motiviranje dijakov za aktivnosti v Šoli

INOVACIJSKI PROJEKT

MOTIVIRANJE DIJAKOV ZA AKTIVNOSTI V ŠOLI

KAJ ŽELIMO IN ZAKAJ?

Pogosto posvečamo pozornost predvsem dijakom z učnimi težavami, mnogi odlični dosežki ostalih pa ostajajo kar samoumevni …Menimo, da bi bilo treba tudi zahtevnejšim/zmogljivejšim/… dijakom nuditi čim kvalitetnejše pogoje za njihov razvoj, zato se v tokratni raziskavi posvečamo tistim, ki po svojem znanju, aktivnostih, uspešnosti, interesu in zavzetosti na konkretnem predmetnem področju izstopajo iz svojih sredin, njihov interes pa presega redni pouk.Zakaj se nam zdi smiselno več pozornosti nameniti prav tej ciljni skupini?Zaradi njihove pa tudi naše osebnostne rasti in ker skušamo v skladu z možnostmi obogatiti/izboljšati ponudbo na šoli, s tem pa dvigniti kakovost dela ter povečati ustvarjalnost.

KI SE JE V ŠOLSKEM LETU 2006/2007 UKVARJALA Z OMENJENO TEMATIKO, SO BILI:

BARBARA E. HERNAVS, DOROTEJA BOROVNIK, MARJANA TURNŠEK, MIRO SKALICKY, NEVA KOSMINA KARNER, SAŠA OGRIZEK, SUZANA ROŽANC IN

ŠPELA SEŠLAR.

NAŠA KONZULENTKA JE SONJA ZAJC

Z ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO.

VODSTVO ŠOLE JE AKTIVNO SODELOVALO PRI RAZISKAVI.

ČLANI PROJEKTNE SKUPINE,

CILJI RAZISKAVE

• Poiskati učinkovite, strokovno nesporne načine motiviranja ciljne skupine dijakov in jih prenesti v delovanje šole.

• Ugotoviti, kaj lahko storimo za dijake ciljne skupine pri posameznih predmetih.

• Ugotoviti potrebe, pričakovanja in želje ciljne skupine dijakov, njihovih staršev in učiteljev.

• Obogatiti vzgojno-izobraževalno ponudbo.

ALI CILJE URESNIČUJEMO ŽE V TEM ŠOLSKEM LETU?

Projektna skupina je konstruktivno sodelovala z dijaki, starši, aktivi učiteljev in vodstvom šole, zato smo skušali zastavljene cilje udejanjiti hitro, kar nam je v celoti uspelo. K uvajanju novosti, ki so del ciljev, bomo pristopili postopno, saj je potrebnega nekaj časa, da teoretična spoznanja zaživijo v praksi, sistemske spremembe delovanja šole pa tudi zahtevajo tehtne premisleke in odločitve.

KAJ SMO NAREDILI V ŠOLSKEM LETU 2006/2007?

Že na začetku raziskave smo se soočili z občutljivo temo in resnim vprašanjem, kako izbrati dijake, ki po svojem znanju, aktivnostih, uspešnosti, interesu in zavzetosti na konkretnem predmetnem področju izstopajo iz svojih sredin, njihov interes pa presega redni pouk.Po temeljitem premisleku smo del nabora ciljne skupine dijakov predlagali učitelji, del pa dijaki. Predlog le po presoji učiteljev se nam ni zdel ustrezen. Tako so dijaki s svojimi predlogi izoblikovali dve dodatni skupini, ki smo ju vključili v raziskavo. Prva je bila sestavljena iz dijakov, ki so predlagali njihovi sošolci, drugo pa so sestavili dijaki, ki so želeli prostovoljno sodelovati v raziskavi. Nato smo anketirali 396 dijakov, učitelje in 244 staršev, analizirali dobljene podatke ter v skrčeni obliki zbrali več kot 300 strani gradiva. Opravljeno delo smo sproti predstavljali vsem članom zbornice in sodelovali z njimi. Odločili smo se, da pred počitnicami glede na želje in pričakovanja vseh predlagamo smernice nadaljnjega razvoja nekaterih aktivnosti na šoli.

PREDLOGI, SMERNICE, IZHODIŠČA ZA DELO V ŠOLSKEM LETU

2007/2008

PRED POČITNICAMI SMO RAZMIŠLJALI O:

• STATUSIH,

• IZBOLJŠAVI SISTEMA INFORMIRANJA O DOSEŽKIH NAŠIH DIJAKOV IN NAGRADAH TER

• PONUDBI IN ORGANIZACIJI DEJAVNOSTI OB POUKU.

STATUSI

Na konferenci je v zvezi s statusi tekel pogovor o:

• izogibanju obveznostim, ki izhajajo iz statusa,• spoštovanju pravic dijakov s statusom, • zavarovanje pravic dijakov brez statusa zaradi kršenja dogovorov dijakov s

statusom,• statusu kot nagradi za izjemne dosežke v okviru šolskih dejavnosti, kar bi

bila novost.

IZBOLJŠAVA SISTEMA INFORMIRANJA IN NAGRADA

Ugotovili smo, da se odlični dosežki dijakov hitro pozabijo, da vsi niti ne vemo zanje, da so informacije o dosežkih trenutne in zbrane le v Letnem poročilu.

Kot izboljšavo sistema informiranja smo predlagali:

1. Pano ali vitrino na vidnem mestu v šoli, kjer bi se sproti v pisni obliki nizala imena dijakov, dosežki in področja delovanja. 2. Del medmrežne strani, namenjen izključno dosežkom in predstavitvi uspehov dijakov (v pripravi).3. Izlet kot nagrado za izjemno uspešne dijake.4. Objavo izjemnih dosežkov izven vsakodnevnih objav po zvočniku (Poteka). 5. Izdajo brošure, v kateri bodo navedene vse obšolske dejavnosti Gimnazije Celje – Center.

PONUDBA IN ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI OB POUKU

Na šoli poteka že veliko dejavnosti, ki so zelo dobro organizirane, npr. OIV, a smo ugotovili, da dijaki želijo še več.Glede na želje dijakov smo za te dejavnosti poleg srédine sedme ure rezervirali še ponedeljkovo ničto uro.Mnoge nove dejavnosti so že stekle. Tudi pogoji za njihov potek so že dokaj dorečeni, odprta pa so še vprašanja financiranja.Raziskava je pokazala, da dijaki želijo:• dodatni pouk oziroma krožke pri večini predmetov in• dopolnilni pouk.Dopolnilni pouk so predlagali tudi zahtevnejši dijaki, da bi dosegli čim bolj tekoče izvajanje pouka.Dopolnilni pouk smo tako v tem šolskem letu dodatno razvili oziroma razširili, saj kvalitetno izvajamo dopolnilni pouk iz matematike (1. in 2. letnik), angleščine (1. letnik) in fizike (1. letnik).

ANKETNI VPRAŠALNIK DIJAKOV

Anketirali smo 332 dijakov obeh gimnazij, kar je približno 41 % gimnazijske populacije, in 64 dijakov programa predšolska vzgoja, kar je približno 27 % te populacije.

ŠTEVILO IZBOROV PO PREDMETIH IN ANALIZA STANJA PRI

POSAMEZNIH PREDMETIH

Pri tem vprašanju so dijaki izbrali največ dva predmeta, pri katerih izstopajo glede na svoje znanje, aktivnosti, uspešnost, interes in zavzetost.

Število izborov Predmet dijaki gimnazije dijaki predšol. vzgoje Matematika 85 20 Angleščina 75 16 Športna vzgoja 58 6 Zgodovina 55 8 Biologija 50 Geografija 46 4 Kemija 43 Nemščina 39 2 Fizika 38 4 Psihologija 37 5 Slovenščina 35 6 Španščina 28 Informatika 18 3 Sociologija 15 3 Likovna umetnost 13

Pri tem vprašanju so dijaki izbrali največ dva predmeta, pri katerih izstopajo glede na svoje znanje, aktivnosti, uspešnost, interes in zavzetost. Število izborov Predmet dijaki gimnazije dijaki predšol. vzgoje

Glasba 12 Instrument 12 Glasba z metodiko 11 Filozofija 8 Likovna kultura z metodiko 7 Hospitacije 6 Ruščina 4 Risanje in slikanje 3 Pedagogika 3 Praktično pedagoško delo 3 Tečaji s področja športa 2 Umetnostna zgodovina 1 Francoščina 1 Bivalna kultura 1

Analiza predmetov Pri vsakem izmed omenjenih, izbranih predmetov smo raziskali:

1. Dejavnike motivacije.2. Največkrat omenjene prijetne izkušnje.3. Največkrat omenjene neprijetne izkušnje.4. Najpogostejše načine motiviranja učiteljev tega predmeta.5. Dejavnike, ki bi dijake po njihovem mnenju še bolj motivirali.6. Ali so po mnenju dijakov pri izbranih predmetih potrebne dodatne

aktivnosti?7. Ali je pri izbranih predmetih organizirana redna dodatna aktivnost, kot

npr. dodatni pouk, krožek, raziskovalni tabor ipd.? 8. Pri katerih dodatnih aktivnostih redno sodelujejo?9. Ali dodatne aktivnosti zadovoljujejo njihove potrebe? 10. Kakšne naj bi bile, poleg že obstoječih še dodatne aktivnosti pri tem

predmetu?

O vsem navedenem smo se temeljito pogovorili in da bi bil vzgojno-izobraževalni proces še kvalitetnejši, poiskali pri posameznih predmetih še neizkoriščene možnosti.

SPLOŠNI DEL VPRAŠALNIKA ZA DIJAKE

Informacije, zapisane z rdečo, se nanašajo na program predšolska vzgoja

4. a) Kdo te vzpodbuja za delo v šoli? b) Kako te vzpodbuja tisti, ki si ga ocenil z najvišjo stopnjo vzpodbujanja? Sam:

jasni cilji, kariera, študij, lepa prihodnost 134 + 9 lepše ocene, dober uspeh, znanje, želja po znanju, zadovoljstvo 24 + 21 snov je pomembna in zanimiva, del splošne izobrazbe, pomen znanja 16

Družina (starši, brat, sestra): pohvala, verjamejo vame … 72 + 34 odprti pogovori o prihodnosti, izobrazbi 32 pomoč brez očitkov, npr. pri učenju (tudi inštrukcije) 14 + 6 denarna nagrada, nagrada 11

Prijatelji, vzorniki: mi svetujejo, pomagajo, me razumejo, vzpodbujajo 11 Fant:

pomoč pri učenju, svetovanje, spodbude 5 Učitelji:

zaupajo v moje sposobnosti 1 zanimiva razlaga in razgiban pouk 3

Povprečna ocena Sam 4,4 Starši 3,9 Učitelji 3,0 Prijatelji 2,9 Vzorniki 2,6

5. Kateri načini motiviranja, ki jih uporabljajo učitelji v šoli nasploh, so pri tebi neučinkoviti?

grožnje, 110 + 14 pridige, 27 kazni, opomini, oštevanje, 23 različne primerjave (med oddelki, dijaki, drugimi šolami … ), 18 slabe ocene, 17 + 6 zmerjanje, poniževanje, žalitve in nižanje samopodobe učenca , 17 neustrezni načini poučevanja (slaba razlaga …), 15 + 6 pregledovanje domačih nalog, 14 preveč domače naloge, dodatnih nalog, delovnih listov …, 13 nenapovedano spraševanje, 6 JIH NI, BREZ ODGOVORA. 13

6. Kako te za delo v šoli motivirajo starši? spodbude, 60 + 43 trezni, odprti pogovori o ciljih, prihodnosti, izkušnjah, 58 nagrade (denarne, izleti, potovanja …), 55 pohvale, 49 da verjamejo vame, me razumejo, podpirajo, me imajo radi, 32 + 19 pomoč pri učenju, premagovanju težav (tudi inštrukcije) …, 22 opozarjajo me, da se učim zase, kar mi bo koristilo, 19 z več prostega časa, osebne svobode, če sem uspešen , 14 prepovedi (interneta, telefona, izhodov …), kazni. 11

7. Kateri načini motiviranja za delo v šoli, ki jih uporabljajo tvoji starši, so pri tebi neučinkoviti ?

jeza, grožnje, kazni, sankcije, prepovedi, teženje, povedi z ,,moraš” …, 122 + 13 priganjanje (zahteve) k učenju, 48 + 14 neučinkovitih ni, vsi so bolj ali manj učinkoviti, 17 + 11 vsi načini motiviranja mojih staršev, 14 nagrade, 12 BREZ ODGOVORA. 74

8. Ali imaš status? Število dijakov s statusom: 86 (26 %), 13 (20 %) Število dijakov brez statusa: 246 (74 %), 51 (80 %)

9. Ali si imel/- a zaradi statusa težave, doživljal/- a neprijetnosti pri rednem pouku?

Število odgovorov DA: 61 (34 %) 10 (40 %) Število odgovorov NE: 119 (66 %) 15 (60 %)

Težave: negativen odnos, nerazumevanje posameznih profesorjev, zato težje spraševanje,

šikaniranje …, 34 + 3 neredno učenje, zanemarjanje učenja, zaostanek pri učenju …, 10 + 3 nismo si smeli postavljati datuma (profesor nas je vprašal 14 dni pred konferenco,

takrat težje), 5 obravnavani smo kot lenobe, kot ljudje, ki se izmikajo dolžnostim, 5 zavist in nevoščljivost s strani sošolcev (privilegiji dijakov s statusom). 2 Dijaki, ki nimajo statusa so izrazili težave v zvezi s statusom, in sicer: Dijak s statusom, ki bi moral biti vprašan, manjka, zato so nepričakovano vprašani drugi . 17

10. Ali so pri izbranih predmetih potrebne dodatne aktivnosti? Število odgovorov DA: 188 ( 57 % ), 37 (58 %) Število odgovorov NE: 120 ( 36 % ), 23 (36 %) BREZ ODGOVORA 24 ( 7 % ), 4 (6 %)

11. Ali je pri izbranih predmetih organizirana redna dodatna aktivnost, kot npr. dodatni pouk, krožek, raziskovalni tabor ipd.?

Predmet in število dijakov pri tem predmetu, ki menijo, da je potrebna dodatna aktivnost

Število dijakov, ki menijo, da so pri tem predmetu organizirane dodatne aktivnosti

Število dijakov, ki menijo, da pri tem predmetu niso organizirane dodatne aktivnosti ali pa tega ne vedo

Predmet in število dijakov pri tem predmetu, ki menijo, da je potrebna dodatna aktivnost

Število dijakov, ki menijo, da so pri tem predmetu organizirane dodatne aktivnosti

Število dijakov, ki menijo, da pri tem predmetu niso organizirane dodatne aktivnosti ali pa tega ne vedo

Slovenščina 13 + 3

14 + 1 4 + 5 Sociologija 5

6 4 + 3

Matematika 43 + 13

39 +1 11+19 Informatika 7 + 2

6 5 + 3

Angleščina 33 + 9

37 + 2 9 +14 Likovna vzgoja 9

9 1

Nemščina 15

17 6 + 2 Glasba 8

9

Športna vzgoja 25 + 2

23 10 + 6 Španščina 12

12 4


Predmet in število dijakov pri tem

predmetu, ki menijo, da je

potrebna dodatna aktivnost

Število dijakov, ki menijo, da so pri tem predmetu

organizirane dodatne

aktivnosti

Število dijakov, ki menijo, da

pri tem predmetu

niso organizirane

dodatne aktivnosti ali pa tega ne vedo

Predmet in število

dijakov pri tem

predmetu, ki menijo, da je

potrebna dodatna

aktivnost



aktivnosti


pri tem predmetu

niso organizirane


Zgodovina 14 + 3 16 + 1 7 + 7 Fizika

14 + 4 12 8 + 4

Geografija 23 18 8 + 4 Ruščina 1 3

Biologija 26 24 4 Psihologija

14 + 4 12 8 + 5

Kemija 20 19 5 Francoščina

1 1

Likovna kultura z metodiko

2 / 7 Pedagogika

0 / 3


Predmet in število dijakov pri tem

predmetu, ki menijo, da je potrebna

dodatna aktivnost



aktivnosti


pri tem predmetu

niso organizirane


Predmet in število dijakov

pri tem predmetu, ki menijo, da je

potrebna dodatna

aktivnost



aktivnosti


pri tem predmetu

niso organizirane


Hospitacije 1 0 5

Glasba z metodiko

3 2 9

Ples z metodiko 5 4 2

Praktično pedagoško delo

1 0 3

Tečaji s področja športa

0 0 3 Instrument

4 0 12

12. Ali meniš, da bi za dodatne aktivnosti morala biti v urniku rezervirana ura ali več ur (npr. ničta ura ob ponedeljkih ali/in sedma ura ob sredah ipd.)?

Število odgovorov DA: 158 (74 %), 32 (50 %)

Vzroki: omogočen je redni obisk; sicer je izvedba nemogoča 63 lahko bi poglabljali, utrjevali znanje, se dodatno pogovarjali 28 izven pouka nimamo časa; sicer je dijak odsoten od pouka, 25 + 3 to želijo mnogi; moralo bi biti več tovrstnih prostovoljnih aktivnosti 18 udeležba je tako večja 14 lažje bi jih obiskovali, čeprav popoldanci vseeno težko 5 dijaki imamo zaseden urnik 3 veliko nas obiskuje še izvenšolske dejavnosti 2 vsi se ne morejo udeležiti ur pred poukom in po njem 2

12. Ali meniš, da bi za dodatne aktivnosti morala biti v urniku rezervirana ura ali več ur (npr. ničta ura ob ponedeljkih ali/in sedma ura ob sredah ipd.)?

Število odgovorov NE: 55 ( 26 % ), 8 (12,5 %) Vzroki:

preutrujenost oziroma prezasedenost; že sedaj je število ur pouka veliko 27 + 3 urnik 19 ura v urniku bi motila nezainteresirane 4 včasih smo v šoli cele dneve 2

Brez odgovora: 24 (37,5 %)

13. Kateri termin za ure, omenjene v 11. vprašanju, bi bil po tvojem mnenju najustreznejši? 0. ura 62 + 22 Sreda, 7. ura 57 Ponedeljek, 0. ura 38 Po pouku 14 7. ura 11 Brez odgovora 28 14. Ali meniš, da bi te tudi pri dodatnih aktivnostih moral izobraževati učitelj, ki te uči pri rednem pouku?

Število odgovorov DA: 99 (45 %), 15 (23 %) Vzroki:

ker me pozna in ve, kaj znam 44 + 10 sem ga navajen/-a 37 ve, kaj zahteva in kaj lahko doda 13

Število odgovorov NE: 48 (22 %) 8 (13 %) Vzroki:

ker spoznavam različne pristope, metode dela 20 + 2 bolj sproščen odnos kot ob učitelju, ki me sicer uči 12

Število dijakov z izbranim ,,vseeno, ni pomembno": 73 (33 %) 16 (25 %) Brez odgovora 25 (39 %)

15. Ali so pred tekmovanji, pomembnimi nastopi ipd. potrebne intenzivne priprave (npr. med rednim poukom)?

Število odgovorov DA: 220 (79 %), 45 (70 %) Vzroki: zaradi poglabljanje znanja, strokovna, dodatna pomoč, kvalitetne priprave 89 + 16 doseg boljšega rezultata 71 + 10 koristnost priprave 46 povečanje samozavesti 28 redni pouk ne zadošča 19 izven pouka je to težko 12

Število odgovorov NE: 66 (21 %), 14 (22 %) Vzroki: moti redni pouk, za priprave, krožke ni rezerviranega termina, zato je

pomembnejša prisotnost pri pouku, sicer zamudiš razlago 24 v šoli dobimo dovolj znanja 8 + 5 Brez odgovora 5 (8 %)

16. Mnogi dijaki na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate (npr. zlata, srebrna priznanja na državnih tekmovanjih) ali kako drugače prispevajo k ugledu GCC. a) Ali so ti dijaki po tvojem mnenju na šoli ustrezno obravnavani (odgovor utemelji)?

Število odgovorov DA: 212 (71 %), 45 (70 %) Razlage: Dosežki teh dijakov so objavljeni po šolskem radiu, na šolski spletni strani in na

panojih, dijaki so nagrajeni in pohvaljeni. 100 + 19 Poleg nagrad dobijo ti dijaki še lepe ocene. 26 + 3 Ti dijaki majo začasni status. 14 Vsi smo enaki, oni pa imajo privilegije. 13 + 3 Brez utemeljitve. 13 Učitelji imajo te dijake radi in se z njimi veliko ukvarjajo. 11 Obravnavani so ustrezno, a so dijaki PV zapostavljeni v primerjavi z GIM, ker se ne

morejo toliko vključevati v obšolske dejavnosti. 3

16. Mnogi dijaki na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate (npr. zlata, srebrna priznanja na državnih tekmovanjih) ali kako drugače prispevajo k ugledu GCC. a) Ali so ti dijaki po tvojem mnenju na šoli ustrezno obravnavani (odgovor utemelji)?

Število odgovorov NE: 91 (29 %), 13 (20 %) Razlage:

Dosežki teh dijakov so objavljeni po šolskem radiu, na naši spletni strani in na panojih, dijaki so nagrajeni in pohvaljeni, a to je premalo. 20 + 4 Njihovi uspehi se prehitro pozabijo. 11 Nekaterim profesorjem je malo mar za uspehe dijakov, tudi učit. zbor in ravnatelj

včasih pokažejo premalo zadovoljstva ob njihovih dosežkih. 7 Lahko bi jih bolj spoštovali, saj so izjemni. 7 + 4 Drugi dijaki gledajo nanje kot na piflarje. 7 Lahko bi imeli status. 6

Brez odgovora: 6 (10 %)

b) Kako bi lahko te dijake še dodatno nagradili, drugače obravnavali, jim podelili status: status 101 + 14 ekskurzije, izleti 40 + 7 z lepimi ocenami 36 + 5 začasni status, opravičenost spraševanja 20 slovesna, javna podelitev priznanj 19 nagrajevanje ni potrebno, kar je, je v redu 15 navajanje imen in dosežkov npr. na steni, oglasni deski … 11 prost dan kot nagrada 5

17. Komentarji, želje, nasveti: Število komentarjev: 169 (51 %), 43 (67 %) Brez komentarja: 163 (49 %), 21 (33 %)

• Želim dobrovoljne, odprte profesorje in sproščen pouk brez groženj, žalitev, ustrahovanja, poniževanja, skratka še boljše medsebojne odnose. 21

• Želim dogovorno spraševanje pri čim več predmetih. 17• GCC ima zares kvaliteten pouk, zelo sem zadovoljen z delom učiteljev. 9• Želim si končne izlete ob koncu vsakega letnika. 8• Šola je večkrat neurejena – hodniki in WC-ji so umazani.

Moti me neprijeten vonj iz kantine. Potrebna bi bila nova okna (pozimi nas zebe), klimatske naprave bi bile dobrodošle. 8

• Premalo gledamo na vozače ( 0. in 7. ure pouka ). 7• Nekateri učitelji imajo prestrog kriterij ocenjevanja, so prezahtevni. 7• Želim bolj zanimiv, zabaven pouk. 7• Šola porabi preveč denarja za kulturo in premalo za šport, želim si več športa. 6• Želimo proste ure ob odsotnosti profesorjev. 6• Dodatne aktivnosti bi bile lahko cenovno ugodnejše in v širšem obsegu,

da bi se lahko prijavili tudi prijatelji izven šole (OIV, tabor, ekskurzije …) Organizirali bi lahko več ekskurzij po Sloveniji in ne le v tujino, saj živimo tukaj. 6

• GCC je dobra šola!!! Šola dobro deluje in izvaja veliko dejavnosti. Lahko bi jih bilomalo več. Vse pohvale. 5

• Zahvala, ker se upoštevajo mnenja dijakov. 5• Dijakom, ki veliko sodelujejo pri kakšni dejavnosti in tam preživijo veliko časa, bi

lahko dodelili status. 4• Nekateri učitelji ne podpirajo statusov – jih zatirajo. Tega ne bi smelo biti. 3

• Boljše svetovalno delo - predstavljanje poklicev, ne samo fakultet. 3• Moti me nepravičen in nekorekten odnos profesorjev do dijakov. 3• Želim pravičnost, enakovreden odnos do vseh dijakov. 3• Želim korektno ocenjevanje. 3• Uvedli bi lahko status za debaterje, enako kot za pevce. 3• Kazni bi se lahko brisale. 3• Urnik se prepogosto spreminja, imamo slabše urnike kot „Kajuh” in Lava. 3• Zahvala, ker ste me izbrali, da sem lahko povedal svoje mnenje. 3• Več se posvečajte uspešnejšim dijakom. 2• Svojo prihodnost si krojimo sami, motivacija za delo in učenje

ni stvar profesorjev, ampak vsakega posameznika. 2• Nekateri profesorji vidijo le en predmet, ene dijake kujejo v zvezde, druge pa

zapostavljajo. 2• Ni mi všeč zahajanje dijakov v park, v lokale. 2• Želim, da bi bil urnik bolje usklajen in bi lahko vsi obiskovali dodatni pouk pri

matematiki. 2• Bolj se moramo pohvaliti ob uspehih. 2

• Odnosi med dijaki in učitelji so vedno boljši, v šoli vlada ferplej,za kar se zahvaljujemo ... 9

• Dajte možnosti za potrjevanje dijakov pri vseh predmetih, ne le pri matematiki, slovenščini in tujih jezikih. 5

• Pouk bi želela dopoldan. 5• Več dodatnih aktivnosti, krožkov, tekmovanj v popoldanskem času,

enake možnosti kot veljajo za dopoldance. 5• Želimo si prijazne učitelje. 3• Pogrešamo več ugodnosti v knjižnici, menzi, kurjenje (popoldan vsega zmanjka). 3• Pogrešamo več gledaliških predstav, različnih prireditev. 2• V imenu razreda vas prosim, da organizirate dramski krožek, ker je mnogo

zainteresiranih. 2• Želimo dodatno razlago snovi ob nerazumevanju. 1• Pogrešamo sodelovanje različnih (in ne vedno istih) dijakov na prireditvah. 1• Na naši šoli lahko vsak dijak najde tisto, kar ga zanima,

na izbiro imamo veliko krožkov, dejavnosti. 1• Enkrat na mesec bi lahko pri uri tujega jezika gostili nekoga,

ki mu je angleščina ali nemščina materni jezik. 1• Želimo si raziskovalne naloge na področju PV – pedagogika. 1• Vaje pevskega zbora bi morali prilagoditi popoldanski izmeni,

organizirajte krožke pri predmetih, kjer bi se dijaki radi izpopolnjevali (matematika). 1

ANKETNI VPRAŠALNIK STARŠEV DIJAKOV VSEH TREH

PROGRAMOV

ŠTEVILO ANKETIRANIH STARŠEV

Gimnazija 205

Predšolska vzgoja 39

Skupaj 244

1. Kako za delo v šoli sami motivirate svojega otroka? Prosimo, da navedete načine motiviranja, ki so se pri Vašem otroku izkazali za uspešne.

Odprti pogovori o prihodnosti, vrednotah 94 + 14 Vzpodbuda, pohvala 70 + 23 Nagrada, žepnina 22 S spremljanjem njegovega dela, uspehov, pomočjo … 14 Pomoč, spodbuda pri učenju 12 Kazen 7 Motivira se sam 6

2. Ali v zvezi z motivacijo (s strani učiteljev/šole) kaj pogrešate?

Ne pogrešam nič 31 + 7 Več časa posvetiti posamezniku, pogovor z dijaki,

dodatne aktivnosti, sproščenost učiteljev 26 + 5 Več pohval, priznanj s strani učiteljev, več naklonjenosti 18 + 3 Bolj zanimivo razlago pri nekaterih profesorjih 12 + 4 Povezovanje teorije s prakso, ogledi, ekskurzije 10 + 5 Zanimive ure 12 + 4

3. Kateri načini motiviranja, ki jih uporabljajo učitelji v šoli nasploh, so pri vašem otroku neučinkoviti?

Neučinkoviti načini motiviranja : Ustrahovanje, grožnje (tudi strašenje z maturo) 8 + 6 Krivičen odnos do posameznikov, nepedagoško vedenje …

28 + 5 Nenapovedano spraševanje, negativne ocene,

iskanje neznanja 27 Učiteljeva slaba razlaga 4

4. Ali ima Vaš otrok status kulturnika, športnika …? (205 + 39 = 244 odgovorov)

Število odgovorov DA: 58 + 6 26 % Število odgovorov NE: 147 + 33 74 %

5. Ali status Vašemu otroku koristi/bi koristil?

Število odgovorov DA: 56 + 14 28 % Zaradi lažje organizacije dela 35 + 8 Mu omogoča dogovorno spraševanje 15

Število odgovorov NE: 67 + 13 33 % Pojasnila: Zaradi potuhe, izogibanja odgovornosti, nerednega učenja …

45 + 13 (58) Ga ne potrebuje (spraševanje je že napovedano) 10

6. Ali menite, da dodatne aktivnosti, druženje pri interesnih dejavnostih ipd. pripomorejo k večji motivaciji dijakov za delo in s tem k večji pripadnosti dijakov naši šoli? a) Število odgovorov DA: 136 + 22 65 % To so naslednje aktivnosti: Krožki, dodatne izvenšolske aktivnosti 31 + 7 (36) Športna srečanja, aktivnosti, druženja 23 + 7 (30) Plesne vaje 6 Ekskurzije 4 Raziskovalna dejavnost 3 Pevski zbor 3

b) Število odgovorov NE: 29 + 4 14 %

Pojasnila: Otroci so že tako preveč obremenjeni 2

Zaradi popoldanskega pouka dijaki predšolske vzgoje nimajo te možnosti oziroma z njimi sploh niso seznanjeni.

7. Ali menite, da je treba na Gimnaziji Celje - Center razširiti vzgojno-izobraževalno ponudbo za tiste dijake, ki jim ne zadošča zgolj to, kar trenutno ponujamo? a) Število odgovorov DA: 87 + 22 45 % Pojasnila: Omogočiti še popoldancem obisk obšolskih dejavnosti

22 Razvoj interesnih področij 18 Šola se mora nenehno prilagajati, zoreti in dojeti potrebo

odraščajočega človeka. Če bi razširili ponudbo, bi lahko tudi drugi dijaki, ki sedaj niso uspešni, dokazali svoje sposobnosti … 6

Dopolnilni pouk pri težjih predmetih 3 b) Število odgovorov NE: 95 + 9 43 % Pojasnila: Ponudba je dovolj široka 29 + 5 (34) Brez utemeljitve 4 Večini mladih se tako nič ne ljubi 2

8. Ali menite, da je na ostalih šolah za dijake, omenjene v 12. vprašanju, poskrbljeno bolje kot na Gimnaziji Celje - Center? a) Število odgovorov DA: 17 + 8 10 % Pojasnila: Projektno delo 3 Izmenjava dijakov 2 Dodatno delo z nadarjenimi 2 Za dijake predšolske vzgoje ni poskrbljeno, je le za gimnazijce

4 Ker imajo pouk dopoldan 2 Ravnatelj daje dijakom prednost pred učitelji 1 Na SEŠ imajo organizirano pomoč pri težjih predmetih 1

b) Število odgovorov NE: 142 + 20 66 % Pojasnila:

c) NE VEM : 37 + 3 12 %

9. Ali je Vaš otrok na šoli vključen v izvenšolske, dodatne aktivnosti na svojih interesnih področjih? a) DA (92 + 8) 41 % Angleščina 17 + 1 Matematika 16 + 1 Športna vzgoja - odbojka 8 + 1 Fizika 8 Biologija 7 Pevski zbor 6 Nemščina 5 Debatni klub 5 Slovenščina 4 + 1 Glasba 4 + 1 Kemija 3 Animatorstvo 1 Dramsko delo 1 Prireditve 1 Risanje 1 Plesne vaje 2 Psihologija 1

b) ne, vendar bi jih želel obiskovati pri … (50) 21 % Matematika 4 + 4 Plesne vaje 3 + 2 Fizika 3 Angleščina 3 + 5 Kemija ( lab. delo, dodatni pouk ) 3 Športna vzgoja (košarka) 2 + 2 Geografija 2 + 1 Informatika 2 Delavnice za komunikacijo,

retoriko in javno nastopanje 1 Dodatni pouk fizike 1 Dodatni pouk biologije 1 Španščina 1 Zgodovina 1 + 2 Oktet fantov 1 Tehnični krožek 1 Fotografski krožek 1 Zgodovinski krožek 1 Psihologija 1 + 1

Likovni pouk 1 Pevski zbor 2 Dramski krožek 1 Delo z otroki 1 Sociologija 1 Instrument 1 Slovenščina 1 Nemščina 1 Angleški debatni krožek 1

c) ne in jih ne želi obiskovati (število dijakov): 77 32 %

Ni odgovora: 6 %

Otrok bi želel obiskovati ………………, a ga/jih ne obiskuje, ker … Likovni krožek - ker ga ni 6 Plesne vaje – jih ni 3 Dodatni pouk kemije - ker ga ni/je vozač 2 Matematiko zaradi neustreznega urnika 3 Želi gledališki in filmski krožek, vendar ga ni 2 Želi nemščino, vendar je premalo časa 2 Dodatne aktivnosti (niso organizirane) 2 Informatika - ker je ni 1 Delavnice za komunikacijo, retoriko in javno nastopanje – jih ni, je vozač 1 Dodatni pouk slovenščine - ker ga ni 1 Dodatni pouk biologije - ker ga ni 1 Gledališki krožek - ker ga ni 1 Trening košarke, ker ni v ekipi 1 Raziskovalno dejavnost (do sedaj jih na šoli še ni bilo) 1 Francoščino 1 Pevski zbor 3 Angleščina – ne more, ker je pouk popoldan 2 Psihologija – ne more, ker je pouk popoldan 1 Ples – ne more, ker je pouk popoldan 2 Šport – ne more, ker je pouk popoldan 3 Zgodovina – ne more, ker je pouk popoldan 1 Slovenščina – ne more, ker je pouk popoldan 1

10. Pri izvajanju dodatnih aktivnosti nas zelo omejuje financiranje s strani države. Ali bi bili pripravljeni v šolski sklad prispevati več za izvedbo dodatnih programov za dijake, katerih interes na posameznem predmetnem področju presega ponujeno?

a) Število odgovorov DA: 59 + 10 28 %

b) Število odgovorov ,,Da, pod določenimi pogoji": 32 + 2 14 % Za aktivnosti, ki zanimajo mojega otroka in ne kar na splošno

9 Če bi šlo za kvalitetne izvedbe, primerno organizacijo in vodenje

9 Ob strogo namenski porabi denarja, transparentni porabi,

seznanitvi s finančnim poročilom 4 Če bodo dejavnosti usklajene z urniki 2 Če bi bili finančno sposobni pokriti vsoto 2 Če nekatere aktivnosti ne bi bile priviligirane 2

c) Število odgovorov NE: 72 + 19 37 % Pojasnila: Za dodatne finance naj poskrbi država, šolstvo je že tako

predrago 21 Ker je to prevelik strošek za družinski proračun, finančna stiska

6 + 15 Ker se razpoložljiva sredstva že doslej niso enakomerno

uporabljala (bi se z denarjem okoristili le nekateri) 5 + 2 Donacije so že sedaj precej visoke 5 Ker je to stvar individualnih interesov 4 Mora za to poskrbeti šola sama 3 + 1 Že sedaj starši vse aktivnosti na šoli financiramo sami 2 + 2 Ker obstaja šolski sklad 2 Financiramo dejavnosti, ki niso povezane s šolo 1

11. Ali bi po Vašem mnenju morali biti dijaki, ki dosegajo na tekmovanjih odlične rezultate (npr. zlata, srebrna priznanja na državnih tekmovanjih) ali kako drugače prispevajo k ugledu šole, dodatno nagrajeni, drugače obravnavani kot doslej, imeti status ipd.? a) Število odgovorov DA: 81 + 14 39 % Pojasnila: Status 32 + 5 (37) Ekskurzija, izlet 19 + 5 (24) Nagrada (npr. sofinanciranje udeležbe na taboru, ekskurziji,

jezikovnem tečaju), simbolična darila 13 + 3 (16) Predstavitev njihovega dela drugim na šoli in izven, večja

medijska izpostavljenost 9 Pohvala, priznanje 8

b) Število odgovorov NE: 101 + 8 49 %

12. Komentarji, želje, nasveti, pobude …

Pohvale šoli, kvaliteti dela, urejenosti, nadaljujte svoje delo, pohvala vaši želji in interesu za dodatno delo z boljšimi dijaki in zahvala, ker smo se za mnenje obrnili tudi na starše … 15 + 2 (17)

Naj gimnazija dijakom še bolj svetuje 4 WC-ji so potrebni obnove in pri tem bi lahko sodelovali dijaki

umetniške gimnazije, likovna akcija – bela in nezanimiva šolska stopnišča prebarvati po svoje in umetniško izrisati z veliko barvami in različnimi motivi 3

Več dopolnilnega dela 3 Več druženja 3 Več pogovora dijak–profesor, bolj oseben odnos 2 Naj gimnazija dijakom predstavi realni svet 2 Učitelji naj se bolj potrudijo, da bo šola bolj ugledna 1 Ni prav, da imajo dijaki programa predšolska vzgoja vsa štiri leta

pouk popoldan, saj to dijakom onemogoča obiskovanje raznih aktivnosti …V šolo gredo že ob 10. uri, doma pa so ob 20.45. 7

NAŠA VPRAŠANJA, KOMENTARJI IN ZAKLJUČKI

VPRAŠALI SMO SE:

1. Kaj in kdo motivira dijake ciljne skupine za delo v šoli?

2. Kako motiviramo dijake v šoli?3. Kako starši motivirajo dijake za delo v

šoli?4. Kaj lahko v zvezi z motivacijo še

izboljšamo?

Kaj motivira dijake za delo v šoli?

A – želja po znanju (4,5)B – zadovoljstvo ob uspehu (4,5)C – možnost nadaljnjega izobraževanja

in doseganja ciljev v življenju (4,4)D – dobra ocena (4,4)E – zanimiv pouk (3,9)F – pohvala, priznanje (3,8)G – ugled (3,2)H – naklonjenost učitelja (3,2)I – nagrada (3,1)J – štipendija (3,1)K – uspehi na tekmovanju (2,9)L – kazen (2,2)

Kdo motivira dijake za delo v šoli?

Sam 4,4Starši 3,9Učitelji 3,0Prijatelji 2,9Vzorniki 2,6

Kako motivirajo dijake za delo v šoli starši?

• S spodbujanjem pri naporih za dosego ciljev,• s pohvalami ob dosežkih (četudi niso optimalni),• s pogovori o ciljih v življenju in vrednotah,• da jih imajo radi,• da se zanimajo zanje in njihovo delo,• da verjamejo vanje,• da jim pomagajo pri učenju,• da jih razumejo,• z nagradami (izleti, denar, več prostega časa …).

Le peščica dijakov omenja, da jih starši skušajo motivirati s kaznovanjem.

NEUČINKOVITI NAČINI MOTIVIRANJA STARŠEV SO ZA DIJAKE:

• jeza,• grožnje, • vpitje,• kazni, • siljenje in priganjanje k učenju ter • nagrade.

Kako dijake za delo v šoli motivirajo učitelji?

• s spodbudami,• s pohvalami, • s pogovori, • z razumevanjem, • z nudenjem pomoči, • s skrbjo za kvaliteten pouk …

Učitelji neučinkovito motivirajo dijake s/z:

• prisilo,• grožnjami,• pridigami, • primerjavo z drugimi (učenci, razredi, šolami),• pavšalnim mnenjem, da se ne trudijo dovolj, čeprav se

v resnici veliko učijo, • posmehovanjem, • žalitvami, • odklanjanjem drugačnosti …

Vse, kar dijaka žali, ponižuje in mu jemlje osebno dostojanstvo, ne pade na plodna tla!

Učiteljev neučinkovito motivirajo z ocenjevanjem, kadar:

• nenapovedano sprašujejo,• iščejo neznanje, še zlasti, če je bila

razlaga pred tem slaba,• prestrogo in subjektivno ocenjujejo,• izsiljujejo z ocenami.

Odnos dijak–učitelj naj temelji na

zaupanju, spoštovanju, duhovitosti, korektnosti, ki zajema tudi realno povratno informacijo, predvsem pa naj bo obojestransko spoštljiv.

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČITELJE

Kako sami motiviramo dijake za dejavnosti v šoli?

• S spodbudo, pohvalo, • s pestrim poukom, zanimivimi urami,• z uporabo sodobne učne tehnologije,• z naklonjenostjo do dijakov,• s pogovori, humorjem,• s spoštljivim odnosom do dijakov,• s priložnostjo lastnega ustvarjanja,• z aktivnostmi, preko katerih se lahko uveljavljajo

(tekmovanja, nastopi, organizacija okroglih miz, dijak vodi skupino, nastopa …),

• z uporabo glasbe pri pouku,• z enakim odnosom do vseh dijakov v razredu …

Kje vidite možnosti za še boljše motiviranje dijakov ciljne skupine?

• še več dejavnosti (tabori, izmenjave dijakov …),• ugled dijakov je treba graditi na uspehih,• še več individualnega dela z dijaki,• še prijaznejši odnos do dijakov,• več dogajanj na športnem področju,• več koordinacije med učitelji oddelka,• večji posluh za pobude dijakov,• večja motiviranost nekaterih učiteljev na šoli.

SKUPNE UGOTOVITVE ODGOVOROV DIJAKOV, UČITELJEV IN STARŠEV

• Podobni odgovori,enotnost v vzgojnem ravnanju,

• Demokratičnost vzorca družinske vzgoje in vzgoje v šoli.

NAŠE UGOTOVITVE

• potrjujejo pravilnost sedanjega dela v zvezi z motivacijo dijakov za delo v šoli;

• kažejo našo pripravljenost za dvig kakovosti motivacije.

CELOSTNA MOTIVACIJSKA STRATEGIJAJE KOMBINACIJA

• jasnih zahtev,• visokih ciljev,• izzivalne projektne dejavnosti,• dobrega vzdušja in odnosov,• medsebojne pomoči in opore ter• razvoja samostojnosti in odgovornosti.

NAŠI ODZIVI NA POBUDE DIJAKOV, STARŠEV IN UČITELJEV

• Uvedba popolnoma novih aktivnosti, kot so: bralni klub, gledališka skupina v slovenskem jeziku, plesna skupina, instrumentalna skupina, športna liga v košarki med glavnimi odmori,

predstavitev oddelkov 1. letnikov …, fotografski klub Celje.

• Uvedba izbirnosti v 2. razredih, kot npr.: prostovoljno socialno delo, projektno delo, raziskovalno delo.

• Razširitev dopolnilnega pouka: matematika v 2. letniku, fizika v 1. letniku.

• Uvedba statusa izjemno uspešnega dijaka.• Poročanje o izjemnih dosežkih naših dijakov izven

rednih objav.• Priprava prostora za vizualno predstavitev izjemnih dosežkov dijakov in dela spletne strani.• Na pobudo dijakov organizacija dobrodelnega

koncerta.• Snemanje filma o šoli. • Snemanje videospota o ločevanju odpadkov …

PREDLOGI

• V kratkem bomo izdali brošuro dejavnosti na šoli,• saj smo ugotovili, da pogosto nismo dovolj dobro• obveščeni o vseh dodatnih aktivnostih v šoli.

• Postopno bomo vpeljali spletne učilnice za• posamezne predmete, kjer bo za to interes.

• Postopno bomo uredili celostno podobo notranjosti• šole.

"SKRITE REZERVE"

• odnos učitelj-dijak,• odnos do statusov/dijakov s statusom,• organizacija pouka (dve ocenjevalni obdobji,

preverjanje),• objektivno ocenjevanje (jasna pravila ocenjevanja),• še več sodelovanja in redna srečanja učiteljev

posameznih oddelkov,• povezava teorije in prakse,• veščine, znanja (pohvala, pogovor, graja, motivacija).

VSEM HVALA ZA SODELOVANJEZdi se nam, da resnično želimo prisluhniti dijakom, staršem, učiteljem ter širši javnosti, se premakniti iz danih okvirjev in tudi zato smo v raziskavo vključili skoraj 400 dijakov, učitelje in okoli 250 staršev. Vsem se za iskrenost in sodelovanje prijazno zahvaljujemo. Za obdelavo podatkov in interpretacijo smo porabili izjemno veliko časa. Tudi v šolskem letu 2007/2008 bomo z raziskavo nadaljevali, posvetili se bomo vpeljavi novosti in skušali lanskoletno raziskavo obogatiti, izboljšati. Med drugim bomo morali v prihodnje najbrž razmišljati tudi o celostni notranji podobi šole. To smo izrazito začutili, ko so se pojavile težave ob iskanju primernega prostora za predstavitev izjemnih dosežkov dijakov in šole. Izboljšana celostna notranja ureditev bi gotovo prispevala k prijetnejšemu bivanju na šoli in šolo naredila privlačnejšo. Morda bi lahko tudi takšen drobec prispeval k boljši motivaciji dijakov nasploh, še posebej, če bi bili pri urejanju soudeleženi. Delovna skupina načrtuje tudi postopno razširitev spletnih učilnic za posamezne predmete, če bo za to zadosten interes in pripravljenost za sodelovanje. Menimo, da je lahko tudi to eden od sodobnih načinov motiviranja dijakov in učiteljev. Ker smo zelo pripravljeni upoštevati želje dijakov in staršev, vas prijazno vabimo, da se nam pridružite s svojimi izkušnjami, predlogi, odprtostjo in dobro voljo.

NAPAKE IN POMANJKLJIVOSTI SO GIBALO RAZVOJA, ČE SMO

SE Z NJIMI PRIPRAVLJENI SOOČITI.

motiviranje dijakov za aktivnosti v Šoli

Documents