih podatkov.

Za komunikacijsko pot do odjemalcauporabljamo energetske vode (DLC –Distribution Line Communication), kar jevelika prednost pred konkurenčnimikomunikacijskimi potmi. To pomeni, daimamo z vsakim odjemalcem že vzposta-vljeno povezavo in da nimamo z njonobenih dodatnih stroškov. Izdelovalecopreme zagotavlja 99-odstotno doseglji-vost merilnih naprav 24 ur na dan.Osnovna shema delovanja sistema je pri-kazana na sliki.

Ta sistem omogoča spremljanje dnevneporabe in pridobivanje stanj na dnevniravni. Zahvaljujoč njemu, smo januarjaza nekaj več kot 10.000 gospodinjskihodjemalcev in majhnih poslovnih upo-rabnikov poenostavili način obračunava-nja električne energije.

Doslej so ti odjemalci račune plačevali napodlagi predvidene porabe električneenergije. Enkrat letno smo odčitali stanještevca in na tej osnovi izdelali redni letniobračun dobavljene električne energije.

Ker je na teh merilnih mestih omogočenvsakodnevni daljinski zajem števčnih po-datkov, bodo odjemalci prejemali in pla-čevali račune na podlagi dejanskega sta-

nja števca. Računi se bodo glasili na ob-dobje od prvega do zadnjega dne v me-secu. Spremljanje stroškov na merilnemmestu bo tako za odjemalca v prihodnje


a Besedilo in slike: Boštjan Horvat in Mitja Prešern

Obračunavanje električneenergije na podlagi daljinskegazajema merilnih podatkov

DALJINSKO ZAJEMANJE PODATKOV

Osnovna shema delovanja sistema


SVET DELAVCEV

veliko lažje, s tem se bo tudi izognilmorebitnim doplačilom in preplačilom,hkrati pa bo lažje sam načrtoval ukrepeza varčno rabo električne energije.

Januarja smo s prilogo k računu vse teodjemalce o novosti tudi dodatno obve-stili.

Napredni sistemi merjenja in obraču-navanja električne energije ne prina-šajo prednosti samo za odjemalca.

Za Elektro Maribor ta novost pomeni:

• nižje stroške dela zaradi avtomatične-ga odčitavanja,

• eliminiranje morebitnih napak pri odči-tavanju zaradi človeške napake,

• večjo učinkovitost in hitrost obračun-skega cikla,

• večji nadzor nad nedovoljenim odje-mom,

• takojšnja povratna informacija obnepooblaščenem posegu v merilnenaprave in

• hitrejše ugotavljanje nepravilnosti namerilnem mestu (okvara MKN, izpad eneali več varovalk …).

S to tehnologijo so postavljeni temelji za:

• možnost daljinske prekinitve distribuci-je električne energije na merilnemmestu,

• natančnejše načrtovanje porabe elek-trične energije za posamezni mesec in

• zajem drugih energentov prek skupnekomunikacijske poti (voda, plin …).

V letu 2008 bomo s to tehnologijo opre-mili še 8000 merilnih mest.

a Besedilo: Miro Pečovnik

Bodimo učinkovitejši vletu 2008

Z delom Sveta delavcev v preteklemletu sem zadovoljen. Menim, da jepomemben organ v družbi. Vesel sem,ker ima vodstvo podjetja posluh zatežave, ki jih sproža Svet delavcev.

Lanski poslovni rezultat podjetja bonajverjetneje v dejavnosti SODO odsto-pal od pričakovanega in ne bo odražalzavzetega dela tudi v tej dejavnosti.Tak je predvsem zaradi nam vsem zna-nih težav, povezanih z omrežnino, indrugih dejavnikov, na katere pa zapo-sleni nimamo velikega vpliva. Vendarje naša skupna ugotovitev lahko pred-vsem ta, da smo v tem prostorupotrebni in da smo pomemben člen vtej energetski verigi. Težko si predsta-vljam, da bi vse naše delo na terenulahko opravljal kdo drug, torej breznaših monterjev tudi ne bo elektrike vnaših domovih. In prav z omenjenoproblematiko monterjev v podjetju inproblematiko tega kadra na trgu smovečkrat seznanili upravo podjetja.

Tako ciljno usmerjeni bodo tudi našeprihodnje dejavnosti, pobude in pred-logi, ki jih bomo predlagali upravipodjetja. Upravi podjetja bomo ponajboljših močeh pomagali reševatiproblematiko, če nas bo s problemiseznanila in od nas tudi pričakovalarešitve. Le tako bomo lahko, kot semzapisal v naslovu, učinkovitejši.

Učinkovitejši in povezani bomo moralibiti predvsem ob stvareh, ki se namobetajo v prihodnosti. Naj izpostavim

tiste, ki bodo lahko imele velik vpliv napoložaj podjetja: odprodaja deladržavnega deleža v podjetju, poveza-nega z lastninjenjem, in prenos lastni-štva elektroenergetske infrastrukturena morebitnega drugega lastnika.Sodelovanje vseh socialnih partnerjevin uprave podjetja bo pri reševanjutega nujno. O tem smo tudi spregovo-rili na zadnji seji Sveta delavcev, ki jebila 31. 1. 2008, kjer smo pripravilinačrt dela za leto 2008.

Ob tej priložnosti bi še enkrat pozvalvse delavcev, da se lahko s svojimipobudami, predlogi ali vprašanji obrne-jo na katerega koli člana Sveta delav-cev ali neposredno na odbor, ustano-vljen v okviru Sveta delavcev.

Svet delavcev ima naslednje odbore:

• odbor za počitniške zmogljivosti instanovanjske zadeve,

• odbor za plačno politiko in nagraje-vanje,

• odbor za izobraževanje in usposa-bljanje,

• odbor za varnost in zdravje pri delu,

• odbor za spremembo dogovora osodelovanju delavcev pri upravljanju,poslovnika sveta delavcev in dogovorao sodelovanju med svetom delavcev insindikatom ter

• odbor za reorganizacijo in delitevdejavnosti.

Bodimo učinkoviti!

Zopet je leto naokoli in treba je narediti presekdela, opravljenega v preteklosti. Vem, da smo se vpreteklem letu v Svetu delavcev ukvarjali s karširoko problematiko, me pa ob tem veseli, da smoupravi podjetja podali nekaj dobrih predlogov, skaterimi se je vsaj seznanila, če jih že ni upoštevala.

0

10

20

30

40

50

60

MS GR MzO SB PT EGL EGRMB UP

Pogostost nezgod pri delu po enotah za leto 2007

Območne in storitvene enote

Štev

ilon

ezg

od

Lažje

Težje

Smrtne

Nezgode pri delu po posameznih OE in SE za leto 2007

Zdravstveno stanjedelavcev je precej odvisnood razmer v njihovemdelovnem okolju, odobremenitev in škodlji-vosti na delovnih mestih,tudi od organizacije delater ne nazadnje tudi odmedosebnih odnosov spredpostavljenimi insodelavci.

Izobraževanje zaposlenihDelodajalec mora delavca usposobiti zavarno opravljanje dela ob sklenitvi delov-nega razmerja, ob razporeditvi na drugodelo, ob uvajanju nove tehnologije innovih sredstev za delo ter ob spremembiv delovnem procesu, ki lahko povzročispremembo varnosti pri delu.

Odgovornost zaposlenih za lastno var-nost spodbujamo z izobraževanjem inusposabljanjem, ki je sestavljeno iz teore-tičnega ter praktičnega dela. Glavni na-men izobraževanja je posredovanje novihznanj s področja varnosti in zdravja pridelu.

Preizkus teoretične in praktične uspos-obljenosti za varno delo se preverja nadelovnem mestu, tako da je vsak delavecusposobljen za izvajanje natančno tistegadela, ki ga opravlja. Lani smo se posebnoposvetili uvajanju v delo pripravnikov,dijakov in študentov na počitniškem delu.Ob tem moram omeniti, da bo služba zavarnost in zdravje pri delu v spomladan-skih mesecih znova izvedla periodičnousposabljanje iz tematike varnosti inzdravja pri delu.

Poškodbe pri deluDelodajalec za vsako poškodbo pri deluizpolni obrazec ER-8 v štirih izvodih,rubriko poročilo osebnega zdravnika paizpolni zdravnik. Za obravnavo poškodbepri delu je zelo pomembna rubrika oraziskavi poškodbe pri delu. Delodajalecmora po 27. členu Zakona o varnosti inzdravju pri delu inšpekciji dela v trehdneh od nastanka poškodbe prijavitivsako nezgodo.

Raziskava vzrokovpoškodbe pri deluRaziskava vzrokov poškodbe pri delu (19.člen Zakona o varnosti in zdravju pridelu) obsega ugotavljanje dejstev oziro-ma okoliščin, zaradi katerih je prišlo dopoškodbe pri delu, zbiranje podatkov inugotavljanje obstoječega stanja na krajupoškodbe pri delu. Po potrebi se skiciraoziroma fotografira kraj nezgode in tudizavaruje morebitne dokaze.

Strokovni delavec pri raziskavi poškodbepri delu pregleda dokumentacijo, pred-vsem:


a Besedilo: Ladislav Krošel

Varnost in zdravje pri delu terpožarna varnost v letu 2007

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

0

20

40

60

80

100

120

1994

104 103

82

6156

44 47

36

53 5357

4642

16 16 139 6 6 9 10

5 6 8 117 9

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Nezgode pri delu v letih 1994 - 2007

Leta

Nezgode pri delu

Nezgode na poti

Trend padanjanezgod pri delu

55

Trend nezgod pri delu med letoma 1994 in 2007

0

10

20

30

40

50

60

2003 2004 2005 2006 2007

Štev

ilon

ezg

od

Leta

Število nezgod pri delu od 2003 do 2007

Lažje

Težje

Smrtne

Trend vseh delovnih nezgod med letoma 2003 in 2007


VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

• izjavo o varnosti z ocenjevanjem tvega-nja in revizije ocenjevanja tveganja,

• izjave o skladnosti in tehnično doku-mentacijo delovne opreme (po predpisihza proizvode),

• poročila in zapisnike o periodičnih pre-iskavah kemičnih, fizikalnih in biološkihškodljivosti v delovnem okolju,

• poročila in zapisnike o periodičnih pre-gledih ter preizkusih delovne opreme,

• navodila za varno delo,

• način in program teoretičnega in prak-tičnega usposabljanja delavcev za varnodelo,

• drugo potrebno dokumentacijo.

Zapisnik o raziskavi poškodbe pri delu jedokument, ki ga delodajalec potrebujepredvsem za izvedbo ustreznih ukrepov,da do podobnih dogodkov ne bi več pri-

šlo. Vedno bolj pa zapisnik potrebuje čezčas, ko se sooča z regresnimi zahtevki, kijih zavod za zdravstveno zavarovanje Slo-venije pošilja našemu podjetju za popla-čilo stroškov zdravljenja.

Analiza poškodb pri deluOsnovni pokazatelj uspešnosti delovanjaslužbe za varnost in zdravje pri delu sopodatki o nezgodah pri delu. V letu 2007težjih delovnih nezgod ni bilo, lahko pase tudi pohvalimo, da se je število vsehnezgod pri delu zmanjšalo.

Lani se ni zgodila niti ena težja delovnanezgoda z električnim tokom in niti enetežja delovna nezgoda mehanskega izvo-ra, kar nedvomno kaže, da delavci prisvojem delu upoštevajo navodila za varnodelo ter da SVZD s svojimi pooblaščenimiosebami skrbi, da se predpisani varstveni

ukrepi pri delu tudi dosledno upoštevajoin izvajajo.

Podatki o nezgodah pri delu so prikazanina grafih. Število nezgod pri delu je osta-lo primerljivo s prejšnjimi leti, kar pa nevelja za delovne nezgode na poti na deloin z dela, ki se še vedno prištevajo k nez-godam pri delu. Število izgubljenih dnina račun poti se je v preteklem letupovečalo na 335, kar je 21 odstotkovvseh izgubljenih delovnih dni.

Te delovne nezgode so s strani SVZDvečinoma neraziskane in jih je tudi zelotežko analizirati. Trend tovrstnih nezgodkaže na povečanje izgubljenih delovnihdni, zato bo poleg že uvedenih ukrepovtreba poskrbeti za dodatne ukrepe zazmanjšanje nezgod na poti.

Spoštovane kolegice inkolegi!Ob koncu leta 2007 smo si poleg zdravjain osebnih uspehov zaželeli tudi mirno inustvarjalno leto 2008. Mirno predvsemtako, da bi doživeli v njem čim manjšihstresov in čim manjših delovnih pritiskov.Kljub zimskemu času pa postaja ta delzime zmeraj bolj vroč in napet, kar panavsezadnje ima svoj zakaj in svoj zato.

Škoda je izgubljati besede za vzroke, kipospešujejo pregrevanje ozračja in stop-njujejo napetost med delavci slovenske-ga gospodarstva. Nezadovoljstvo, ki smomu bili priče v zadnjem obdobju prete-klega leta in smo mu v teh dneh, je posvoje vplivalo tudi na določene strukturezaposlenih v naši družbi. Pa ne zaradivzrokov v našem podjetju, pač pa zaradipo našem mnenju zrahljanega nadzoranad politiko dela gospodarstva.

V družbi Elektro Maribor d. d., smo vzadnjih mesecih lanskega leta dosegli zupravo družbe kar nekaj konkretnih do-govorov in sporazumov, ki so bili podpi-

sani v zadovoljstvo zaposlenih. Resničnoje bilo treba postoriti marsikaj, da smo sipodali roke ter zaprli nekatera poglavja,ki so nas pestila kar lep čas.

Zelo pomembna zadeva je bil dogovor-jen in nato podpisan aneks št. 5, ki senanaša na vključitev uskladitvenih zne-skov za leto 2004 in 2005 v sistem plač.Tako so bile usklajene osnovne brutoplače, določena je bila vrednost najnižjihosnovnih plač ter ustrezno umeščenevrednosti v plačilne razrede.

Pomembna točka aneksa je, da smo sesporazumeli z upravo tudi o tem, dabomo skupaj določili in dogovorili merilaza ugotavljanje uspešnosti v podjetju tertako, če bodo kazalniki ugodni, dogovo-rili tudi višjo stopnjo dviga plač.

Pomemben je tudi sporazum o doseže-nem in izplačanem povečanju izhodiščneplače, ki se je izvedel na ravni EGP (elek-trogospodarstva in premogovništva) terločeno v vseh družbah posebej. S temsmo premostili prvi podražitveni val, sajinflacijskim učinkom sledimo do maksi-malne višine. Prav tako smo postavili

meje in merila, na podlagi katerih sebodo izhodiščne plače v letu 2008 uskla-jevale z višino inflacije kvartalno, če nebodo doseženi drugačni in še boljši terbolj sprejemljivi kriteriji za usklajevanjeplač.

Prav tako smo dosegli tudi razmeromadober dogovor v zvezi s praznično nagra-do ob zaključku leta 2007 ter v januarju2008 tudi iz naslova kolektivne uspešno-sti poslovanja.

Odprto ostaja vprašanje II. pokojninske-ga stebra, ki pa bo po našem mnenjurazrešeno v zadovoljstvo zaposlenih dosredine februarja 2008.

V SDE se že pripravljamo tudi na IV. kon-gres SDE Slovenije, ki bo predvidomaaprila 2008 v Mariboru. Mandati bodopotekli, potekajo že prve dejavnosti zaizvedbo postopkov za evidentiranje kan-didatov ter vseh drugih priprav za uspe-šno izvedbo tega pomembnega zbora.

Po programih, ki jih pripravljamo, bomoizvajali tudi socialno politiko in s tem šeposebno pozorno ščitili delovna mesta insocialno varnost zaposlenih. Bližajo seredni letni občni zbori na SE in OE, nakaterih se bodo razgrnili tudi plani delaza leto 2008 ter dejavnosti, ki jih bomoizvajali pred IV. kongresom SDE Slovenijein v obdobju po njem.

Lep pozdrav!

Jurij Tretjak,predsednik SDE Elektro Maribor d. d.


SINDIKAT

a Besedilo: Jurij Tretjak a Fotografija: Karin Zagomilšek

Vroča zima in dejavnosti polnapomlad

Jurij Tretjak


OBARJADA

a Besedilo: Tatjana Vogrinec Burgar a Fotografije: arhiv Elektra Maribor

Obarjada 2008Elektro Maribor prispeval k dobrodelnosti

V soboto, 2. februarja, jena Ptuju potekala dobro-delna, kulinarična, pred-karnevalska in družabnaprireditev Obarjada 2008.Organizator prireditve jebil Lions klub Ptuj, ki je žetretjič zaporedoma takozbiral sredstva za dobro-delne namene.

Družba Elektro Maribor že od začetkasodeluje na prireditvi, ki je vsako letobolj prepoznavna. Letos je sodelovalo21 ekip. Poleg Elektra Maribor so to bili:Perutnina Ptuj, Talum, Mestna občinaPtuj, Radio Tednik Ptuj, Špedicija Goja,Mesna industrija Košaki Maribor, Zava-rovalnica Maribor, Čistilni servis DiwMaribor, Asfalti Ptuj, Ilkos, Čisto mestoPtuj, Komunalno podjetje Ptuj, Cestnopodjetje Ptuj, Perutninarska zadrugaPtuj, Tenzor Ptuj, Vodnogospodarskopodjetje Drava Ptuj, Ograje Rogina,Askot, Syngenta in Sava GTI. Vse ekipeso donirale pristopnine, katerih izkupi-ček so namenili projektu Z invalidskimvozičkom na ptujski grad, ki si ga jeLions klub Ptuj zastavil skupaj s Pokrajin-skim muzejem Ptuj. Z izgradnjo invalid-skega dvigala z invalidskim vozičkom boinvalidnim osebam omogočen dostopna ptujski grad.

Elektro Maribor je sodeloval z ekipo, kiso jo sestavljali Boris Štravs, MarjanKampl in Tatjana Vogrinec Burgar. KuharBoris je sestavinam za pripravo obare, kiso jih prejele vse ekipe, dodal kančeksvojih kuharskih skrivnosti in ekipi »pri-kuhal« odlično uvrstitev.

Veliko ljudi se je zbralo na notranjemdvorišču Ptujske kleti. Mednje se je raz-delilo več kot tisoč porcij obare. V skri-njico, ki je bila na mizi vsake ekipe, so

udeleženci prispevali sredstva za Med-občinsko društvo slepih in slabovidnihPtuj za uvrstitev njihovih kegljačev nasvetovnem prvenstvu v kegljanju.

Elektro Maribor je s svojim sodelova-njem prispeval k dobrodelnosti in skupajz Lions klubom Ptuj zasledoval poslan-stvo »Glejmo s srcem in pomagaj-mo!«.

Dr. Štefan Čelan, župana MO Ptuj se je razve-selil varčne sijalke.

Kuhar Boris pri pripravi jedi

Slavko Visenjak, vodja projekta, Tatjana Vogrinec Burgar in Boris Štravs so bili navdušeni nadslastnimi pustnimi krofi.


INTERVJU

Tako nekako se je končalzadnji delovni dan našemusodelavcu Francu Mauku,dipl. inž. el., ki je preživelpolnih 42 let v naši družbiin se je 30. 12. 2007dokončno poslovil odsvojega poklicnegaživljenja, saj se je danpozneje upokojil.

Glede na leta, ki ste jih preživeli v ElektruMaribor, lahko rečemo, da ste prava za-kladnica znanj in izkušenj v svojem pokli-cu. Kako se spominjate svojih začetkov vpodjetju?Zelo rad rečem: »Z zimo sem prišel in z zimotudi odhajam.« Saj vemo, da za zimo pridepomlad in tako sem dočakal 42 pomladi vdelovnem razmerju v naši družbi in upam, dami bo toliko let naklonjenih tudi v tretjemživljenjskem obdobju. No, želje so eno, realnostpa drugo, ni pa nikoli dobro biti preskromen.

No, šalo na stran in k vašemu vprašanju. Pragpodjetja Elektro Maribor sem prestopil 3. 1.1964; prišel sem v takratni obrat Elektro Gor-nja Radgona, ki ga je vodil obratovodja tovarišViljem Jastrobnik. Tovariš pravim zato, ker jebilo takrat prepovedano sodelavce ali predpo-stavljene naslavljati z gospodi.

V podjetje sem prišel kot kvalificirani elektrikar.Za tiste čase je bil to kar zanimiv in lep poklic.Sodelavci, ki jih prej nisem poznal, so me prija-zno sprejeli v svojo sredino, še posebej, ko soizvedeli, da sem res končal triletno poklicnošolo v Mariboru, opravil tudi pomočniški izpitin bil za takratne pojme pravi električar.

Robert Peterka, ki je takrat vodil pripravo del,mi je kar hitro naložil odgovorna dela, pred-vsem pri izdelavi hišnih elektroinštalacij, saj jebil to tudi moj osnovni poklic, ki sem se ga izu-čil kot vajenec na takratnem Elradu.

Elektrotehnika vas je toliko prevzela, daste študirali skoraj vse življenje.No, ne vem, če lahko tako rečemo. Res pa je,da sem se z lastno vztrajnostjo in podporopodjetja povzpel po stopničkah praktičnega inteoretičnega izobraževanja do visoke izobraz-be v elektrotehniki. Po prihodu od vojakov semse s triletno delovno prakso vpisal v prvo gene-racijo delovodske šole pri Elektro gospodar-skem šolskem centru v Mariboru. Tu sem bilnajmlajši dijak, zato je žal že veliko takratnihsošolcev pokojnih. Naslednje leto, leta 2009,bo minilo natančno 40 let, odkar smo prvi di-plomanti delovodske šole v Mariboru dobilinaziv delovodja za jaki tok.

Po končani delovodski šoli sem se hotel vpisatina višjo tehnično šolo, vendar to ni bilo mogo-če, zato sem se odločil za dopisno srednjo teh-nično šolo, ki sem jo moral začeti kar v prvemletniku. No, po nekaj letih sem se lahko z nazi-vom elektrotehnik vpisal na višjo tehnično šolov Mariboru in postal inženir elektrotehnike. Kersem imel še dovolj energije in volje, sem se vpoznejših letih, prav tako ob delu, odločil še zaštudij na tehniški fakulteti in si leta 1999 prido-bil naziv diplomirani inženir elektrotehnike.

Kako se spominjate svojih delovnih let, sajste šli skozi vse faze tehničnega deladistribucije?Če vam odkrito povem, najlepše mi je bilo, kosem bil monter. Delo me je veselilo, svoje od-govornosti sem se zavedal, tudi plačilo je bilodobro pa tudi dodaten dinar je padel v žep, koje bilo treba delo podaljšati včasih pozno vnoč, samo da je zasvetila luč.

Z izobrazbo pa je rasla tudi odgovornost nanovih delovnih mestih. Najprej pri vodenjuGMS na terenu, kjer je bilo treba delo ustrezno

razporediti med sodelavce in skrbeti za varnostcelotne skupine. V pripravi dela, ki sem jo vodilkar 15 let, pa mi je bila dodeljena še dodatnanaloga, saj sem postal v enoti pooblaščenaoseba za VPD in PV.

Z vodenjem službe obratovanja in vzdrževanjaelektroenergetskih naprav, kar sem bil vse doupokojitve, mi je bila naložena še dodatna skrbza elektroenergetske naprave, ki morajo biti vvsakem času varne in v dobri obratovalni kon-diciji.

Kako ocenjujete sodelovanje z vodstvom?Ne vem natančno, na koga mislite. Če mislitena enoto, je bilo dobro. Uprava pa se je malooddaljila od baze. Mislim, da ima zato svojepooblaščence, to so vodje enot, ki pa jim je karprecej pristrigla peruti in jim zradirala kar nekajpooblastil, naložila pa samo odgovornosti.

Menite, da je obseg dela danes večji, kotje bil včasih? Se je tu kaj spremenilo?Obseg dela je zagotovo večji, saj iz dneva v danraste poraba električne energije in seveda temuprimerno je treba okrepiti zastarele vode tertudi graditi novo primarno in sekundarno elek-troenergetsko omrežje. Je pa zato delo na tere-nu in v pisarnah zagotovo lažje. Tehnično oseb-je je opremljeno s sodobnimi računalniki, težkaterenska dela pa opravi gradbena mehanizaci-ja, o kateri smo nekoč lahko samo sanjali.

a Besedilo: Nada Vogrinec a Fotografija: arhiv Franca Mauka

Še zadnji pregled nad stanjemelektroenergetskih naprav vRTP RadenciPogovor s Francem Maukom ob odhodu v pokoj

Sodelavec Franci z ženo Julijano in psičko Hayona razstavi psov – dobila sta odlično oceno indosegla I. nagradni razred


INTERVJU

Kot mentor ste pomagali veliko pripravni-kom, bili ste predsednik izpitnih komisij.Kaj bi rekli, kakšna je bila klima ob vašemodhodu v pokoj?Prijetno je, če se te kdo spomni in reče: »Moj-ster, to pa sem se naučil od vas,« ali: »Vaš inže-nirski nasvet mi je veliko pomagal, zato semvam iskreno hvaležen.« Žal je teh besed vednomanj. Lahko pa povem, da mi je ob odhodu vpokoj ob stisku roke v slovo kar nekaj sodelav-cev na enoti izreklo hvaležnost za opravljenodelo. Vodstvo se tega ni spomnilo, zakaj bi se le,saj sem za opravljeno delo dobil plačilo.

So morda posebni dogodki ali posebnaanekdota iz vašega službovanja, česar neboste pozabili?Takih dogodkov je bilo mnogo. Posebno rad sespominjam sindikalnih izletov in športnih sre-čanj. Zadnje nepozabno športno srečanje je bilov Prekmurju. Povem vam, Prekmurci znajo pri-praviti presenečenja.

Veselili pa smo se tudi skupnih delovnih uspe-hov. Eden takih je bilo odprtje RTP Radenci leta1978. Nepozaben dogodek! Skoraj pol ElektraMaribor je bilo na »fešti« v Janževem Vrhu. Koje zasvetila luč v naselju, pa smo tako ali takoimeli pri kakšnem kmetu celo gostijo.

Posebno rad se spomnim dogodka, ki sem gadoživel leta 1972, ko smo obnavljali nizkonape-tostno omrežje v naselju Bunčani. Naenkrat smov neposredni bližini našega delovišča, na enemod gospodarskih poslopij, opazili požar. Ker smo

bili najbližji in smo poznali tudi nekaj gasilskihveščin, smo takoj začeli reševati in gasiti. Takosmo bili vneti, da nismo niti opazili, da gasimo zgnojnico. Ne vprašajte, 14 dni se nismo znebilismradu na sebi in v avtu. Pa nič zato, živino pasmo le rešili in tudi večji del gospodarskegaposlopja obranili pred ognjenimi zublji.

Vam je bilo težko »izpreči« po 42 letihnenehnega dela v naši družbi?Vso delovno dobo se veselimo dne, ko bomoizpolnili pogoje za upokojitev, pa vendar si člo-vek, ko pride ta čas, reče: »Pa saj ni mogoče, dasem že jaz na vrsti?«

Zato sem seveda odšel v pokoj z mešanimiobčutki hvaležnosti in zadovoljstva. Prevladujehvaležnost, saj sem imel priložnost delati v kole-ktivu, ki mi je bil drugi dom, ker smo se leporazumeli in sem rad prihajal v službo. Toda podrugi strani odhajam z zadoščenjem, saj imamza seboj uspešna poklicna, leta in upam, daimam pred seboj še kar nekaj desetletij zasebne-ga življenja v družbi svojih najdražjih. Bolj kotprej pa se bom lahko posvetil tudi svojemukonjičku – lovstvu – in seveda svojemu štirinož-nemu prijatelju.

Saj res, o vaših konjičkih pa nisva še ničgovorila. Vemo, da ste lovec, ribič, kinolog,muzikant, dedek in še kaj. Kam bo zdajusmerjen večji del vašega prostega časaoziroma kateri konjiček bo imel prednost?Kot sem že rekel, se bom v prvi vrsti posvetilsvojim najdražjim. Z ženo Julijano bova več sku-

paj, si privoščila tudi počitnice na morju ali obi-skala katero od kopališč. Ja, otroci … Vsi trije sože pri kruhu in na svojem. Več časa pa bo tudiza vnuke, pet jih imam, eden je celo že moj lov-ski tovariš.

Ribičija pa mi ne gre najbolj od rok, čeprav semimel zelo dobrega mentorja – sina Vlada, zatobosta vsekakor od mojih konjičkov na prvemmestu lov in kinologija.

Nikar ne mislite, da je lov obesiti puško na ramoin »hajd na jago«. To je zadnje dejanje. Lov jevarstvo in gojitev divjadi ter skrb za naravo inokolje, to pa pomeni veliko dela in gibanja vnaravi. Ko pride čas lova, pa se le-ta sme izvajatisamo v prisotnosti lovsko uporabnega psa.Seveda pa je do lovsko uporabnega psa dolgapot. Pes mora biti ustrezno izšolan in seveda jenjegov vodnik posebno zadovoljen, če je še lepin če to opazijo tudi kinološki sodniki. To semdoživel tudi sam lani na tretji državni razstavilovskih pasem na sejmišču v Gornji Radgoni, kjersem sodeloval s svojo mlado psičko Hayo.

In kaj bova rekla za konec?Na koncu se vsem iskreno zahvaljujem za sode-lovanje. Pri delu vam želim veliko uspehov in čimveč uresničenih ciljev. V zasebnem življenju pavse dobro.

Lepim željam se pridružujemo tudi mi.Vam pa poleg zdravja in osebnegazadovoljstva želimo še veliko lepih inveselih trenutkov ob vaših konjičkih.

Stikališče 110/20 kV RTP Radenci


TRAFO DELAVNICA

Pravega pomena minljivosti časa instvari sem se leta 2007 krepko zaved-la dvakrat. Prvič 25. avgusta, ko sempraznovala 50 let in preživela sreča-nje z abrahamom, drugič pa sredisončnega decembrskega dne, ko semšla prek dvorišča v prostore nekda-njih Remontnih delavnic Radvanje inza ovinkom zagledala začetek rušenjanekdanje “trafo delavnice”, ki je bilaena od sedmih delavnic na Majciger-jevi 23 in edina za popravila transfor-matorjev na Štajerskem. Počutila semse tako zmedeno in žalostno kottakrat, ko so rušili hiše v naši ulici in znjimi tudi moj takratni dom ter s temdel mojega življenja – mladosti.

Pri srcu me je stisnilo, skozi možgane paso mi šinile slike iz preteklosti. Spomnilasem se Staneta Lihtenekerja, ki je bilvodja delavnice, ko sem prišla v Radvanje.Zanj smo večkrat v šali rekli, da je vodja“kazenskega polka”, saj je znal s svojimnačinom vodenja in delom motivirati za-poslene tako, da so postali dobri in kako-vostni delavci. Večina mladih je začeladelati prav v tej delavnici. Stane, umirjenin prijazen vodja, ni dovolil, da bi mednjimi vladali slabi odnosi in nekorektnovedenje. Delo v delavnici je bilo “umaza-no” in v posebnih razmerah, saj so bilevedno prisotne substance mastnega oljaza transformatorje in strupeni hlapi, ven-dar se zaradi tega ni nihče pritoževal.

Moji možgani so v spominski bazi našlipodatek o tem, kako ponosno, z zano-som in voljo so delali v njej danes nekateriže upokojeni sodelavci in tudi tisti, ki jihni več med živimi. Spomnila sem se gos-podov Jožeta Kokola, Jožeta Grabarja,Janka Mešička, Štefana Senekoviča, Mila-na Črnjaviča, Petra Jelena, Branka Škofa,Franca Reicha, Bojana Zimška, BojanaKauklerja, Vojka Šosteriča, Boštjana To-polovca … in še marsikoga, ki je v tejdelavnici začel svojo službeno kariero.

Po odhodu Staneta Lihtenekerja je vode-nje delavnice prevzel Jože Grabar, potemRoman Beigot, Boštjan Topolovec in nakoncu Vojko Šosterič. Vsi so bili uspešnivodje z veliko znanja o popravilu transfor-matorjev, za posodobitev delavnice pa seje še posebej zavzemal Boštjan Topolovec.

Po pregledu zgodovine te delavnice skozisvoj “objektiv” sem zaključila, da v bistvusami odločamo o tem, kaj in kdaj bomogradili in tudi kaj in kdaj bomo zgrajenoporušili. Žal pa na nekatere “rušitve” nemoremo vplivati, tako kot nismo moglivplivati na rušenje te stavbe. Dejstvo je,da se je z rušitvijo “trafo delavnice”, ki jebila zgrajena v začetku prejšnjega stoletja(okrog leta 1922) za potrebe hidroelek-trarne Fala (stikališče za Maribor), porušildel zgodovine Elektra Maribor, saj soravno v teh prostorih nastali prvi zametkiRemontih delavnic Radvanje in podjetjanasploh.

Toda zgodovinska odločitev je padla inpadli so prostori delavnice. Padla je stavba,ki je zaradi svoje višine in mogočnosti delo-vala kot čuvaj dvorišča ter spomenik neke-ga časa. Rušitev je bila nekako pričakova-na, saj je delo v delavnici “umrlo” že prej,stavba pa je samevala, nezadržno propa-dala in mogočna vhodna vrata so ostajalazaprta. Dela v njej je bilo dokončno konecleta 2004 z obrazložitvijo, da ne prinašadobička in je le privesek podjetju. Mnenjao upravičenosti obstoja delavnice ali nje-nem zaprtju so se kresala kar nekaj časa, zzemljo pa so jo zravnali decembra 2007.

Še zadnja misel, ki so jo navrgli moji ženskimožgani. Kako enostavno je zrušiti opeko,ki je bila postavljena druga ob drugi in

druga na drugi ter jo je razmajal zob časa.Težje pa je to dopovedati in opravičitinekdanjim zaposlenim, saj so s padajočoopeko padali tudi njihovo večletno življe-nje, delo in druženje v tem objektu. Prete-klosti ne more nič in nihče spremeniti, lečas lahko prinese nove stavbe, radosti,možnosti za delo in druženje v drugemokolju ter drugih prostorih, ki bodo čezmnogo let prav tako razmajani (če jih nebodo obnavljali), nekoristni in jih bodomorda porušili … In krog bo sklenjen …Ostajajo pa le spomini na čas, ki ga več ni.

Ta isti čas bo pokazal, ali je bila odlo-čitev o zaprtju transformatorske, mo-torne in avtomehanične delavnice vnekdanji SE Elektroremontne delavni-ce Radvanje pravilna ali ne, posebnov času, ko postajamo vedno bolj odvi-sni od trga in bodo prihodki od stori-tev pomembni, če ne celo najpo-membnejši del pri ustvarjanju dohod-ka celotnega podjetja. Dejstvo pa je,da se je s temi potezami prekinil pre-nos predragocenega znanja, tradicijein kakovostnega dela, ki so ga ustvar-jale generacije. Morda se vsi skupajpremalo zavedamo, da so ravno našeznanje, tradicija in kakovostno deloeden naših glavnih adutov v boju z“mlado” in vedno hujšo konkurenco.

a Besedilo: Irena Podgrajšek a Fotografija: Andrej Babenko

Rušitev “trafo delavnice”

Transformatorska postja v letu 2007

Na smučiščih Golte so vorganizaciji Elektra Celjapotekale petnajste zimskeigre distribucijskih podjetijSlovenije.

Ob močnem sneženju, ki nas je ves danspremljalo na smučišču, in dežju v doliniso začele ženske v najstarejši kategoriji,ki so jim sledili gostje, nato pa naprej poustaljenem redu ženske v srednji katego-riji ter moški po kategorijah od najstarej-še do najmlajše.

Ob 13. uri so prav tako ob močnem sne-ženju in na zelo zahtevni progi svojnastop začeli tudi tekači. Kljub temu sonaši v moški kategoriji zasedli odličnotretje mesto.

Skupni rezultat je pokazal, da so v Elek-tro Gorenjska letos dobro trenirali in pre-

senetljivo premagali glavnega favoritaElektro Ljubljana. Prav tako so presenetilitudi domačini, Elektro Celje, ki so dose-gli odlično tretje mesto.

Moška veleslalomska ekipa je zasedlapeto mesto, ženska ekipa pa četrtomesto, medtem ko so bili tekači pono-vno boljši, saj so moški bili tretji. Rahlo jerazočaral nežnejši spol, ki je zasedel petomesto.

Mariborski tekmovalci v veleslalomu, kiso osvojili medalje:2. mesto Andreja Ulbin3. mesto Zvonko Rottner3. mesto Boštjan Merhar

Mariborski tekmovalci v smučarskihtekih, ki so dosegli prva tri mesta:1. mesto Borko Milan

Z zaključkom v krajevnem domu Gomil-sko se je smučarski tekmovalni del pre-vesil v veseli del. Ob zvokih glasbe se jeveseli del s podelitvijo medalj začel ob19. uri in trajal pozno v noč.

Na zelo zahtevnih progah tako pri tekihkot tudi pri veleslalomu ni prišlo dopoškodb tekmovalcev, razen poškodova-ne tekmovalke iz naše distribucije.

Letne igre EDS bodo 7. 6. 2008 v MurskiSoboti.

a Besedilo: David Gril a Fotografije: arhiv Elektra Maribor

XV. zimske igre distribucijeSlovenije


ZIMSKE ŠPORTNE IGRE

Vrstni red ekip skupno:

Mesto Ekipa Številotočk

1. ELEKTRO GORENJSKA 529

2. ELEKTRO LJUBLJANA 511

3. ELEKTRO CELJA 474

4. ELEKTRO PRIMORSKA 353

5. ELEKTRO MARIBOR 305

Vrstni red ekip v veleslalomu:



2. ELEKTRO CELJE 260




Vrstni red ekip v smučarskih tekih:




3. ELEKTRO CELJE 214



Predaja zastave iz rok Elektra Celje naslednjemudomačinu letnih iger Elektru Maribor.

Tretje mesto Zvonko Rottner

Prvo mesto Milan Borko

Tretje mesto Boštjan Merhar


NAGRAJENI


Razgovoriz upravoRazgovori z upravo bodo, kot je žeustaljeno, potekali vsak 2. ponede-ljek v mesecu med 16.00 in 17.30.Za razgovor je potrebna le pred-hodna najava v tajništvo uprave natelefonski številki 111.

Razgovori bodo:11. marca 2008 in8. aprila 2008.


Nagrajeniprispevkiza InfotokV vsaki številki Infotoka nagradimotri prispevke, ki jih pripravite zapo-sleni. Vsak lahko pripomore k boljpestri vsebini našega glasila. Zatosodelujte in morda boste prav vinagrajeni. Naredite intervju s svo-jim sodelavcem, napišite kaj o svo-jem prostem času, svojih konjičkihali dokumentirajte svoj delovni dan.Pri tem pa ne pozabite, da vamuredniški odbor lahko z veseljempomaga pri pisanju.

Vas zanima, kdo so tokratni nagra-jenci za prispevek v Infotoku? Napi-sali so besedila, ki so zelo različnapo zvrsti, dolžini in tematiki. Prebe-rite jih!

Tokratni nagrajenci so:

Nada Vogrinec,

Jure Tretjak,

Boštjan Horvat in

Mitja Prešern.

Pomlad v snegu (avtor: Zvonko Mezga)

Zimski počitek (avtor: Bernardka Kos)


ROJSTNI DNEVI

Slavko Barbarič, Ivan Benec, Mateja Podlesnik, Darja Jozić-Čoh, Branko Šket, Igor Kajzer, Igor Žist,

Davor Draganič, Zoran Zadek, Branko Sever, Božidar Kiš, Ciril Bobnjar, Dani Portir, Jože Letnik, Jože

Mesarič, Danica Zebec, Andrej Kosmačin, Nataša Kalič, Stanislav Klemenčič, Herman Ml. Vidrih,

Anton Kolednik, Dejan Zuzzi, Irena Petek, Jože Pepevnik, Dejan Sinič, Jože Ferlič, Negovan Vogrinčič,

Miroslav Prešern, Ljuboslav Filipič, Edi Drevenšek, Jože Bezjak, Mirko Javnik, Miroslav Govedič, Gregor

Vudler, Danilo Polšak, Helena Brandner, Božidar Pregl, Ivo Komljenović, Borut Švajger, Dejan Novak,

Marija Recek, Edvard Kranjc, Jožef Peklar, Franc Mauko, Klavdija Majcen, Marjan Lipej, Rudolf Ovčar,

Ivan Mojzer, Izidor Šeneker, Robert Dušej, Elizabeta Kirbiš, Franc Šilec, Igor Jaunik, Slavko Cunk,

Valentina Sabol, Matjaž Vrabič, Sandi Šprah, Drago Geršak, Darko Muršec, Marija Pungračič, Damijan

Kralj, Ivan Štern, Robert Trop, Franc Obran, Franc Horvat, Mira Orož, Simon Osojnik, Majda Peršak,

Milan Svetanič, Regina Lah, Radomila Muić, Drago Ludvik, Darinka Šeruga in Miran Horvat.

Marca svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:

Čestitamo!Uprava

Rojstni dnevi

Februarja svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:

Jože Roškar, Janez Frešer, Jože Senčar, Borut Volupič, Albin Steyer, Franc Karner, Dragan Braniša,

Dragica Majerič, Damir Kapušin, Janko Kidrič, Igor Kralj, Janko Holidej, Igor Senekovič, Danilo

Šturm, Jožef Zelenko, Dušan Veber, Ivan Roškar, Slavko Potočnik, Boštjan Rous, Josip Matosovič,

Andrej Repnik, Igor Sedovšek, Robert Verdnik, Jože Horvat, Jože Perko, Ferdinand Stajnko, Božidar

Govedič, Danijela Homec, Danijel Hajnal, Franc Makoter, Anton Bračič, Ljubomir Pisanec, Bogdan

Munda, Jože Avguštin, Dragica Jelen, Roman Kukovec, Jernej Kmetec, Mitja Pupaher, Anton

Motaln, Tatjana Vogrinec Burgar, Iztok Kapun, Bogdan Barta, Herman Kisilak, Miha Žohar, Borut

Puklavec, Vinko Brglez, Miran Golc, Miran Fras, Tilen Repolusk, Natalia Varl, Zoran Trstenjak,

Miran Štebih, Marjan Govedič, Alen Novak, Sašo Ancel, Vojko Šijanec, Darinka Renko, Bojan Zim-

šek, Jožica Jauk, Branko Gider, Stanislav Kukovec, Andrej Baša, Dušan Rituper, Zlatko Žerak, Bran-

ko Orešič, Alojz Kubot, Davorin Švajncer, Miroslav Ozmec, Milena Vaupotič, Matej Filipčič, Jože

Šamperl, Andrej Kamenšek, Jože Arih, Milena Ulaga, Zdenko Rojko, Jože Zeme, Jože Slak, Marko

Bračič, Andrej Dolšak, Leon Šenekar in Andrej Trglavčnik.


SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV

Uredniški odbor: Marko Bračič, Irena Podgrajšek,Boštjan Grabar, David Gril, Jana Jurše Škorc, PeterKaube, Bernardka Kos, Marjan Orešič, Miro Pečov-nik, Franci Prelog, Miroslav Prešern, Milena Rajh,Darinka Renko, Boštjan Rous, Mihaela Šnuderl, JurijTretjak, Boris Ukmar, Karin Zagomilšek (odgovornaurednica)

Produkcija: Kraft&WerkOblikovna zasnova: Kraft&WerkNaklada: 1550 izvodovTisk: VersanaNatisnjeno: februar 2008Letnik VII, številka 27

a Fotografija: Bernardka Kos

namenjeno: infotok - elektro maribor

Documents