(Ova e samo predlog za koricata, idejata e da se najde slika so cve}e kako simbol na `enata)

NACRT VERZIJA

PRAVATA NA VRABOTENITE @ENI VO MAKEDONIJA

Kumanovo, 2007 godina

2

3

Izdava~ Sojuz na sindikatite na Makedonija Regionalen sindikalen sovet Kumanovo Fridrih Ebert Fondacija Redakciski odbor Slobodan Radevski Gordica Bo{kovska Prevod _________________ Kompjuterska obrabotka __________________ Ilustracii ________________ Pe~ati ______________ Tira` 500

4

Prira~nikot e namenet za vrabotenite `eni - sega{ni i idni ~lenki na sindikatite - zdru`eni vo Sojuzot na sindikatite

na Makedonija

"Blikoten vrutoku, vlej se vo na{ite porivi, taka da istrajuvame, taka da se osmislime, taka da ubaveeme.

Mnoguzborliva nemotijo, veli{ li: i pokraj se - `iveeme, `iveeme, `iveeme."

Gane Todorovski Stihozbirka: "Spokoen ~ekor"

5

S O D R @ I N A

PREDGOVOR...................................................................................................... I. ^lenuvawe vo Sindikat zdru`en vo Sojuzot na sindikatite na Makedonija........................................................................................... II. Koi se moite prava i obvrski kako `ena - rabotnik?............................. III. Kako da si gi za{titam moite prava od rabota?....................................... IV. MOBING ...........................................................................................................

V. Objasnuvawe na poimi od Prira~nikot i korisni informacii.............

6

Ilustracija So lik na `ena rabotnik

7

P R E D G O V O R

Izdavaweto na ovoj Prira~nik proizleguva od potrebata vrabotenite

`eni - ~lenovi na sindikatite zdru`eni vo Sojuzot na sindikatite na Makedonija da gi zapoznaat ili pro{irat znaewata za svoite osnovni prava od rabota, regulirani vo makedonskite zakoni od trudovata sfera. Ova osobeno zaradi faktot {to vo na{ata dr`ava od vkupno vrabotenite, okolu 40% se `eni, i {to najgolemiot broj slu~ai na kr{ewe na zakonskite propisi od strana na rabotodava~ite se odnesuvaat tokmu na niv. Potrebata od pe~atewe na Prira~nik so ovaa sodr`ina osobeno e naglasena i zaradi toa {to so dobivaweto na status na zemja kandidat na Republika Makedonija za vklu~uvawe vo Evropskata unija, otvoren e proces na harmonizacija na na{iot praven sistem so evropskiot i prisposobuvawe kon me|unarodnite trudovi standardi. Vo 2005 godina e donesen noviot Zakon za rabotni odnosi i e vo tek usoglasuvaweto na kolektivnite dogovori so nego. Vo procedura e noseweto na novi zakoni i izmena i dopolnuvawe na zakonite od rabotno-pravnata oblast.

Sojuzot na sindikatite na Makedonija vo ramkite na svoite aktivnosti, me|udrugoto, na soodveten na~in ja sledi i tretira rabotno-socijalnata polo`ba na vrabotenata `ena vo Republika Makedonija. Postoi Sekcija na `eni na nivo na SSM i drugite nivoa na sindikalna organiziranost, ~ija zada~a e konkretno da ja sledat polo`bata na vrabotenite `eni, ostvaruvaweto i unaprduvaweto na nivnite prava od raboten odnos.

Prira~nikot ne e namenet isklu~itelno za vrabotenite `eni, tuku na

jasen i koncizen na~in da gi upatat i nivnite rabotodava~i i drugite pravni subjekti za pravata na `enite koi se vo raboten odnos. Univerzalnosta na ovoj Prira~nik e i vo toa {to del od pravata {to se objasneti se odnesuvaat i na vrabotenite kolegi - ma`i.

Sekako, celta e postignata dokolku so pomo{ na ovoj Prira~nik na

vrabotenata `ena í olesnime preku poimaweto na svoite prava od rabota polesno da gi ostvaruva. Osoben uspeh }e pretstavuva eventualnite rabotni sporovi bilo individualni, bilo kolektivni, pred sé da se izbegnat, a ako toa ne e mo`no, toga{ da se namali nivniot broj, ili da se razre{uvaat na miren na~in i vo interes na vrabotenite `eni. Na Fondacijata "Fridrih Ebert" od Germanija - Kancelarija Skopje se zablagodaruvame na razbiraweto i poddr{kata za realizacija na ovoj Proekt na Sojuzot na sindikatite na Makedonija - Regionalen sindikalen sovet Kumanovo.

Redakciski odbor

Kumanovo, septemvri, 2007 godina

8

(Predgovorot na angliski jazik)

9

I. ^LENUVAWE VO SINDIKAT ZDRU@EN VO

SOJUZOT NA SINDIKATITE NA MAKEDONIJA

[TO E SOJUZ NA SINDIKATITE NA MAKEDONIJA?

10

*SOJUZ NA SINDIKATITE NA MAKEDONIJA - SSM e

organizacija vo koja dobrovolno i vrz demokratska osnova se zdru`eni 17 granski sindikati. Vo SSM sindikatite gi obedinuvaat i zastapuvaat zaedni~kite interesi.*

____________________ *Nazivite na sindikatite se dadeni vo delot V od ovoj Prira~nik DALI E VA@NO DA BIDAM ^LEN NA SINDIKAT

ZDRU@EN VO SOJUZOT NA SINDIKATITE NA MAKEDONIJA - SSM?

*VA@NO E. Vo bilo koja rabotna sredina postoi sudir na

interesi: rabotodava~ite sakaat da dobijat pove}e rabota za pomala cena - rabotnicite sakaat soodvetni plati za svojot trud. So Sindikatot rabotnikot e ramnopraven pregovara~ za svoite prava i interesi i ne e zavisen od dobrata volja na rabotodava~ot.

ZA [TO KONKRETNO SE BORI SSM? - za za{tita i unapreduvawe na tvoite prava kako

rabotnik; - da ima{ rabota; - redovno da prima{ plata soodvetna na tvojot trud; - da bide{ prijaven i legalno vraboten; - za prekuvremenata rabota da bide{ platen; - da ti bidat uplatuvani pridonesite za penzisko i

zdravstveno osiguruvawe; - da koristi{ dneven, nedelen i godi{en odmor; - da ima{ podobri uslovi za rabota, `iveewe, `ivotna

sredina; - da ti se obezbedat uslovi za bezbednost i zdravje pri

rabotata; - da dobiva{ besplatna pravna pomo{ ako ti zatreba; - so tebe da se i drugite rabotnici; - da se obedinime vo akciite, zatoa {to zaedno sme

posilni!

11

(Da se napravi mala {ema i da odi na posebna stranica kako

ilustracija)

Organizaciona postavenost na Sojuzot na sindikatite na Makedonija

RSS - Regionalni sindikalni soveti KOJ MO@E DA BIDE ^LEN NA SINDIKAT - ZDRU@EN VO

SSM?

*SEKOJ VRABOTEN koj }e se izjasni i dobrovolno }e

potpi{e pristapnica. Granskiot Sindikat mu izdava ~lenska kni{ka. ^lenot pla}a ~lenarina.

KADE NAJPRVO DA SE OBRATAM ZA DA SE ZA^LENAM? *Vo sindikalnata organizacija kade {to raboti{, a

dokolku nema, direktno vo Sindikatot koj ja pokriva soodvetnata dejnost.

VO NA[ATA FIRMA NEMA SINDIKALNA

ORGANIZACIJA, DALI IMAME PRAVO DA FORMIRAME?

*IMATE. Pravoto na sindikalno organizirawe proizleguva

od Ustavot na Republika Makedonija i ZRO, konvenciite i preporakite na MOT. Toa e edno od osnovnite ~ovekovi prava.

S S M

Sindikati

organizacii na sindikatot

12

NA[IOT GAZDA NI SE ZAKANUVA SO OTKAZ ZARADI

U^ESTVO VO RABOTATA NA SINDIKATOT. DALI SMEE TOA DA GO NAPRAVI?

*NE SMEE. Otka`uvaweto na dogovorot za vrabotuvawe

zaradi ~lenuvawe na rabotnikot vo sindikat ili u~estvo vo sindikalni aktivnosti vo soglasnost so Zakon i kolektiven dogovor, se smeta kako neosnovana pri~ina za otkaz (ZRO, ~len 27).

DALI KAKO ^LEN NA SINDIKAT MO@AM DA VLIJAAM VO IZGRADUVAWETO NA STAVOVITE I DONESUVAWE NA ODLUKI VO SINDIKATITE I SSM?

*MO@E[. Organite na sindikatite i SSM vo postapkata na

izgraduvawe na stavovi i donesuvawe odluki poa|aat od predlozite od sindikalnite organizacii na sindikatite, a sproveduvaweto na usvoenite stavovi i odluki e obvrzno.

@IVEAM VO KUMANOVO, A GRANSKIOT SINDIKAT VO

KOJ ^LENUVAM E VO SKOPJE. MI TREBA PRAVNA POMO[, MORA LI TAMU DA ODAM?

*NE MORA[. Mo`e{ da se obrati{ vo Regionalniot

sindikalen sovet Kumanovo. Vakvi soveti i sindikalni kancelarii postojat vo sekoj pogolem grad vo Republika Makedonija i se vo funkcija na ~lenot na Sindikatot*.

_____________ * Za RSS, vidi vo glava V NIE @ENITE RABOTNI^KI IMAME SPECIFI^NI

POTREBI I INTERESI PRI RABOTA, DALI ZA TOA VODI SMETKA SSM?

*VODI. Vo SSM postoi Sekcija na `eni koja ima razviena

mre`a na site nivoa na organiziranost i raboti na podobruvawe na `enskite prava.

13

GI ISPOLNUVAM SITE USLOVI DA BIDAM UNAPREDENA, NO DIREKTOROT NE DOZVOLUVA BIDEJ]I SUM BILA @ENA. DALI E OVA DISKRIMINACIJA.

*DA. Klasi~en primer za diskriminacija."Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalno poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba"(Ustav na Republika Makedonija, ~len 9).

VO FIRMATA VO KOJA RABOTAM 90% SME @ENI, A NA

SITE RAKOVODNI MESTA SE MA@I? DALI E OVA ISPRAVNO?

*NE E ISPRAVNO. Vo site sferi na op{testvenoto `iveewe treba da se sozdadat uslovi i da se vospostavat ednakvi mo`nosti i tretman na `enite i ma`ite (Zakon za ednakvi mo`nosti na `enite i ma`ite).

DALI I MLADITE SINDIKALCI SE ORGANIZIRANI

ZARADI OSTVARUVAWE NA SVOITE POSEBNI PRAVA *DA. I mladite sindikalci se organizirani vo Sekcija na

mladi i realiziraat niza aktivnosti vo niven interes. Sekcii na mladi postojat i na nivo na SSM, gransko nivo i vo pretprijatijatijata i ustanovite.

IMAM POTREBA OD PARI^NA POMO[, DALI

SINDIKATOT MO@E DA MI POMOGNE? *MO@E. Vo osnovnite organizacii na sindikatite i

granskite sindikati koi za toa donele odluki, postojat fondovi za solidarna pomo{. Sredstvata od fondovite se koristat soglasno pravilnici.

I POKRAJ TOA [TO MU GI KA@UVAME, ZA NA[ITE

PROBLEMI PRETPOSTAVENIOT NE SE INTERESIRA, TOJ BARA SAMO DA RABOTIME.

14

*ZA @AL, nekoi rabotodava~i ne se interesiraat za problemite na vrabotenite, tuku baraat samo rabota. Zatoa, SSM posvetuva golemo vnimanie na obukata na sindikalnoto rakovodstvo i sindikalnoto ~lenstvo za na~inot na vlijanieto vrz odlukite na rabotodava~ite preku koristeweto na silata na argumentite, odnosno preku pregovaraweto.

15

II.

KOI SE MOITE PRAVA I OBVRSKI KAKO @ENA - RABOTNIK?

16

1. ZAKON ZA RABOTNI ODNOSI DALI NIE KAKO @ENI IMAME ISTI PRAVA OD RABOTA

KAKO I MA@ITE?

*DA. Na `enite i na ma`ite moraat da im bidat obezbedeni

ednakvi mo`nosti i ednakov tretman pri vrabotuvaweto, obrazovanieto, prekvalifikacijata, platite, nagraduvaweto, otsustvoto od rabota, uslovite za rabota, rabotnoto vreme i raskinuvaweto na dogovorot za vrabotuvawe (ZRO, ~len 6, stav 2).

DALI RABOTODAVA^OT MORA DA GO PO^ITUVA MOETO PRAVO NA EDNAKVOST?

*DA. Rabotodava~ot ne smee baratelot na vrabotuvawe ili

rabotnikot da go stavi vo neednakva polo`ba zaradi rasata, bojata na ko`ata, polot, vozrasta, zdravstvenata sostojba, odnosno nacionalnost, religioznoto, politi~ko ili drugo ubeduvawe, ~lenuvawe vo sindikatite, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, status na semejstvoto, imotnata sostojba, polovata naso~enost ili zaradi drugi li~ni okolnosti (ZRO, ~len 6, stav 1).

DALI NAS @ENITE KAKO PONE@EN POL NE [TITI

ZAKONOT? *DA. Rabotni~ka od oblasta na industrijata i

grade`ni{tvoto ne smee da se rasporedi na rabota no}e ako rabotata vo toa vreme bi onevozmo`ila da ostvari odmor od najmalku sedum ~asa vo vremeto me|u 22,00 ~asot i 5,00 ~asot naredniot den. Ovaa zabrana ne se odnesuva na rabotni~ka koja ima posebni ovlastuvawa i odgovornosti ili koja vr{i raboti na zdravstvena, socijalna i druga za{tita na rabotnicite.

Po isklu~ok, rabotni~ka mo`e da se opredeli da raboti

no}e koga e neophodno da se prodol`i rabotata prekinata od vi{a sila i koga e potrebno da se spre~i {tetata na surovini i drug matrijal.

Rabotni~kata mo`e da bide rasporedena na rabota no}e i

koga toa go baraat osobeno seriozni ekonomski, socijalni i

17

sli~ni okolnosti pod uslov rabotodava~ot za voveduvawe na takva rabota da dobie soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot (ZRO, ~len 131).

MO@E LI RABOTODAVA^OT DA ODBIE DA VRABOTI

BREMENA @ENA? *NE. Rabotodava~ot ne mo`e da odbie da sklu~i dogovor

za vrabotuvawe so bremena `ena (ZRO, ~len 6, stav 1). Rabotodava~ot ne smee da bara kakvi bilo podatoci za

bremenosta na rabotni~kata, osven ako taa samata ne gi dostavi zaradi ostvaruvawe na pravata za vreme na bremenosta (ZRO, ~len 163).

DALI BREMENA RABOTNI^KA IMA POSEBNA ZA[TITA? *DA. Rabotnicite poradi bremenost i roditelstvo imaat

pravo na posebna za{tita od raboten odnos. Rabotodava~ot e dol`en na rabotnicite da im ovozmozi

polesno usoglasuvawe na semejnite i profesionalnite obvrski (ZRO ~len 161).

MO@E LI BREMENA RABOTNI^KA DA BARA POLESNA

RABOTA DO PORODUVAWETO? *DA. Za vreme na bremenosta i u{te edna godina po

poroduvaweto, rabotni~kata ne smee da vr{i raboti ako tie so zgolemena opasnost vlijaat na nejzinoto zdravje i zdravjeto na deteto (ZRO, ~len 162 to~ka 1).

Ministerot nadle`en za rabotite od oblasta na trudot, vo

soglasnost so ministerot nadle`en za rabotite od oblasta na zdravstvoto opredeluva koi se tie raboti (ZRO, ~len 162, to~ka 2).

Vo takov slu~aj rabotodava~ot e dol`en na rbotni~kata da í

obezbedi vr{ewe na druga soodvetna rabota i plata, kako da ja vr{ela svojata rabota, ako toa za nea e popovolno (ZRO, ~len 163, to~ka 2).

18

MO@E LI RABOTODAVA^OT ZA VREME NA BREMENOST I

RODITELSTVO NA RABOTNI^KATA DA Ü NALO@I DA RABOTI PREKUVREMENO I NO]E?

*NE MO@E. Za vreme na bremenost ili so dete do edna

godina vozrast, rabotni~kata ne smee da vr{i prekuvremena rabota ili da raboti no}e (ZRO, ~len 164, to~ka 1).

Na rabotni~kata koja ima dete od edna do tri godini

vozrast, mo`e da í se nalo`i da vr{i prekuvremena rabota ili rabota no}e samo po nejzina prethodna pismena soglasnost (ZRO, ~len 164, to~ka 2).

IMA LI RABOTNI^KA PRAVO NA OTSUSTVO OD RABOTA

PORADI BREMENOST, RA\AWE I RODITELSTVO? *IMA. Rabotni~kata za vreme na bremenost, ra|awe i

roditelstvo ima pravo na plateno otsustvo od rabota vo traewe od devet meseci neprekinato, a dokolku rodi pove}’ deca odedna{, edna godina (ZRO, ~len 165, to~ka 1).

Rabotni~kata vrz osnova na naod od zdravstven organ mo`e

da go zapo~ne otsustvoto za bremenost, ra|awe i roditelstvo 45 dena pred ra|aweto, a zadol`itelno 28 dena pred ra|aweto (ZRO, ~len 165, to~ka 2).

IMA LI PRAVO NA PLATENA PAUZA RABOTNI^KA KOJA

DOI DETE? *IMA. Rabotni~kata koja go doi deteto i po izminuvawe na

otsustvoto poradi bremenost, ra|awe i roditelstvo, }e zapo~ne da raboti so polno rabotno vreme, do edna godina vozrast na deteto ima pravo na platena pauza vo tekot na rabotnoto vreme vo traewe od eden i pol ~as dnevno, vo koe vreme se zasmetuva i dnevnata pauza ( ZRO, ~len 171).

DALI RABOTNI^KA MO@E DA SE VRATI NA RABOTA

PRED ISTEKOT NA PORODILNOTO OTSUSTVO?

19

*MO@E. Rabotni~ka koja koristi otsustvo poradi bremenost, ra|awe i roditelstvo, ako saka mo`e da se vrati na rabota pred istekot na otsustvoto (ZRO, ~len 166, to~ka 1).

Vo takov slu~aj rabotni~kata pokraj pravoto na plata, ima

pravo i na nadomest na plata za otsustvo poradi bremenost i roditelstvo, vo visina od 50% od utvrdeniot iznos na nadomestokot za otsustvoto (ZRO, ~len 166 to~ka 2).

DALI TATKOTO MO@E DA KORISTI OTSUSTVO OD

RABOTA PORADI RODITELSTVO? *DA. Dokolku otsustvoto od rabota poradi roditelstvo ne go

koristi rabotni~kata, ova pravo go koristi tatkoto ili posvoitelot na deteto (ZRO, ~len 176).

MO@E LI RABOTODAVA^OT DA Ü GO OTKA@E

DOGOVOROT ZA VRABOTUVAWE NA RABOTNI^KATA PORADI OTSUSTVO OD RABOTA ZARADI BREMENOST, RA\AWE I RODITELSTVO?

*NE MO@E. Rabotodava~ot ne mo`e na rabotni~kata da í

go otka`e dogovorot za vrabotuvawe poradi odobreno otsustvo zaradi bremenost, ra|awe i roditelstvo i nega na ~len na semejstvo (ZRO, ~len 77, to~ka 3).

IMA LI NEKOI POSEBNI PRAVA RABOTNIK RODITEL

NA DETE SO RAZVOJNI PROBLEMI I POSEBNI OBRAZOVNI POTREBI?

*IMA. Eden od roditelite na dete so razvojni problemi i

posebni obrazovni potrebi ima pravo da raboti so polovina od polnoto rabotno vreme ako dvajcata roditeli se vo raboten odnos ili ako roditelot e samohran, vrz osnova na naod na nadle`na lekarska komisija ako deteto ne e smesteno vo ustanova za socijalno zdravstveno - zgri`uvawe.

Skratenoto rabotno vreme od ovie pri~ini se smeta kako

polno rabotno vreme, a pravoto na nadomest na plata se ostvaruva spored propisite za socijalna za{tita (ZRO, ~len 169).

20

IMA LI PRAVO NA PLATA RABOTNI^KA KOJA KORISTI OTSUSTVO PORADI BREMENOST?

*DA. Za vreme na koristewe na otsustvo od rabota poradi

bremenost, rabotn~kata ima pravo na plata soglasno so ZRO i drug zakon i kolektiven dogovor (ZRO, ~len 170).

Visinata na nadomestokot na plata za vreme na otsustvo

poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo iznesuva 100% od osnovicata na nadomestokot na plata (Zakon za zdravstveno osiguruvawe, ~len 17, stav 2).

ИMA LI MAJKA PRAVO NA OPREMA ZA NOVORODEN^E? *IMA. Pomo{ta za oprema na novoroden~e e ednokratna

pomo{ na semejstvoto i se obezbeduva za prvo novorodeno dete kako pari~en nadomestok. Pravo na koristewe na pomo{ za oprema na novoroden~e ima eden od roditelite.

Visinata na pomo{ta za oprema na novoroden~e se utvrduva

vo zavisnost od prose~niot mese~en prihod na semejstvoto na podnositelot na baraweto za ostvaruvawe pravo na pomo{ za oprema na novoroden~e, za prvorodeno dete ostvaren vo prethodnite tri meseca pred podnesuvawe na baraweto.

IMA LI DETE PRAVO NA DETSKI DODATOK? *IMA. Zakonot za za{tita na decata go ureduva sistemot,

organizacijata i na~inot na obezbeduvawe za{tita na decata. Me|u drugite prava utvrdeni so ovoj zakon e i pravoto na detski dodatok. Pravo na detski dodatok ima eden od roditelite za deteto do napolnuvawe na 18 godini `ivot, dokolku e na redovno {koluvawe.

Visinata na detskiot dodatok zavisi od vozrasta na deteto

i materijalnata sostojba na semejstvoto. 1) Za dete do 15 godini `ivot, odnosno dodeka e redoven

u~enik vo osnovno u~ili{te - 4,60% od prose~nata plata isplatena po vraboten vo Republika Makedonija vo prvata polovina od prethodnata godina i

21

2) Za dete od 15 do 18 godini `ivot, odnosno dodeka e redoven u~enik vo sredno u~ili{te - 7,30% od prose~nata plata isplatena po vraboten vo Republika Makedonija vo prvata polovina od prethodnata godina.

Vkupniot mese~en iznos na detski dodatok za decata za koi roditelot go ostvaril pravoto iznesuva najmnogu 1.800 denari.

KAKVO PRAVO IMA RABOTNI^KA KOJA RODILA MRTVO

DETE? *Ako rabotni~ka rodi mrtvo dete ili ako deteto umre pred

istek na otsustvoto poradi bremenost, ra|awe i roditelstvo, ima pravo da go prodol`i otsustvoto za vreme kolku {to spored naod na lekar e potrebno da zakrepne od ra|aweto i od psihi~kata sostojba predizvikana so ra|awe na deteto, a najmalku 45 dena, za koe vreme í pripa|aat site prava vrz osnova na otsustvoto poradi bremenost, ra|awe i roditelstvo (ZRO, ~len 168).

DALI RODITEL NA DETE SO SPECIFI^NI POTREBI IMA PRAVO NA PARI^EN NADOMESTOK?

*IMA. Roditel na dete so specifi~ni potrebi koe ima

fizi~ki i psihi~ki pre~ki vo razvojot do 26 godini `ivot ima pravo na pari~en nadomestok kako poseben dodatok (Zakon za za{tita na deca, ~len 26).

Visinata na posebniot dodatok iznesuva 26,30% od prose~no

isplatena plata po vraboten vo RM vo prethodnata godina. (Ovde za da se razbie tekstot d se stavi ilustracija ili grafi~ki znak)

KOI SE PRAVATA NA RABOTNIKOT VO ODNOS NA PLA]AWETO NA NEGOVIOT TRUD?

*PLATATA na rabotnikot sekoga{ treba da bide vo pari~na forma; da ja dobiva najdocna 15 dena po izminuvaweto na isplatniot period, so pismena presmetka.

So op{tite kolektivni dogovori se predvideni i se

douredeni oddelni prava po odnos na platata {to ne se opfateni

22

so ZRO, spored koi platata na rabotnikot se sostoi od: osnovna plata; del od platata za rabotna uspe{nost; dodatoci.

So op{tite kolektivni dogovori se utvrduva i pravoto na

rabotnikot na isplata na dodatok na osnovnata plata vo visina od 0,5% za sekoja godina raboten sta`.

MO@E LI RABOTODAVA^OT DA BARA PROBNA RABOTA? *DA. Pri sklu~uvawe na dogovor za vrabotuvawe, rabotnikot

i rabotodava~ot mo`at da se dogovorat za probna rabota. Vo dogovorot za vrabotuvawe pokraj site prava i obvrski od

raboten odnos se utvrduva visinata na platata i vremetraeweto na probnata rabota, koe ne mo`e da bide podolgo od {est meseci, osven vo slu~aj na opravdano otsustvo od rabota (bolest i sl.).

Vrz osnova na ocenata za neuspe{no zavr{enata probna

rabota, rabotodava~ot mo`e po izminuvwe na probna rabota da go otka`e dogovorot za vrabotuvawe (ZRO, ~len 60).

[TO PRETSTAVUVA VOLONTERSKI STA@? *Ako volonterskiot sta` e uslov za polagawe na stru~en

ispit ili samostojno vr{ewe na dejnost, vo soglasnost so poseben zakon, treba da se vr{i so sklu~uvawe na dogovor za volonterski sta`, me|u rabotodava~ot i volonterot. Za volonterot se primenuvaat odredbite od ZRO za traewe i izveduvawe na pripravni~kiot sta`. Dogovorot za izveduvawe na volonterski sta` se sklu~uva vo pismena forma i se dostavuva do inspekcijata na trudot (ZRO, ~len 61).

KOLKU IZNESUVA POLNOTO RABOTNO VREME? *Polnoto rabotnoto vreme ne smee da bide podolgo od 40

~asa nedelno. Rabotnata nedela trae 5 rabotni dena. MO@E LI RABOTNOTO VREME DA TRAE POMALKU OD 40

^ASA?

23

*MO@E. So Zakon, odnosno kolektiven dogovor mo`e da se odredi kako polno rabotno vreme, rabotnoto vreme koe e pokratko od 40 ~asa nedelno, me|utoa ne pomalku od 36 ~asa nedelno (ZRO, ~len 116).

So zakon, drug propis ili so kolektiven dogovor, mo`e da se

opredeli za rabotni mesta, kaj koi postojat pogolemi opasnosti od povreda ili zdravstveni o{tetuvawa, polnoto rabotno vreme da trae pomalku od 36 ~asa nedelno (ZRO, ~len 116, to~ka 4).

DOL@EN LI E RABOTODAVA^OT DA VODI EVIDENCIJA

ZA PREKUVREMENATA RABOTA? *DOL@EN E. Rabotodava~ koj ima nad 25 vraboteni i kaj

kogo procesot na rabota se vr{i na edna lokacija, dol`en e da vodi elektronsko evidentirawe na polnoto rabotno vreme i na prekuvremenata rabota (ZRO, ~len 116, to~ka 7).

MO@E LI RABOTODAVA^OT NA RABOTNIKOT DA MU

NAREDI DA RABOTI PREKUVREMENO? *MO@E. Rabotnikot e dol`en na barawe na rabotodava~ot

da vr{i rabota preku polno rabotno vreme (prekuvremena rabota):

- vo slu~ai na isklu~itelno zgolemuvawe na obemot na

rabotata; - ako e potrebno prodol`uvawe na delovniot ili

proizvodniot proces; - ako e nu`no da se otstrani o{tetuvawe na sredstvata za

rabota, {to bi predizvikalo prekinuvawe na rabotata; - ako e potrebno da se obezbedi bezbednosta na lu|eto i

imotot, kako i bezbednosta na prometot i - vo drugi slu~ai predvideni so zakon ili kolektiven

dogovor (ZRO, ~len 117, stav 1). KOLKU MO@E DA TRAE PREKUVREMENATA RABOTA? *PREKUVREMENATA rabota mo`e da trae najmnogu 10 ~asa

vo tekot na edna nedela i najmnogu 190 ~asa godi{no, osven za rabotite koi poradi specifi~niot proces na rabota ne mo`at da

24

se prekinat ili za koi nema uslovi i mo`nosti da se organizira rabota vo smeni.

Ako rabotodava~ot voveduva prekuvremena rabota, dol`en e

da izvr{i prerasporeduvawe na rabotnoto vreme ili voveduvawe na novi smeni (ZRO, ~len 117 stav 2).

NA RABOTNIKOT KOJ RABOTEL PREKUVREMENO DALI

MU SLEDUVA ISPLATA NA POVISOKA PLATA? *MU SLEDUVA. Na rabotnikot koj rabotel nad 150 ~asa

podolgo od rabotnoto vreme, a ne otsustvuval od rabota pove}e od 21 raboten den vo tekot na godinata kaj istiot rabotodava~, rabotodava~ot e dol`en da mu isplati pokraj dodatokot na plata i bonus vo visina od edna prose~na plata vo Republikata (~len 117, to~ka 3).

MO@E LI RABOTODAVA^OT DA ZABRANI KORISTEWE

NA PAUZI ZA VREME NA RABOTNOTO VREME? *NE. Za vreme na dnevnoto rabotno vreme rabotnikot koj

raboti so polno rabotno vreme ima pravo na pauza vo traewe od 30 minuti.

Rabotnikot koj pak raboti so pokratko rabotno vreme,

me|utoa najmalku ~etiri ~asa dnevno, ima pravo na pauza vo traewe od 15 minuti (ZRO, ~len 132).

MO@E LI RABOTNIKOT BEZ PRETHODEN ODMOR DA

DOJDE NA RABOTA? *NE. Rabotnikot ima pravo na odmor me|u dva

posledovatelni rabotni dena vo neprekinato traewe od najmalku 12 ~asa (ZRO, ~len 134).

IMA LI RABOTNIKOT PRAVO NA SLOBODEN DEN VO

NEDELATA?

25

*IMA. Rabotnikot ima pravo na nedelen odmor vo traewe od najmalku 24 ~asa neprekinato. Den na nedelen odmor po pravilo e nedela.

Zaradi objektivni, tehni~ki i organizacioni pri~ini, na

rabotnikot mo`e da mu se obezbedi nedelniot odmor vo nekoj drug den vo nedelata (ZRO, ~len 134).

IMA LI RABOTNIKOT PRAVO NA GODI[EN ODMOR? *IMA. Rabotnikot se steknuva so pravo na cel godi{en

odmor, koga }e ostvari neprekinata rabota od najmalku 6 meseci, bez ogled na toa dali raboti polno rabotno vreme, ili pokratno rabotno vreme od polnoto.

Rabotnikot ima pravo na godi{en odmor vo traewe od 20 do

26 rabotni dena, soglasno kriteriumite od OKD (ZRO, ~len 137). KOGA RABOTNIKOT GO KORISTI GODI[NIOT ODMOR? *GODI[NIOT odmor se koristi vo tekot na kalendarskata

godina zemaj}i gi predvid potrebite na rabotniot proces, kako i mo`nostite za odmor i rekreacija na rabotnikot, vodej}i smetka za negovite semejni obvrski.

Godi{niot odmor mo`e da se koristi i vo dva dela so toa

{to prviot del mora da trae najmalku 12 rabotni dena. Rabotodava~ot e dol`en na rabotnikot da mu obezbedi

iskoristuvawe na 12 rabotni dena godi{en odmor do krajot na tekovnata kalendarska godina, a ostatokot do 30 juni idnata godina (ZRO, ~len 141).

MO@E LI RABOTNIKOT DA KORISTI DEL OD

GODI[NIOT ODMOR KOGA TOJ SAKA? *DA, no samo eden den koj {to samiot }e go opredeli, ako

toa poseriozno ne go zagrozuva rabotniot proces, za {to mora da go izvesti rabotodava~ot najdocna 3 dena pred koristeweto (ZRO, ~len 144, to~ka 2).

26

DALI RABOTNIKOT IMA PRAVO NA PLATEN GODI[EN

ODMOR? *DA. Rabotnikot ima pravo na platen godi{en odmor do 7

rabotni dena, zaradi li~ni i semejni okolnosti (za sklu~uvawe na brak, ra|awe na dete, samo za tatkoto, ili smrt na blizok rodnina).

Denovite na plateniot odmor se utvrduvaat so kolektiven

dogovor (ZRO, ~len 146). MO@E LI RABOTNIKOT DA BARA NEPLATENO

OTSUSTVO? *MO@E. Rabotnikot mo`e da otsustvuva od rabota bez

nadomest na plata i pridonesi na plata vo slu~ai i pod uslovi utvrdeni so kolektiven dogovor, no najmnogu 3 meseci vo tekot na kalendarskata godina.

Za vreme na neplatenoto otsustvo, na rabotnikot mu

miruvaat pravata i obvrskite od rabotniot odnos (ZRO, ~len 147).

DALI RABOTNIKOT IMA PRAVO NA OBE[TETUVAWE ZA

NEISKORISTEN DEL OD GODI[NIOT ODMOR? *DA. Rabotnikot ima pravo na obe{tetuvawe za

neiskoristen del od godi{niot odmor. Ni{tavna e bilo kakva spogodba so koja rabotnikot bi se

otka`al od pravoto na godi{en odmor, ili od obe{tetuvaweto za godi{en odmor (ZRO, ~len 145, to~ka 2).

DALI IMA RABOTNICI KOI IMAAT PRAVO NA

ZGOLEMEN GODI[EN ODMOR? *DA. Povozrasen rabotnik, invalid, rabotnik so najmalku

60% telesno o{tetuvawe i rabotnik koj neguva i ~uva dete so

27

telesni ili du{evni nedostatoci ima pravo na u{te tri dena od godi{niot odmor (ZRO, ~len 137).

2. PRAVA OD ZAKONOT ZA PENZISKO I INVALIDSKO

OSIGURUVAWE IMAM LI PRAVO NA PENZISKO OSIGURUVAWE?

*IMA[. Pravoto na penzisko i invalidsko osiguruvawe spa|a vo osnovnite prava na gra|anite koi proizleguvaat od ustavnite opredelbi za socijalno osiguruvawe i e uredeno so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, a se ostvaruvaat vo Fondot za PIO na Makedonija.

DALI RABOTODAVA^OT MO@E DA NE MI PLA]A PENZISKO OSIGURUVAWE?

*NE. Bidej}i postoi Zakon, penziskoto osiguruvawe e zadol`itelno za rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

DALI ZAKONOT ZA PIO GO UREDUVA PRAVOTO NA SEMEJNA PENZIJA?

* DA. Od Zakonot za PIO proizleguvaat pravoto na:

• starosna penzija; • invalidska penzija; • rasporeduvawe na drugo soodvetno mesto,

soodvetno vrabotuvawe, prekvalifikacija ili dokvalifikacija i soodvetni pari~ni nadomestoci;

• semejna penzija; • pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe; • najnizok iznos na penzija.

28

VA@NO LI E KOLKU SE PLA]A ZA PENZISKO -INVALIDSKO OSIGURUVAWE?

*VA@NO E. Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od dol`inata i obemot na vlo`uvawata na sredstva za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

IMAM 20 GODINI, SAMO [TO SE VRABOTIV. [TO SE TOA PENZISKI REFORMI? SE ODNESUVAAT LI I ZA NAS MLADITE RABOTNI^KI?

*DA. Penziskite reformi se odnesuvaat za site osigurenici, pa i za mladite. So Zakonot za PIO od 2000 godina be{e vospostaven penziski sistem ~ij opfat go ~inat tri stolba (pove}e vo delot V od Prira~nikot).

KADE I KOLKU SE UPLA]AAT PRIDONESITE ZA PENZISKO OSIGURUVAWE OD MOJATA PLATA?

*Vo Zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost (prv stolb) se uplatuvaat 20% od bruto plata ako ne se prifati vtoriot stolb, a 13% ako se prifati.

Vo Zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (vtor stolb) se uplatuva 7% za vrabotenite od 1 januari 2003 godina.

Dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (tret stolb) dokolku rabotnikot iska`e `elba, dobrovolno izdvojuva dopolnitelni sredstva od svoite prihodi zaradi ostvaruvawe na pogolema penzija.

AKO @ENA PODOLGO VREME IMA ZDRAVSTVENI PROBLEMI I PO^ESTO KORISTI BOLEDUVAWE, DALI MO@E DA BARA DRUGA SOODVETNA RABOTA?

29

*MO@E. Na rabotnikot kaj koj postoi neposredna opasnost od

nastanuvawe na invalidnost, rabotodava~ot e dol`en da mu obezbedi vr{ewe na druga soodvetna rabota, kako i soodveten nadomest na platata vo vrska so ostvaruvaweto na ova pravo vo soglasnost so propisite na PIO (ZRO, ~len 178, stav 2).

Opasnosta od nastapuvawe na invalidnosta ja utvrduva

nadle`nata komisija na Fondot na PIO i predlaga promena na rabotno mesto.

KOGA RABOTNIKOT STEKNUVA PRAVO NA STAROSNA

PENZIJA?

*Osigurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 64 godini `ivot (ma`), odnosno 62 godini `ivot (`ena) i najmalku 15 godini penziski sta` (ZPIO, ~len 17).

MO@E LI RABOTNIK DA STEKNE PRAVO NA STAROSNA

PENZIJA SAMO VRZ OSNOVA NA STA@? *NE. Preodnata odredba od ZPIO koja dozvoluva{e vakva

mo`nost prestana da va`i na 31.08.2007 godina. KOJ MO@E DA OSTVARI PRAVO NA SEMEJNA PENZIJA? *Semejna penzija mo`at da ostvarat: - bra~niot drugar; - decata (bra~ni, vonbra~ni i posineti) i - roditeli {to gi izdr`uval osigurenikot. DALI BRA^EN DRUGAR OD RAZVEDEN BRAK MO@E DA

OSTVARI PRAVO NA SEMEJNA PENZIJA? *DA. Semejna penzija mo`e da ostvari i bra~en drugar od

razveden brak, ako so sudska odluka mu e utvrdeno pravo na izdr`uvawe (ZPIO, ~len 70, stav 2).

30

KOGA VDOVICA STEKNUVA PRAVO NA SEMEJNA PENZIJA?

*Vdovica steknuva pravo na semejna penzija ako: - do smrta na bra~niot drugar napolnila 45 godini `ivot ili; - do smrta na bra~niot drugar napolnila 40 godini, koga }e

napolni 45 godini `ivot, ili ako vo tie godini stanala nesposobna za rabota (ZPIO, ~len 72).

KOGA VDOVEC STEKNUVA PRAVO NA SEMEJNA PENZIJA? *Vdovec steknuva pravo na semejna penzija ako: - do smrta na bra~niot drugar napolnil 55 godini `ivot ili - do smrta na bra~niot drugar napolnila 50 godini, koga }e

napolni 55 godini `ivot ili ako vo tie godini stanal nesposoben za rabota (ZPIO, ~len 73).

KOGA DETE STEKNUVA PRAVO NA SEMEJNA PENZIJA? *Dete steknuva, odnosno koristi pravo na semejna penzija: - do napolneti 15 godini `ivot, ako e na {koluvawe do napolneti

26 godini `ivot ili - ako pred smrta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija

koj go izdr`uval bilo nesposobno za rabota ili takvata nesposobnost nastanala vo rok od edna godina od denot na smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija.

KOLKU IZNESUVA SEMEJNATA PENZIJA?

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------?

3. ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

31

4. BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA KOJ E ODGOVOREN ZA ZDRAVJETO I BEZBEDNOSTA NA

RABOTNICITE PRI RABOTA?

*RABOTODAVA^OT. Spored Zakonot za bezbednost i zdravje

pri rabota toj treba da sozdade uslovi za zdrava, humana i bezbedna rabotna sredina.

DALI VRABOTENITE IMAAT OBVRSKA ZA SVOJATA

BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA? *SEKAKO. Vrabotenite pokraj pravata, imaat i obvrski da

se gri`at za sopstvenata i bezbednosta i zdravjeto na drugite lica koi rabotat so niv vo soglasnost so obukite i instrukciite {to im se dadeni od strana na rabotodava~ot.

NA MOETO RABOTNO MESTO SUM IZLO@ENA NA NEPOSREDNA OPASNOST PO MOETO ZDRAVJE I @IVOT, A RABOTODAVA^OT I POKRAJ TOA ME TERA DA RABOTAM. IMAM LI PRAVO DA ODBIJAM?

*IMA[. Za neposrednata opasnost po zdravjeto i `ivotot

treba da go izvesti{ svojot rabotodava~ usno ili vo pismena forma preku pretstavnikot na rabotnicite za bezbednost i zdravje i da bara{ rabotodava~ot da ja otstrani opasnosta i da sprovede bezbednosni merki.

32

IMAM POSTOJANI BOLKI VO GRBOT, PROBLEMI SO

VIDOT I KRVNIOT PRITISOK. DALI PRI^INATA ZA TOA E [TO SUM CELO RABOTNO VREME NA KOMPJUTER?

*NE E ISKLU^ENO. Dokolku rabotodava~ot saka da

obezbedi produktivnost vo rabotata, mora da se pogri`i da se spre~at zdravstvenite problemi na rabotnikot. Mora da prezeme soodvetni merki, kako na primer vo konkretniot slu~aj ergonomski merki - da go prou~i rabotnoto mesto i da go dizajnira, odnosno prisposobi na rabotnikot, a ne obratno. Pritoa mora da ima predvid pove}e faktori: osvetluvaweto, bu~avata, temperaturata, vibraciite, dizajnot na sredstvata za rabota, zavisno od toa dali raboti so sedewe ili so stoewe, rabotnite smeni, odmorite, itn.

VO MOJATA FIRMA NEMAME PRETSTAVNIK NA

RABOTNICITE ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE. TREBA LI DA IMAME?

*TREBA. Soglasno Zakonot za bezbednost i zdravje (~len 29,

to~ka 1), pretstavnikot go izbiraat rabotnicite i toa kaj rabotodava~:

- so nad 10 vraboteni, 1 pretstavnik; - od 101- 500 vraboteni, 2 pretstavnici; - nad 501 vraboteni, 3 pretstavnici. KOJ INSTITUCIJA E NADLE@NA ZA INSPECISKI

NADZOR ZA MOJATA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA? *NADLE@EN e Dr`avniot inspektorat za trud vo oblasta na

bezbednosta i zdravjeto na rabotnicite pri rabota. DALI POSTOJAT OPASNOSTI PO REPRODUKTIVNOTO

ZDRAVJE NA MA@ITE I @ENITE NA RABOTNOTO MESTO? *POSTOJAT. Iljadnici opasni hemikalii se

proizveduvaat i se vo {iroka upotreba na rabotnite mesta. Nekoi od ovie supstancii mo`at da imaat negativno vlijanie vrz reproduktivnoto zdravje i kaj rabotnicite ma`i i kaj

33

rabotnicite `eni, koi se izlo`eni na niv. Isto taka, razni fizi~ki, biolo{ki agensi (kako radijacijata i bakteriite) koristeni na mnogu rabotni mesta, potoa stresot, gi izlo`uva rabotnicite na dopolnitelni reproduktivni opasnosti.

Za `al, informacii za ova ima mnogu malku, no sepak e va`no da se prezemaat merki za za{tita, za da se osigura deka bremenite rabotni~ki i onie (ma`i ili `eni) koi planiraat da imaat deca, da ne se izlo`uvaat na poznatite ili somnitelnite reproduktivni i zdravstveni opasnosti.

DALI SSM TREBA DA BIDE KONSULTIRAN ZA

BEZBEDNOSTA I ZDRAVJETO PRI RABOTA? *DA. SSM kako reprezentativen Sindikat, soglasno Zakonot

za bezbednost i zdravje pri rabota, e predvideno so nekolku svoi pretstavnici da u~estvuva i ramnopravno da odlu~uva vo rabotata na Sovetot za bezbednost i zdravje.

Sindikalnite organizacii vo pretprijatijata i ustanovite

mora da se konsultiraat za site merki koi mo`at da vlijaat vrz bezbednosta i zdravjeto pri rabota, za nazna~uvaweto na stru~noto, ovlastenoto ili fizi~koto lice za bezbednost, za imenuvawe na ovlastenata zdravstvena ustanova, za izjavata za bezbednost i za informiraweto na rabotnicite.

NA MOETO RABOTNO MESTO POSTOJANO SUM

IZLO@ENA NA BU^AVA. DALI E TOA PRI^INATA [TO VO POSLEDNO VREME DOMA MORAM DA GO POPU[TAM TELEVIZOROT?

*VEROJATNO. Izlo`enosta na silna bu~ava za kuso vreme mo`e da predizvika privremeno gubewe na sluhot, dodeka dolgtrajnoto izlo`uvawe na silna bu~ava ili kratkotrajnoto izlo`uvawa na mnogu silna bu~ava, mo`e da predizvika trajno gubewe na sluhot.

Vo sekoj slu~aj baraj da se pregleda{ i da dobie{ stru~no mislewe. Tvojot rabotodava~ treba da ti go ovozmo`i toa i ako e potrebno da prezeme soodvetni merki, na primer: da se izmeri bu~avata kade {to raboti{; da te snabdi so za{tita za u{ite; da

34

ne raboti{ pove}e od 4 ~asa vo tekot na denot; da se postavat barieri ako e toa mo`no od izvorot na bu~ava, itn.

DALI JAS SAMA TREBA SE POGRI@AM ZA MOJATA

SOODVETNA OBUKA ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA?

*NE. Ova e obvrska na rabotodava~ot. Toj, za negova smetka i

vo rabotno vreme, treba da obezbedi teoretski i prakti~ni obuki soglasno programa, kako i proverka na osposobenosta na rabotnikot za bezbedno izvr{uvawe na rabotata.

5. POSTOI LI MO@NOST MOJOT SPOR OD RABOTA DA SE

RE[AVA NA POBRZ, POEDNOSTAVEN I POEFTIN NA^IN? * POSTOI. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za mirno

re{avawe na rabotnite sporovi. [TO TREBA DA STORAM RABOTNIOT SPOR DA SE

RE[AVA PO MIREN PAT? *SPORED Zakonot za mirno re{avawe na rabotnite sporovi

treba najprvo da se obrati{ so predlog do Republi~kiot sovet za mirno re{avawe na rabotnite sporovi, a toj }e go dostavi tvojot predlog so potrebnite dokumenti do tvojot rabotodava~ od kogo }e pobara da se izjasni vo rok od 3 dena dali i prifa}a sporot da se re{ava na ovoj na~in. Dokolku rabotodava~ot prifati, zaedno dvete strani podnesuvate barawe do sudot za prekin na postapkata za ovoj slu~aj (dokolku ste ja vodele). Potoa zemate u~estvo vo raspravata {to se vodi vo prisustvo na arbiter.

DALI KAKO STRANA VO RE[AVAWE NA INDIVIDUALEN

SPOR PO MIREN PAT ]E IMAM TRO[OCI? *ZAVISI od samata postapka. Spored Zakonot sekoja strana

vo sporot treba da gi snosi svoite tro{oci vo vrska so postapkata, osven tro{ocite na pomiruva~ot, odnosno arbiterot, koi se na tovar na Republi~kiot sovet za mirno re{avawe na rabotnite sporovi.

35

KOJ DONESUVA RE[ENIE ZA RABOTNIOT SPOR ZA KOGO

SE RASPRAVALO PO MIREN PAT ? *ARBITEROT donesuva re{enie za predmetot na sporot vo

rok od 30 dena od otvoraweto na raspravata (Zakon za mirno re{avawe na rabotnite sporovi ~len 36).

DALI MO@E DA SE @ALAM PO RE[ENIETO NA

ARBITEROT PRI MIRNOTO RE[AVAWE NA MOJOT RABOTEN SPOR?

*NE. Protiv re{enieto arbiterot ne e dozvolena `alba.

Re{enieto e pravosilno i izvr{no so denot na dostavuvaweto na stranite na sporot, a ako vo re{enieto e utvrdeno deka dejstvieto koe e predmet na izvr{uvawe mo`e da se izvr{i vo ostaveniot rok, re{enieto postanuva izvr{no po istekot na toj rok.

DALI RABOTEN SPOR MO@E DA SE RE[AVA I PO

ZAKONOT ZA MEDIJACIJA *MO@E, no samo individualen, a ne i kolektiven raboten

spor. Medijacijata e vonsudska postapka za re{avawe na sporovi vrz slobodno izrazena volja na stranite so pomo{ na treto neutralno lice - medijator koe nema pravo da nametne re{enie na sporot (Zakon za medijacija,~len 2).

6. KAKO DA SI GI ZA[TITAM MOITE PRAVA OD

RABOTA?

1. Spored ZRO

2. Spored Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe 3. Spored Zakonot za zdravstveno osiguruvawe

4. Zakon za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na

nevrabotenost.

36

IV. MOBING

37

[TO E MOBING? *MOBING e psihi~ki pritisok ili moralno maltretirawe

na rabotnoto mesto, poni`uvawe na drugite zaradi qubomora, zavist, omraza. Ili poinaku ka`ano, mobing e neprijatelski ili neeti~ki vid na komunikacija koja poteknuva od edna ili pove}e li~nosti na rabotnoto mesto i sistematski e naso~ena protiv poedinec ili grupa, koi zaradi toa se nao|aat vo bespomo{na pozicija.

BEV PRIJATNO IZNENADENA KOGA RABOTODAVA^OT ME

UNAPREDI, NO MOJATA NAJBLISKA KOLE[KA MI GO SVRTI GRBOT I GI ORGANIZIRA KOLEGITE PROTIV MENE. IMAM LI JAS VINA ZA OVAA SITUACIJA?

*NEMA[. Se raboti za sudir na interesi. Tvojata kole{ka i

ostanatite kolegi ti vr{at mobing - psihi~ki pritisok, bidej}i ja posakuvaat tvojata polo`ba, {to e sosema prirodno. Nivnata cel e da bide{ vratena na staroto rabotno mesto.

PO MOETO UNAPREDUVAWE, EDNA GRUPA KOLEGI E SO

MENE I GI IZVR[UVA ZADA^ITE [TO IM GI DAVAM, DRUGATA GRUPA E SO KOLE[KATA I RABOTAT NA PRINCIPOT NA TIVOK BOJKOT. KAKO DA SE RE[I OVA?

*PRV ^EKOR. Najprvo treba da se re{i konfliktot, bidej}i

nere{eniot konflikt e pri~ina za mobing. Site natamo{ni ~ekori vo re{avaweto na mobingot se mnogu te{ki. Zatoa, najprvo otvoreno razgovaraj so site kolegi, iznesi go problemot i iznajdete zaedni~ko re{enie. Mo}ta ne e vo hierarhijata, tuku vo zaedni{tvoto.

*VTOR ^EKOR. Razgovaraj i so kole{kata otvoreno i objasni

í deka odlukata za unapreduvawe ne e tvoja, deka posakuva{ i taa da bide unapredena i deka }e í pomogne{ vo stru~noto usovr{uvawe.

*TRET ^EKOR. Vo tekot na raboteweto objasnuvaj im na

kolegite deka promenite {to si gi vovela se neophodni, baraj od

38

niv mislewe i soglasnost i dogovarajte se. Koga moberot }e vidi deka drugata strana ne e osamena, toga{ se povlekuva.

DALI MOBINGOT SE ODRAZUVA NA ZDRAVJETO NA

RABOTNIKOT - @RTVA NA MOBING? *DA. Zaradi ~estoto povtoruvawe i dolgoto traewe na

degradacijata i neprijatelskoto odnesuvawe kon rabotnikot, doa|a do posledici po negovoto:

- fizi~ko zdravje: hroni~en zamor, bolki vo `eludnikot,

visok krven pritisok, srcevi tegobi, zgolemena ili namalena te`ina, namalen imunitet...

- Mentalno zdravje: depresija, apatija, nesonica, zgolemena

potreba za alkohol, sedativi, cigari. - Naru{uvawa vo odnesuvaweto: gubewe na koncentracijata,

zaboravnost, razvod na brak, semejni problemi, suicidalno odnesuvawe.

Seto ova ja doveduva vo pra{awe profesionalnata idnina

na rabotnikot koj e `rtva na mobing. DALI MO@E I RABOTNIKOT DA BIDE MOBER? *DA. Postoi vertikalen mobing, toa e koga pretpostaveniot

maltretira eden rabotnik, ili eden po eden rabotnik dodeka ne ja uni{ti celata grupa, no i rabotnik, odnosno grupa na rabotnici mo`at da se javat vo uloga na moberi nad pretpostaveniot.

Koga se slu~uva mobing me|u rabotnicite koi se vo ista

polo`ba na hierarhiskoto skalilo, toga{ stanuva zbor za horizontalen mobing. Postoi i strate{ki mobing koj naj~esto e vo vrska so proglasuvaweto tehnolo{ki vi{ok.

KOI SE POSTAPKI NA MOBING?

*NAPAD na li~nosta i nejziniot socijalen ugled ({irewe

nevistini, poni`uvawe pred drugi, ismejuvawe, komentari za

39

privatniot `ivot, pribli`uvawa od seksualna priroda...); NAPAD vrz socijalnite odnosi i komunikacija: (isklu~uvawe od razgovor, vikawe po `rtvata, poni`uva~ki mimiki...); NAPAD vrz kvalitetot na rabotata (namerno potcenuvawe na rabotniot pridones, davawe poni`uva~ki zada~i, natrupuvawe ili skratuvawe na rabotnite zada~i...); NAPAD vrz zdravjeto (prinuduvawe na rabota {tetna po zdravjeto, zakana ili direktno fizi~ko nasilstvo, stres, seksualna zloupotreba...).

KOI SE OBI^NO @RTVI NA MOBING? *RABOTNICITE koi ~esno ja vr{at svojata rabota i sakaat

da bidat nagradeni soodvetno za svojot trud; koi gi voo~uvaat i prijavuvaat nepravilnostite vo raboteweto na drugite rabotnici; mirnite i povle~enite; koi mol~at i trpat; mladite tuku{to vraboteni, ili onie koi se pred penzija; kreativnite; samostojnite; `enite koga vo grupata kade {to rabotat se pomalubrojni od ma`ite i obratno; so razli~no etni~ko poteklo od dugite; na religiozna osnova, itn.

KOI SE OBI^NO MOBERI? *MO]NITE lica, no pomalku sposobnite, bez kapacitet za

qubov, radost, kreativnost. Nim lesno im se pridru`uvaat slabite, od strav da ne stanat `rtvi, se identifikuvaat so niv i se od nivna strana. Moberite preku psihi~koto maltretirawe na drugite se ~uvstvuvaat inferiorno i na toj na~in gi prikrivaat slabostite vo nekoja druga sfera od svojot `ivot (naj~esto privatniot, vo brakot ili semejstvoto).

DALI OD MOBING TRPI NACIONALNATA

EKONOMIJA?

40

*DA. Pokraj neposrednite posledici, odnosno bolesti i otsustva od rabota, posledicite na mobingot se zabele`livi na:

- Pazarot na trudot - vo slu`bite za vrabotuvawe (gubewe na rabotata, porast na nevrabotenosta, zgolemuvawe na tro{ocite za nevrabotenite, itn.)

- Vo zdravstvoto - zgolemuvawe na tro{ocite za le~ewe i rehabilitacija, nadomestok za boleduvawe....

- Vo ramkite na PIO - porano odewe vo penzija, porast na brojot na korisnici na predvremeni i invalidski penzii....

KAKO DA IM SE POMOGNE NA @RTVITE NA MOBING? *DA SE EDUCIRAAT vrabotenite i rabotodava~ite za

problemite, pri~inite i posledicite od mobingot; da se prezemat preventivni merki za spre~uvawe na mobing; `rtvite na mobing da se motiviraat i direktno da im se pomogne preku li~ni razgovori, sovetuvawa za spravuvawe so konfliktni situacii, da se obezbeduvaat so informacii vo vrska so ovaa pojava, itn.

DALI SINDIKATOT MO@E DA IM POMOGNE NA LICATA

IZLO@ENI NA MOBING? *DA. Dokolku e za~estena pojava, golema uloga i pridones

za nadminuvawe na mobingot mo`e da ima sindikalniot pretstavnik i pretstavnikot za bezbednost i zdravje. Dokolku problemot e slo`en, mo`e da se formira posebna Komisija, vo ~ija rabota mo`e da se povikuvaat da u~estvuvaat i stru~ni lica.

41

Prv ~ekor {to treba Sindikatot da go napravi e da sozdade uslovi anonimno da se prijavuvaat moberite. Ponatamu, za da ne im na{teti na ugledot na licata izlo`eni na mobing, sindikalniot pretstavnik }e razgovara samo so licata koi pobarale pomo{ i }e se dogovori strategija. ]e razgovara i so moberite za konkretniot slu~aj i, dokolku nema rezultat, vo dogovor so liceto/ata - `rtva/i na mobing }e organizira soo~uvawe na dvete strani. Narednite ~ekori bi bile: za problemot da se razgovara na sindikalen sostanok, da se razgovara so rabotodava~ot, da se pobara medicinski pregled za `rtvata na mobing, da se pobara pravna pomo{. Sindikatot, isto taka mo`e da pregovara so rabotodava~ot i da potpi{e dokument za za{tita od mobing (spogodba ili kolektiven dogovor).

DALI IMA POSEBEN ZAKON ZA MOBING KAJ NAS? *NE. Kaj nas ne postoi poseben Zakon, no vo nekoi dr`avi da,

kako {to se: [vedska, Norve{ka, Finska, Danska, Belgija i [vajcarija. Spored nivnite zakoni, za mobing se odgovara krivi~no, a `rtvata ima pravo na ot{teta.

ZNA^I LI TOA DEKA RABOTNICITE KAJ NAS NE SE

ZA[TITENI OD MOBING? *NE ZNA^I. Mobing e eden vid diskriminacija, koja e

regulirana vo: Ustavot, Zakonot za rabotni odnosi i kolektivnite dogovori.

Vo slu~aj na diskrinminacija, rabotnikot ima pravo da bara

nadomest na {teta vo visina od 5 prose~ni plati vo Republika Makedonija (ZRO, ~len 10).

42

V. OBJASNUVAWA NA POIMI OD PRIRA^NIKOT I KORISNI INFORMACII

43

1. Objasnuvawa na poimi od Prira~nikot So cel za podobro razbirawe na zna~eweto na del od poimite {to se

upotrebeni vo Prira~nikot, vo prilog e dadeno nivnoto pojasnuvawe. RABOTNIK e sekoe fizi~ko lice koe e vo raboten odnos vrz osnova na

sklu~en dogovor za vrabotuvawe (ZRO) RABOTODAVA^ e pravno i fizi~ko lice, kako i drug subjekt (organ na

dr`avna vlast, organ na edinica na lokalna samouprava, podru`nica na stransko dru{tvo, diplomatsko i konzularno pretstavni{tvo), koj vrabotuva rabotnici vrz osnova na dogovor za vrabotuvawe (ZRO).

VRABOTUVAWE - RABOTEN ODNOS e dogovoren odnos me|u

rabotnikot i rabotodava~ot vo koj rabotnikot dobrovolno se vklu~uva vo organiziraniot proces na rabota kaj rabotodava~ot, za plata i drugi primawa, li~no neprekinato ja izvr{uva rabotata spored upatstvata i pod nadzor na rabotodava~ot.

SAMOHRANO LICE - OSIGURANO LICE - RABOTNO ISKUSTVO e ___________________ SSM - Sojuzot na sindikatite na Makedonija (vo natamo{niot tekst

SSM) e organizacija vo koja dobrovolno i vrz demokratska osnova se zdru`uvaat sindikatite. SSM gi obedinuva i gi zastapuva zaedni~kite op{testveni, ekonomski, socijalni i kulturni interesi na 17 zdru`eni sindikati koi se avtonomni i nezavisni vo svoeto rabotewe.

OKD - OP[T KOLEKTIVEN DOGOVOR ZA STOPANSTVOTO NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA - e dogovor potpi{an od Sojuzot na sindikatite na Makedonija i Organizacijata na rabotodava~ite na Makedonija so koj se ureduvaat i doureduvaat, vo soglasnost so Zakon i drugi propisi, pravata, obvrskite i odgovornostite na dogovornite strani koi go sklu~ile ovoj dogovor, a osobeno sklu~uvaweto, sodr`inata i prestanokot na dogovorot za vrabotuvawe i drugi pra{awa od rabotnite odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi vo stopanstvoto na RM, kako i na~inot i postapkata na me|usebnite sporovi (objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 76, 23 juni, 2006 godina).

OP[T KOLEKTIVEN DOGOVOR ZA JAVNITE SLU@BI, JAVNITE

PRETPRIJATIJA, DR@AVNITE ORGANI, ORGANITE NA LOKALNA SAMOUPRAVA I DRUGI PRAVNI LICA KOI VR[AT NESTOPANSKA DEJNOST - gi ureduva, odnosno doureduva pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnicite i rabotodava~ot od raboten odnos, kako i obemot i na~inot na ostvaruvawe na pravata, obvrskite i drugite odredbi za pra{awata od interes na rabotnicite i rabotodava~ot, kako i na~inot i postapkata za re{avawe na me|usebnite odosi (potpi{an od Sojuzot na

44

sindikatite na Makedonija i Vladata na Republika Makedonija. Objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", 20 juli, 1994 godina)

SISTEMATIZACIJA e __________________

FOND na PIOM - Fond na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija;

ZPIO - Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

MOT - Me|unarodna organizacija na trudot

2. Zakoni od trudovata sfera

- Zakon za rabotnite odnosi - ZRO ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 62, 28 juli 2005 godina)

-Zakon za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina);

- Zakon za inspekcija na trudot (objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina);

- Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 92, juli, 2007 godina);

- Zakon za mirno re{avawe na rabotnite sporovi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br.87/ 12 juli 2007 godina);

- Zakon za evidenciite od oblasta na trudot ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina);

-Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina);

-Zakon za isplata na platite vo RM ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina);

- Zakon za ednakvi mo`nosti na `enite i ma`ite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 66/06, 29.05.2006 godina);

- Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina);

- Zakonot za praznici na RM ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 21/98 i 18/07);

- Zakon za agenciite za privremeno vrabotuvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina).

3. Zakoni od oblasta na socijalnata za{tita

- Zakon za socijalna za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina).; - Zakon za semejstvo ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina).; - Zakon za za{tita na decata ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina).

45

4. Zakoni od oblasta na penziskoto i invalidskoto

osiguruvawe

- Zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina).;

- Zakon za mati~na evidencija na osigurenici i korisnici na penzija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina).;

- Zakon za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. ___, _______ godina).;

5. Ministerstvoto za trud i socijalna politika

Vo ramkite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika funkcioniraat:

- Sektor za ednakvi mo`nosti ~ija cel e unapreduvawe na statusot na `enite i vospostavuvawe na ednakvi mo`nosti na `enite i ma`ite.

- Sektor za socijalna za{tita koj gi vr{i rabotite povrzani so sistemot, organizacijata, funkcioniraweto i razvojot na socijalnata za{tita. Vo ramkite na ovoj Sektor vleguvaat 27 centri za socijalna rabota.

Ministerstvoto za trud i socijalna politika vr{i nadzor vrz rabotata na: Javnata Agencija za vrabotuvawe, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.

6. Penziski reformi

So Zakonot za PIO od 2000 godina be{e vospostaven penziski sistem ~ij opfat go ~inat tri stolba:

a) Zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost (prv stolb)

- Osigurenicite koi nema da pristapat vo vtoriot stolb }e prodol`at da upla}aat 20% od bruto platite vo prviot stolb, - Oigurenicite koi }e pristapat vo vtoriot stolb od penziskiot sistem vo prviot stolb (dr`avniot penziski fond) }e upla}aat13% od nivnite bruto plati.

b) Zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (vtor stolb)

Vtoriot stolb - zadol`itelni privatni penziski fondovi, sekoj

46

osigurenik }e mo`e da izbere samo eden. Vo privatnite penziski fondovi zadol`itelno }e se upla}a del od pridonesot (7%) na site lica vraboteni po 1 januari 2003 godina, dodeka za ostanatite vraboteni izborot za vklu~uvawe vo vtoriot stolb e na dobrovolna osnova.

Sredstvata od vtoriot stolb }e se investiraat spored strogo utvrdeni

zakonski propisi, a upravuvaweto so niv }e bide dovereno na dru{tva za upravuvawe so ovie fondovi.

Sekoj ~len na privatnite penziski fondovi }e ima sopstvena (individualna) smetka na koja }e se upla}aat sredstvata od negoviot pridones. Pridonesot za penzisko osiguruvawe izdvoen od bruto platata, zaedno so prinosot od investiraweto na tie sredstva, mu pripa|aat na osigurenikot (~lenot na privatniot penziski fond) i pretstavuvaat osnova za formirawe na iznosot na negovata penzija. Za sostojbata na nivnite individualni smetki, ~lenovite na privatnite penziski fondovi postojano }e bidat informirani.

v)Dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (tret

stolb) Tretiot stolb - privatni penziski fondovi. Vo niv sekoj osigurenik

mo`e da ~lenuva dobrovolno. Zna~i vo tretiot stolb }e mo`at da ~lenuvaat i gra|anite koi nema da bidat vklu~eni vo noviot penziski sistem. Ovoj stolb na penziskiot sistem }e nudi mo`nost za ostvaruvawe na povisoka penzija na onie osigurenici koi dobrovolno }e odlu~at da izdvojuvaat dopolnitelni sredstva od svoite prihodi.

Ministerstvoto za trud i socijalna politika e kreator na socijalnata

politika i obezbeduva zakonitost vo raboteweto na instituciite vo koi se ostvaruvaat pravata za socijalno osiguruvawe, odnosno penzisko i invalidsko osiguruvawe.

Institucii na noviot penziski sistem 1. Fondot na PIOM; 2. Privatnite penziski fondovi, otvoreni investiciski

fondovi; 3. Dru{tvata za upravuvawe so privatnite penziski fondovi; 4. ^uvarot na imotot na privatnite penziski fondovi; 5. Agencijata za supervizija na zadol`itelnoto kapitalno

finansirano penzisko osiguruvawe; 6. Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

47

(da se vidi za 2006 godina podatocite)

Korisnici na najnizok

iznos na penzija

-Ostvareno pravo od

1.01.2002 godina broj struktura iznos

I grupa 2.220 13.0 % 5.105,50

IIgrupa 3.197 18.7% 4.732

IIIgrupa 11.645 68.3% 4.358

Vkupno : 17.062 100.0% -

Korisnici na najvisok iznos na penzija:

broj iznos

v) ostvarena od 01.01.2002 god. 184 26.897,50

7. Programa za nerabotni denovi za 2007 godina

Soglasno Zakonot za praznici na RM vo 2007 godina nerabotni denovi se:

Za site gra|ani За сите граѓани на РМ

o 1 Јануари (понеделник), Нова Година

o 7 Јануари (недела), прв ден на Божик

o 9 Април (понеделник), Велигден, вториот ден на Велигден

o 1 Мај (вторник), Ден на Трудот

o 24 Мај (четврток), „Св. Кирил и Методиј“ Ден на сесловенските просветители

o 2 Август (четврток), Ден на Републиката

o 8 Септември (сабота), Ден на независноста

o 11 Октомври (четврток), Ден на народното востание

o 12 Октомври (петок), Рамазан Бајрам, првиот ден на Рамазан Бајрам

o 23 Октомври (вторник), Ден на Македонската Револуционерна Борба

o 8 Декември (сабота), “Св. Климент Охридски”

За граѓаните од православна вероисповед o 6 Јануари (сабота), Бадник, ден пред Божик за припадниците на верниците од

православната вероисповед

o 19 Јануари (петок), Богојавление (Водици) за припадниците на верниците од

православната вероисповед

o 6 Април (петок), Велики Петок, петок пред Велигден за припадниците на верниците

од православна вероисповед

o 25 Мај (петок), Духовден, петок пред Духовден за припадниците на верниците од

православната вероисповед

o 28 Август (вторник), Успение на Пресвета Богородица (Голема Богородица) за

припадниците на верниците од православната вероисповед ;

48

За граѓаните од католичка вероисповед o 9 Април (понеделник), Велигден, вториот ден на Велигден за припадниците на

верниците од католичка вероисповед

o 1 Ноември (четврток), Празникот на сите светци за припадниците на верниците од

католичка вероисповед

o 25 Декември (вторник), првиот ден на Божик за припадниците на верниците од

католичката вероисповед

За граѓаните од муслиманска вероисповед o 20 Декември (четврток), Курбан Бајрам, првиот ден на Курбан Бајрам за

припадниците на верниците од муслиманската вероисповед

За граѓаните припадници на албанската заедница во РМ o 22 Ноември (четврток), Ден на Албанската азбука за припадниците на албанската

заедница

За граѓаните припадници на српската заедница во РМ o 27 Јануари (сабота), Свети Сава за припадниците на српската заедница

За граѓаните припадници на ромската заедница во РМ o 8 Април (недела), Меѓународен ден на Ромите за припадниците на ромската

заедница

За граѓаните припадници на влашката заедница во РМ o 23 Мај (среда), Национален ден на Власите за припадниците на влашката заедница

За граѓаните припадници на еврејската заедница во РМ o 22 Септември (сабота), Јом Кипур, првиот ден на Јом Кипур за припадниците на

еврејската заедница

За граѓаните припадници на бошњачката заедница во РМ o 28 Септември (петок), Меѓународен ден на Бошњаците за припадниците на

бошњачката заедница

За граѓаните припадници на турската заедница во РМ o 21 Декември (петок), Ден на настава на турски јазик за припадниците на турската

заедница

8. Naroden pravobranitel na Republika Makedonija (Ombudsman) Toa e nezavisna, samostojna, profesionalna i stru~na

institucija so specijalen status za za{tita na pravata na gra|anite. Pomo{ od Narodniot pravobranitel mo`e da bara sekoj gra|anin na Republika Makedonija koga }e oceni deka nekoe ustavno i zakonsko pravo e povredeno od organite na dr`avnata uprava i organizacii so javni ovlastuvawa.

9.. SOJUZ NA SINDIKATITE NA MAKEDONIJA Adresa: ul. "12 Udarna Brigada", br 2a, Rabotni~ki dom, 1000 Skopje WEB strana: www.ssm.org.mk meil: ssm_federation@mt.net.mk Pretsedatel na SSM Van~o Muratovski tel. ++ 389 2 3 161-374 Sekretar na Sovetot na SSM Jur{it Rifat Tel. ++ 389 2 3 164-360

49

Vo Sojuzot na sindikatite na Makedonija se zdru`eni 17

sindikati: ( Da se napravi tabela zaradi podobra preglednost:

naziv na Sindikatot; ime na pretsedatelot; ime na sekretarot; telefon/faks; meil adresa)

1. Sindikat na rabotnicite od agroindustriskiot kompleks na

Republika Makedonija (AGRO - Sindikat); Pretsedatel - @ivko Danevski Tel: ++ 389 2 3164 846 Sindikat na rabotnicite od ugostitelstvoto, turizmot,

komunalno-stanbenoto stopanstvo, zanaet~istvoto i za{titnite dru{tva na RM (SUTKOZ);

Pretsedatel - Zoran Georgievski Tel: ++ 389 2 3 239 857 meil: Sindikat za grade`ni{tvo, industrija i proektirawe na

Makedonija (SGIP); Pretsedatel - Pavel Trendafilov tel: ++ 389 2 3217 521; 3217 522 meil: Sindikat na rabotnicite od upravata, pravosudnite organi i

zdru`enija na gra|ani na RM (UPOZ); Pretsedatel - Van~o Muratovski tel: ++ 389 2 3 126 351; 3 230 829 meil: Samostoen sindikat za zdravstvo, famacija i socijalna za{tita

na RM; Pretsedatel - Simeon Siljanovski tel: ++ 389 2 3 114 563; 3 239 733 meil: Sindikat na rabotnicite od tekstilnata, ko`arskata i

~evlarskata industrija na RM (STK^); Pretsedatel - An|elko An|elkovski tel: ++ 389 2 3163 648 meil: Sindikat na industrija, energetika i rudarstvo na Makedonija

(SIER); Pretsedatel - Pece Risteski tel: ++ 389 2 3 115 141; 3 164 875 meil:

Samostoen Sindikat na rabotnicite od elektrostopanstvoto na Makedonija;

Pretsedatel - Robert Simonovski tel: ++ 389 2 3 110 413

50

ul. "11. Oktomvri" br. 9 meil: Sindikat na rabotnicite od soobra}aj i vrski na RM; Pretsedatel - Cvetan Mir~evski tel: ++ 389 2 3 161 308 Sindikat na hemija, nemetali i metali na RM (SHNM); Pretsedatel - Zoran Mironovski tel: ++ 389 2 3 162 968 meil: Sindikat za obrazovanie, nauka i kultura na RM (SONK); Pretsedatel - Veselinka Trajkovska tel. ++ 389 2 3 232-684 Makedonski policiski sindikat (MPS); Pretsedatel - Tihomir Klimovski tel: ++ 389 2 3 142 167; 3 123 229 meil: Sindikat na po{tenskite i telekomunikaciskite rabotnici na

Makedonija (SPTRM); Pretsedatel - Jordan Sandev tel: ++ 389 2 3 299-440/ 3 119 046 ul. "Orce Nikolov" bb meil: Sindikat na grafi~ka, informativna, filmska, izdava~ka dejnost

i proizvodstvo na hartija na RM (GIFIH); Pretsedatel - Maja Tomi} tel: ++ 389 2 3 115 794 meil: Sindikat na rabotnicite od {umarstvo i drvna industrija na RM; Pretsedatel - @ivko Mitrevski tel: ++ 389 2 3 165 301 meil: Sindikat na rabotnicite od trgovija na RM (SRT); Pretsedatel - Mirjana Haxi-Skerleva tel: ++ 389 2 3 163 602 meil: Sindikat na finansiskite dejnosti na Makedonija (SFDM); Pretsedatel - Goce Selovski tel. ++ 389 2 3228-437 meil: ( Da se stavat vo tabela zaradi podobra preglednost:

naziv na RSS - Kancelarijata; ime na pretsedatelot; telefon/faks)

SSM - Regionalni sindikalni soveti

1. RSS Skopje, pretsedatel - Aleksandar Elenovski

51

Tel. 02 3230-162; 02 3230-843; faks 02 3063-703 Sindikalni kancelarii: - "Centar" - Aleksandar Elenovski, tel. 02 3230-162; 02 3230-

843; faks 02 3063-703 - "Karpo{" - Jovan Cvetkovski Tel. faks 02 3062-559 - " Gazi Baba" - Aleksandar Xambazov tel. 02 3 222-877; faks 02 3165-510 - "Kisela Voda" - Mimoza Vujo{evi} tel. 02 2 779-303; faks 02 2 779-058 - "^air" - Aleksandar Elenovski tel. 02 3627-396; faks 02 2 627-396 _______________________________________________________________ 2. RSS Bitola - pretsedatel @ivko Mitrevski tel. 047 232-218; faks 047 232-048 Sindikalni kancelarii: - Resen - Kire Cvetanovski tel. faks 047/451-008; faks 047 452-143

- Demir Hisar, odgovoren, @ivko Mitrevski tel. 047 276-571 faks, 047 276-861 _______________________________________________________________ 3. RSS Veles - pretsedatel, Dimitar Andov tel. faks 043/231-513/ 231-515 Sindikalna kancelarija: - Sveti Nikole - Janka Jovanova tel. faks 032/443-150 _______________________________________________________________ 4. RSS Vinica - pretsedatel, Branko Simeonov tel. faks 033 361-236 Sindikalna kancelarija: - Ko~ani - Branko Simeonov tel. 033/274-129; faks 033/270-597 _______________________________________________________________ 5. RSS Gevgelija - pretsedatel, Vaso A{ikov

52

tel. 034/ 212-166; faks 034/212-860 Sindikalna kancelarija:

- Valandovo - Vaso A{ikov tel. faks: 034 382-015 _______________________________________________________________ 6. RSS Del~evo - pretsedatel, Trajan Mitevski tel. faks 033/411-886 Sindikalna kancelarija: - Berovo - Dimitar Gugu{evski tel. 033 471-154 faks 033 471-154 _________________________________________________________ 7. RSS Kavadarci - pretsedatel Stojko Murxevaleski tel. faks 043/415-131 Sindikalna kancelarija: - Negotino - Pane Panev tel. faks 043/361-311 _______________________________________________________________ 8. RSS Ki~evo - pretsedatel Boris Andreski tel. faks 045/225-200 Sindikalna kancelarija: - Makedonski Brod - Dejan Petkovski tel. 045/274-359 9. RSS Kumanovo - pretsedatel, Slobodan Radevski tel. faks 031/412-433 Sindikalni kancelarii: - Kriva Palanka - Slobodan Radevski tel. faks 031/374-129 - Kratovo - Slobodan Radevski tel. 031/481-007; faks 031/481-741 _______________________________________________________________ 10. RSS Prilep - pretsedatel, Toni Joveski tel. faks 048/425-925 Sindikalna kancelarija: - Kru{evo - Dim~e Trajkovski

53

tel. faks 048/477-082 _______________________________________________________________ 11. RSS Struga - pretsedatel, Radovan Ivanovski tel. 046/262-195; faks 046/262-982 Sindikalna kancelarija:: - Ohrid - Dragan Cvetanoski tel. 046/786-239; faks 046/787-419 - Debar - Nurten Jajaga tel. 046/831-623; faks 046/831-055 _______________________________________________________________ 12. RSO Strumica - pretsedatel, Boris Vasilev tel. faks 034/321-532 Sindikalna kancelarija: - Radovi{ - Zorka Andova tel. faks 032/601-055 _______________________________________________________________ 13. RSS Tetovo - pretsedatel, Trifun Cvetkovski tel. faks 044/337-447 Sindikalna kancelarija: - Gostivar - Trifpun Cvetkovski tel. faks 042/213-507 _______________________________________________________________ 14. RSS [tip - pretsedatel, Andon Majho{ev tel. faks 032/391-540; faks 032/392-984 Sindikalna kancelarija: - Probi{tip - Van~o Traj~evski tel. 032/483-004; faks 032/483-003 _______________________________________________________________

Vo SSM funkcionira Sekcija na `eni. Postojat sekcii na `eni:

na nivo na SSM, granskite sindikati, regionalnite sindikalni soveti i sindikalnite organizacii vo pretprijatijata i ustanovite.

Pretsedatel na Sekcijata na `eni na SSM i istovremeno na

Sekcijata na `eni na nivo na Regionalniot sovet Kumanovo e Gordica Bo{kovska - tel. 031/412-433; meil: gordicaboskovska@yahoo.com

54

DR@AVNI INSTITUCII 1. Sobranie na Republika Makedonija Komisija za trud i socijalna politika - pretsedatel, Jovan

Manasievski Tel: 02/3 112-255 Adresa: ul. "11 Oktomvri" bb 1000 Skopje WEB strana: www.sobranie.mk Komisija za ednakvi mo`nosti - pretsedatel,...................... Tel: 02/3 112-255 2. Vlada na Republika Makedonija WEB strana: www.vlada.mk Tel: 02/3 118-022/ faks: 02/3 113-918 Ministerstvo za trud i socijalna politika - minister, Qup~o

Me{kov Adresa: ul. "Dame Gruev" br.14, 100 Skopje WEB strana: www.mtsp.gov.mk tel.02/3106-212/;faks:02/3220-408

Dr`aven inspektorat za trud - direktor, Fexri Selami Adresa: "Partizanski odredi" 48 a, 1000 Skopje Tel: 3 116-110 Sektor za ednakvi mo`nosti pri Ministerstvoto za trud i

socijalna politika - direktor, Tel: 02/ 3 106 469 E-po{ta: egrozdanova@mtsp.gov.mk

RABOTODAVA^I - Stopanska komora na Makedonija Pretsedatel, Branko Azeski Adresa: "__________________" br. ___ 1000 Skopje - Organizacija na rabotodava~i na Makedonija Pretsedatel: Dimitar Stojanovski WEB strana: www. Adresa: ul. "Dimitrija ]upovski", br.11, 1000 Skopje Sekretar: Svetlana Ristovska Tel. ________________ E-po{ta: orm@mt.net.mk

NARODEN PRAVOBRANITEL Ixet Memeti WEB strana: www.ombudsman.mk Adresa: ul. "Dimitrija ^uposki", br. 2, 1000 Skopje (zgrada na GP

"Pelagonija") Tel. 02 3129-335/ faks: 02 3129-359 E-po{ta:

55

- Fond za zdravststveno osiguruvawe na Makedonija - tel. 02/3289-034

ili 02/3289-032; - Fonda za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Republika

Makedonija - tel. FONDACIJA "FRIDRIH EBERT" - Kancelarija - Skopje Bul. "Sv. Kliment Ohridski" 21/11 1000 Skopje, P.Fah 423 contact@fes.org.mk www.fes.org.mk

__________________ Ova e dobra ideja za na{ite RSS da gi prikazeme na ovoj

na~in