znanje primorskih dijakov o evoluciji

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predmetno poučevanje, biologija-gospodinjstvo

Tilen Žgavec

ZNANJE PRIMORSKIH DIJAKOV O EVOLUCIJI

ČLOVEKA

Magistrsko delo

Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predmetno poučevanje, biologija-gospodinjstvo

Tilen Žgavec

ZNANJE PRIMORSKIH DIJAKOV O EVOLUCIJI ČLOVEKA

Knowledge about Human Evolution of the High School Students in the Primorska Region

Magistrsko delo

Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Ljubljana, 2021

Magistrsko delo je zaključek dvopredmetnega univerzitetnega študijskega programa

Predmetno poučevanje – biologija in gospodinjstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Opravljeno je bilo v skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške

fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: izr. prof. dr. Gregor Torkar

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Mentorica izr. prof. dr. Jelka Strgar

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Oddelek za biologijo

Član: doc. dr. Iztok Tomažič

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Oddelek za biologijo

Podpisani se strinjam z objavo svojega dela v polnem tekstu na spletni strani Digitalne

knjižnice Biotehniške fakultete in Pedagoške fakultete v Ljubljani. Izjavljam, da je delo, ki

sem ga oddal v elektronski obliki, identično tiskani verziji.

Naloga je rezultat lastnega dela.

Tilen Žgavec

Zahvala Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici, izr. prof. dr. Jelki Strgar,

za vse usmeritve, čas in pomoč pri pisanju magistrskega dela ter bogato znanje, ki ga je delila

z menoj.

Zahvaljujem se vsem šolam, dijakom in dijakinjam, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k

moji raziskavi.

Najlepša hvala vsem mojim čudovitim prijateljem,

prav vsakemu in vsaki posebej, za vso podporo,

prijazne besede,

motivacijo in ljubezen.

Žgavec, T. Znanje primorskih dijakov o evoluciji človeka. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2021

I

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Md

DK

KG evolucija človeka / znanje / poučevanje / napačne predstave / srednja šola

AV ŽGAVEC, Tilen

SA STRGAR, Jelka (mentorica)

KZ Sl-1000 Ljubljana, Pedagoška fakulteta

ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

LI 2021

IN ZNANJE PRIMORSKIH DIJAKOV O EVOLUCIJI ČLOVEKA

TD Magistrsko delo (Univerzitetni študij)

OP V, 63 str., 6 pregl., 36 graf., 18 pril., 37 vir.

IJ sl

JI sl/en

Al V magistrski nalogi smo se posvetili tematiki evolucije človeka. Gre za pomembno

in aktualno temo s področja biologije, pri kateri se glede na izsledke raziskav kažejo določene

težave tako v osnovnih kot tudi srednjih šolah. Delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni

del. V prvem delu smo opredelili, zakaj je evolucija človeka tako pomembna in kateri so

glavni problemi, ki se pojavljajo pri poučevanju te teme (napačne predstave, omejeno število

šolskih ur, problem kreacionizma). Predstavili smo tudi določene rešitve, ki jih različni

avtorji navajajo kot ukrepe za odpravljanje kompleksnih problemov v povezavi z evolucijo

človeka. V empiričnem delu smo izvedli kvantitativno raziskavo z uporabo anonimnega

spletnega vprašalnika. Glavni namen magistrskega dela je bil, da ugotovimo, kakšno je

znanje dijakov 1. in 4. letnika izbranih srednjih šol na Primorskem o evoluciji človeka, katere

so njihove napačne predstave o evoluciji človeka ter kako sprejemajo neznanstvena

pojmovanja s tega strokovnega področja. Ugotovili smo, da je znanje dijakov zadovoljivo.

Pri vprašanjih in trditvah so bili uspešnejši moški, natančneje dijaki četrtega letnika. Tudi pri

poglavju, povezanim s kreacionizmom, nismo zaznali večjih težav v razumevanju evolucije.

Med gimnazijami so se pokazale razlike, vendar majhne. Naši rezultati so prispevali dodatne

informacije k splošni sliki pomanjkljivosti in težav pa tudi pozitivnih plati poučevanja in

učenja evolucije človeka na srednješolski stopnji. Vsi ti rezultati bodo lahko v pomoč pri delu

učiteljev in tistih, ki se ukvarjajo z načrtovanjem izobraževanja za srednje in osnovne šole.



II

KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Md

DC

CX human evolution / knowledge / teaching / misconceptions / high school

AU ŽGAVEC, Tilen

AA STRGAR, Jelka (mentorica)

PP Sl-1000 Ljubljana, Pedagoška fakulteta

PB University of Ljubljana, Faculty of education

PY 2021

TI KNOWLEDGE ABOUT HUMAN EVOLUTION OF THE HIGH SCHOOL

STUDENTS IN THE PRIMORSKA REGION

DT Master`s thesis (University Studies)

NO V, 63 p., 6 tab., 36 grap., 18 ann., 37 ref.

LA sl

AL sl/en

AB The master's thesis focuses on the topic of human evolution. It is an important and

topical subject in the field of biology, which, according to research, is poorly treated in both

primary and secondary schools. The work is divided into a theoretical and a research part.

The first part deals with the question of why human evolution is so important and what are

the main problems encountered when teaching this subject (misconceptions, limited number

of school lessons, and the problem of creationism). Some solutions are presented mentioned

by different authors as measures to overcome the complex problems related to human

evolution. In the empirical part, we have conducted a quantitative survey using an anonymous

online questionnaire. The main purpose of the master's thesis was to investigate the

knowledge of 1st and 4th grade students of selected high schools in Primorska region about

human evolution, what their misconceptions about human evolution are and how they accept

unscientific concepts in this area. We found that the knowledge of the students was

satisfactory. The male students were slightly more successful than the female. The 4th year

students also showed slightly better results than the 1st year students. Even with the chapter

related to creationism, students had no major problems in understanding evolution. There

were differences between the high schools, but they were minor. The results were compared

with the results of other Slovenian and foreign authors who have researched similar topics.

Consequently, we can compare the knowledge of students from Primorska and other regions

of Slovenia and thus get a general picture of the shortcomings and problems as well as the

positive aspects that occur in the topic on human evolution at the secondary school level. All

these results will be able to support the work of teachers and those involved in educational

planning for secondary and primary schools in the future.



III

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ............................................................................................................................................. 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................................... 1

1.2 CILJI IN HIPOTEZE .............................................................................................................. 2

2. TEORETIČNA IZHODIŠČA ......................................................................................................... 3

2.1 ZAKAJ POUČEVATI EVOLUCIJO ČLOVEKA? ................................................................ 3

2.2 KAKŠNO JE STANJE POZNAVANJA EVOLUCIJE ČLOVEKA V SLOVENIJI? ........... 4

2.3 PROBLEMI IN REŠITVE S POUČEVANJEM EVOLUCIJE ČLOVEKA .......................... 6

2.4 NAPAČNE PREDSTAVE ...................................................................................................... 9

2.5 VPLIV SPREJEMANJA NEZNANSTVENIH POJMOVANJ O EVOLUCIJI ČLOVEKA 11

3. METODE DELA ........................................................................................................................... 13

3.1 VZOREC ............................................................................................................................... 13

3.2 VPRAŠALNIK ZA PREVERJANJE ZNANJA ................................................................... 14

3.3 POSTOPEK ZBIRANJA IN ANALIZA PODATKOV ........................................................ 14

4. REZULTATI ................................................................................................................................. 15

5. RAZPRAVA ................................................................................................................................. 52

5.1 ZNANJE DIJAKOV O EVOLUCIJI ČLOVEKA .......................................................................... 52

5.2 RAZLIKE V ZNANJU O EVOLUCIJI ČLOVEKA MED DIJAKINJAMI IN DIJAKI ............... 55

5.3 RAZLIKE V ZNANJU O EVOLUCIJI ČLOVEKA GLEDE NA STAROST DIJAKOV IN

OBRAVNAVO SNOVI ........................................................................................................................ 56

5.4 RAZLIKE V ZNANJU O EVOLUCIJI ČLOVEKA GLEDE NA ŠOLO, KI JO DIJAKI

OBISKUJEJO ........................................................................................................................................ 57

5.5 NAPAČNE PREDSTAVE POVEZANE Z EVOLUCIJO ČLOVEKA .......................................... 57

5.5.1 ČASOVNA UMESTITEV DOGODKOV V EVOLUCIJI ČLOVEKA .............................. 58

5.5.2 PROSTORSKA UMESTITEV DOGODKOV V EVOLUCIJI ČLOVEKA ....................... 58

5.5.3 PREVERJANJE SPLOŠNE RAZGLEDANOSTI V EVOLUCIJI ČLOVEKA .................. 58

5.6 VPLIV KREACIONIZMA V ŠOLSKEM OKOLJU ..................................................................... 59

5.7 PREVERJANJE ODNOSA DO RAZISKAVE .............................................................................. 59

6. SKLEPI ......................................................................................................................................... 60

7. LITERATURA .............................................................................................................................. 61



IV

8. PRILOGE ........................................................................................................................................ 1

PRILOGA A: Preizkus znanja o evoluciji človeka ................................................................................. 1

PRILOGA B: Statistično pomembne razlike med odgovori dijakov različnih letnikov ......................... 4

PRILOGA C: Statistično pomembne razlike med odgovori dijakov in dijakinj ..................................... 7

PRILOGA D: Statistično pomembne razlike med odgovori dijakov različnih šol ............................... 10

PRILOGA E: Statistično pomembne razlike med dijaki glede tega, ali so v osnovni šoli (že)

obravnavali evolucijo človeka ............................................................................................................... 13

PRILOGA F: Statistično pomembne razlike med dijaki glede tega, ali so v srednji šoli (že) obravnavali

evolucijo človeka ................................................................................................................................... 16



V

KAZALO TABEL

Tabela 1: Delež dijakinj in dijakov glede na srednjo šolo, ki jo obiskujejo .......................................... 13

Tabela 2: Delež dijakov in dijakinj glede na letnik, ki ga obiskujejo.................................................... 13

Tabela 3: Delež dijakinj in dijakov ....................................................................................................... 13

Tabela 4: Deleži dijakov, ki so evolucijo človeka že obravnavali v osnovni in/ali srednji šoli ............ 14

Tabela 5: Povprečni dosežki (%) dijakov in dijakinj pri posameznih vprašanjih in trditvah na

preverjanju znanja (N = 335) ................................................................................................................. 53

Tabela 6: Povprečni dosežki učencev in dijakov na preverjanju znanja evolucije človeka v izbranih

slovenskih raziskavah ............................................................................................................................ 54



1

1. UVOD

Theodosius Dobzhansky (Dobzansky, 1973, cit. v Bajd, 2010) je leta 1973 v svojem delu

zapisal: »Nič ni v biologiji smiselnega, če ni obravnavano v luči evolucije.« Poznavanje

evolucije človeka je pomembno za razumevanje živega sveta. Omogoča nam vpogled v

preteklost in med drugim razloži, kako se je človek prilagajal okolju in kaj so možni vzroki za

izumrtje določene vrste.

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Barbara Bajd (2010) pravi, da je pomembno poznavanje lastne preteklosti (kdo smo in od kod

prihajamo). Pomembno se je vprašati, kaj so bili vzroki, da smo se ljudje razvili v takšno vrsto,

kot jo poznamo danes. Po njenem mnenju je šolskih ur, namenjenih obravnavi evolucijskih

vsebin, premalo. V ta namen priporoča, da se snov evolucije človeka poučuje medpredmetno v

povezavi s sociologijo, okoljsko vzgojo, geografijo, umetnostjo in državljansko vzgojo. Tak

način poučevanja nudi širšo sliko z isto tematsko vsebino evolucije človeka, vendar iz različnih

zornih kotov. Je učinkovit ter hkrati zanimiv. Ugotavlja tudi, da študenti naravoslovja in

biologije nimajo ustreznega znanja o evoluciji človeka. Eden od vzrokov za to je po njenem

mnenju majhno število ur v učni načrtih, ki so namenjene poučevanju evolucije človeka.

Izpostavlja tudi neznanje učiteljev, na to temo je malo izobraževalnih oddaj, poleg tega pa se

tudi na maturi redko pojavi Že sam predmetni izpitni katalog za maturo iz leta 2003 od dijakov

na tem področju ne zahteva veliko znanja. Znanost o evoluciji človeka čedalje bolj napreduje,

zato ji tudi v javnosti namenijo vedno več pozornosti, pri čemer je Slovenija izjema. Tej

tematiki slovenski mediji in šole namenijo le malo pozornosti (Bajd, 2012).

Na podlagi pregledane literature smo ugotovili, da je evolucija človeka tako v osnovnih kot

srednjih šolah zapostavljena tema, saj je učni načrt za biologijo preobsežen. To pomeni, da je

snovi veliko, a ur premalo. Kar nekaj raziskav je pri slovenskih osnovnošolcih ugotovilo

pomanjkljivo znanje o evoluciji človeka ter obstoj napačnih predstav, ki jih navajajo tudi tuji

avtorji. Zlasti na srednješolski ravni je bilo pri nas opravljenih malo raziskav. Ena izmed regij,

kjer ta problematika še ni bila raziskana, je Primorska. Našo raziskavo smo opravili z dijaki

prvega letnika gimnazije, torej takoj po zaključeni osnovni šoli, in z dijaki četrtega letnika.

Zanimalo nas je predvsem, kakšno je njihovo znanje o evoluciji človeka in s čim imajo pri tej

temi največ težav.



2

1.2 CILJI IN HIPOTEZE

Glede na izsledke raziskav ima učni načrt za pouk biologije tako za osnovne kot tudi za srednje

šole določene pomanjkljivosti. Da bi jih lahko odpravili, potrebujemo med drugim več raziskav,

ki bi ob dovolj velikem vzorcu lahko podrobneje pokazale trenutno znanje učencev. V ta namen

se želimo v magistrski nalogi osredotočiti na poznavanje evolucije človeka. Preučili bomo

znanje dijakov prvega in četrtega letnika z različnih srednjih šol v Sloveniji, in sicer iz

primorske regije. Primorsko smo izbrali zato, ker ta regija v dosedanjih raziskavah o znanju

evolucije človeka še ni bila zajeta v zadostni meri.

Naši cilji so naslednji:

1. Preučiti, ali imajo dijaki prvega in četrtega letnika primorskih srednjih šol zadovoljivo

znanje o evolucijskem razvoju vrste Homo sapiens, ki ji pripadajo.

2. Preučiti, ali je znanje o evoluciji človeka povezano s spolom, starostjo dijakov ter

srednjo šolo, ki jo obiskujejo.

3. Preučiti, katere so napačne predstave dijakov o evoluciji človeka in rezultate primerjati

z že objavljenimi raziskavami.

4. Raziskati, v kolikšni meri dijaki sprejemajo neznanstvena pojmovanja o evoluciji.

Postavili smo naslednje hipoteze:

1. Dijaki prvega in četrtega letnika srednje šole imajo pomanjkljivo znanje o evoluciji

človeka.

2. Dijaki četrtega letnika imajo boljše znanje o evoluciji človeka kot dijaki prvega letnika.

3. Med dijaki različnih srednjih šol ni razlike v znanju evolucije človeka.

4. Med fanti in dekleti ni razlike v znanju evolucije človeka.

5. Dijaki imajo nekatere značilne napačne predstave, povezane z evolucijo človeka.



3

2. TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 ZAKAJ POUČEVATI EVOLUCIJO ČLOVEKA?

Poznavanje evolucije človeka ima za nas ljudi velik pomen, saj nam omogoča vpogled v to, kdo

v resnici smo. Ta vpogled v naš izvor vpliva na naša stališča, dejanja ter posameznikov pogled

na svet. Včasih smo na vprašanja o našem izvoru iskali odgovore v ustvarjenih mitih in

zgodbah, ki so se tekom časa razširile. Danes je sodobna znanost tako napredovala, da nam na

podlagi dokazov znanstvenih teorij omogoča vpogled v izvor človeka. Znanost torej na tem

mestu omogoča drugačen pogled oz. odgovore na vprašanja, ki ne temeljijo na mitih in

zgodbah. Prav tako njen namen ni nadomestiti moralne nauke katerega koli sistema verovanj,

temveč učencem le predstaviti novo pridobljeno znanje o tem, kdo smo (Alles in Stevenson,

2003).

V zadnjih letih se paleoantropologija kot veda hitro razvija in dopolnjuje naše znanje o

zgodovini. Zahvalo za to pripisujemo velikemu številu najdb, ki poskrbijo, da zanimanje o

izvoru človeka narašča (Bajd, 2010). Preko evolucije lahko v šolah razložimo odnose med

organizmi, njihovo raznolikost, spremembe v populaciji, npr. zakaj je določena vrsta izumrla

(Sanders, 2009, cit. v Bajd, 2010). Ravno tekom evolucije so se oblikovali pomembni temelji

današnje družbe: prve skupnosti, znotraj teh pa medsebojni odnosi, sodelovanje, razvoj jezika

in tehnologije. Ta razvoj je sčasoma vplival tudi na okolje, v katerem so ljudje živeli.

Pomembno je poznavanje medsebojnega vpliva med človekom in naravo ter ozaveščanje o tem,

da vsi ljudje izviramo iz skupnega prednika. To zavedanje lahko v družbi pripomore k

zmanjševanju pretiranega nacionalizma, rasizma, šovinizma in ksenofobije, problemov

današnjega časa (Bajd in Matyašek, 2009). Raziskave evolucije pomagajo tudi na drugih

področjih, kot sta medicina in agronomija. To nam posredno omogoča oz. pomaga pri

izboljšanju kvalitete življenja ljudi. Zato je pomembno, da se v šolski program vključi temo

evolucija, saj lahko to pozitivno vpliva na prihodnost (Sanders, 2009, cit. v Bajd, 2010).

Pomembno vlogo imajo tudi mediji, ki obveščajo javnost o novih odkritjih. Najbolj priljubljene

so teme o najdbah novih fosilov in o odkritjih novih človeških vrst (Bajd, 2012). Charles

Darwin je prvi bil mnenja, da ljudje izviramo iz Afrike. Šele leta kasneje so raziskovalci tam

našli prve fosilne ostanke hominidov in s tem potrdili Darwinovo hipotezo (Werth, 2009).

Fosilne ostanke prednikov človeka so do sedaj našli na vseh kontinentih, razen na Antarktiki.

Nekatere izmed teh najdb so stare tudi po več kot milijon let. Na podlagi takih najdb, na primer

skeleta in zobovja, lahko raziskujemo razvoj naših prednikov. Človek se pogosto pojavlja kot

model za poučevanje, saj v nas vzbuja zanimanje. Prav zato se priporoča, da evolucijo

poučujemo na primerih evolucije človeka, na primer s fosilnimi najdbami, saj je tak način bolj

zanimiv (Nickels, Nelson in Beard, 1996).

Malo verjetno je, da se bo trenutni splošni pogled na evolucijo človeka v bližnji prihodnosti

spremenil. Zagotovo pa se bomo soočili z novimi odkritji, zaradi katerih bo ponovno treba

prilagoditi imena rodov in vrst. Zgodba o našem izvoru bi morala vsakega izmed nas navdušiti

z zanimanjem in vzbuditi neučakanost glede tega, kaj vse bomo o evoluciji človeka v prihodnje

še lahko izvedeli (Alles in Stevenson, 2003).



4

2.2 KAKŠNO JE STANJE POZNAVANJA EVOLUCIJE ČLOVEKA V

SLOVENIJI?

Po zaslugi prof. Boža Škerlja se je po letu 1930 paleoantropologija tudi v Sloveniji dobro

razvijala. Tekom svojega življenja je Škerlj izdal kar nekaj knjig v povezavi s

paleoantropologijo. V istem času je deloval tudi dr. Anton Polenc, ki je s svojima deloma Razvoj

živega sveta iz leta 1947 in Človek, po sledeh razvoja iz leta 1981, vplival na prepoznavnost

evolucije človeka. Posebej zadnja od omenjenih knjig prikazuje evolucijo človeka s pestrim

naborom ilustracij, ki so bile primerne tudi za otroke. Danes takšno delo ni več primerno za

poučevanje, saj je znanost o evoluciji človeka napredovala in vsebina, zapisana v knjigi, ni več

skladna z današnjim pogledom. Če se osredotočimo samo na šolstvo v povezavi s tematiko

evolucije, je treba izpostaviti, da je za osnovne šole od ustanovitve Republike Slovenije leta

1991 pa do leta 2004 veljal še star sistem osemletke. Učenci so v zadnjem razredu pri pouku

biologije spoznali evolucijsko zgodovino planeta Zemlja vse od prvih rastlin in živali pa do

razvoja prvih človečnjakov, torej evolucije človeka (Bajd, 2012). Snov o prazgodovini in

dinozavrih je za osnovnošolce zanimiva tema. Zato je pomembno, da so učitelji seznanjeni z

osnovami evolucijske zgodovine in sorodnostjo med organizmi (Bajd in Matyašek, 2009).

Učni načrt za 9. razred osnovne šole v poglavju o evoluciji zajema le en učni cilj, ki se tiče

neposredno evolucije človeka: Učenci »znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnosti

človeka z drugimi primati« (Učni načrt. Program Osnovna šola. Biologija, 2011). Bajd (2012)

pravi, da je trenutni učni načrt preobsežen glede na dano število, torej 64 šolskih ur. Po njenem

mnenju nezadostno število šolskih ur, ki bi se navezovale na evolucijo človeka, vpliva na to, da

se učenci naučijo le faktografskih podatkov brez poglobljenega razumevanja snovi.

Raziskava TIMMS iz leta 1995, v kateri je iz Slovenije sodelovalo 371 učencev sedmega in

344 učencev osmega razreda, je pokazala, da je znanje osnovnošolcev pri časovni umestitvi

evolucije človeka slabše od povprečja (manj kot 60 % jih je odgovorilo pravilno). Najvišje

rezultate so dosegli osnovnošolci na Švedskem (89,4 %), tem pa sledijo Danska, Nova

Zelandija, Avstralija, Francija, Avstrija, Norveška, Velika Britanija, Tajska in Islandija. V vseh

naštetih državah je bilo povprečje nad 80 % (Bajd, 2012).

V Sloveniji imamo dva učna načrta za biologijo v gimnaziji. Prvi je namenjen programu splošne

gimnazije, drugi pa programom klasične in strokovnih gimnazij. Učni načrt je razdeljen na 3

glavne dele: (1) obvezni program, (2) maturitetni program in (3) izbirni program. Pri učnem

načrtu za splošno gimnazijo obsega obvezni program 210 šolskih ur, medtem ko obsega učni

načrt za klasično in strokovne gimnazije 140 ur. Če želi dijak tovrstne gimnazije opravljati

maturo iz predmeta biologija, mora opraviti tudi dodatni program, kar pomeni dodatnih 70 ur.

Maturitetni program za oba učna načrta predvideva dodatnih 105 šolskih ur in se izvaja v

četrtem letniku. Pri biologiji v splošni gimnaziji je za sklop evolucije namenjenih 25 šolskih ur,

medtem ko učni načrt za klasično in strokovne gimnazije temu namenja le 15 ur. Če dijak

opravlja dodatni 70-urni program, ki ga potrebuje za maturo iz biologije, s tem pridobi tudi

dodatnih 10 ur evolucije, torej enako kot dijak, ki obiskuje program splošne gimnazije. Cilj, ki

je neposredno vezan na evolucijo človeka, je v obeh učnih načrtih enak: »Dijakinje/dijaki:

spoznajo mejnike v evoluciji človeške vrste (Australopithecus afarensis, Homo erectus, Homo

sapiens, razširjanje iz Afrike)« (Program klasična, strokovna gimnazija biologija. Učni načrt,

2008; Program splošna gimnazija biologija. Učni načrt, 2008).



5

Glede na dano število ur je težko verjetno, da bodo dijaki usvojili dovolj znanja za razumevanje

evolucije človeka. To znanje je pomembno posebej v današnjih časih, ko se odkritja v povezavi

s človekom kar vrstijo. Učencem in dijakom so v ta namen lahko v pomoč druga izobraževalna

gradiva (knjige, revije, televizijske oddaje, galerije, muzeji, medmrežje). Bajd (2012) omeni

tudi, da v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani evolucija človeka ni predstavljena. Edina razstava

v Sloveniji, ki se navezuje na evolucijo človeka, je v zasebni lasti g. Milana Kovača v Postojni.

Leta 1928 so v kraški jami, imenovani Potočka zijalka, izkopali več kot 300 kosov kamnitega

orodja. Čeprav fosilnih ostankov ljudi niso našli, pa orodje nakazuje dejavnost človeka. Še en

primer, ki ga lahko povežemo z evolucijo človeka, izhaja iz arheološkega parka Divje babe,

kjer so leta 1995 odkrili ti. paleolitsko piščal. Ta naj bi izhajala še iz obdobja, ko so v Evropi

živeli neandertalci in velja za najstarejši poznani glasbeni inštrument, narejen iz kosti medveda

(Bajd, 2012).

Mitevski (2016) v svojem delu ugotavlja, da dijaki nimajo večjih težav pri časovni umestitvi

nastanka našega planeta in razvoja življenja na Zemlji. Več težav jim povzroča časovna

umestitev dogodkov, povezanih neposredno z evolucijo človeka (npr. kdaj je živel zadnji skupni

prednik šimpanza in človeka). Pri tem kot zanimivost navaja ugotovitev, da pri dijakih ni bilo

napačne predstave o tem, da je človek živel v istem obdobju kot dinozavri. Slabše znanje so

dijaki pokazali pri krajevni umestitvi dogodkov in pri genetiki. Ugotavlja tudi, da je malo več

kot desetina dijakov (11,8 %) naklonjena kreacionizmu. Splošno znanje dijakov o evolucijskem

razvoju človeka je bilo zadovoljivo, a z določenimi pomanjkljivostmi, kot so npr. nekatere

napačne predstave.

Podobno kot Mitevski tudi Potrebuješ (2018) ugotavlja, da časovna umestitev dogodkov

dijakom ne predstavlja večjih težav. Slabše rezultate so pokazali pri krajevni umestitvi

dogodkov. Manjšina, podobno kot v raziskavi, ki jo je izvedla Mitevski (2016), je naklonjena

kreacionizmu. Pri tej raziskavi so hipotezo, da imajo dijaki o evoluciji človeka zadovoljivo

znanje, ovrgli, saj so dijaki na preverjanju dosegli v povprečju manj kot 60 % točk. Skupno

obema raziskavama je, da so fantje dosegli nekoliko boljše rezultate kot dekleta (Mitevski,

2016, Potrebuješ, 2018).

V raziskavi iz leta 2009 so želeli preveriti znanje in predstave študentov prvega letnika

Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Pedagoške fakultete Masarykove univerze v Brnu

v Republiki Češki o evoluciji človeka. Preizkus je meril znanje, pridobljeno v predhodnem

šolskem izobraževanju, pa tudi znanje, usvojeno iz drugih virov, kot sta internet in televizija.

Nihče od vključenih študentov tekom srednješolskega izobraževanja ni obravnaval

paleoantropologije. Ugotovili so, da tako v Sloveniji (62 %) kot na Češkem (71 %) več kot

polovica dijakov v srednji šoli evolucijo človeka sicer obravnava, vendar je temu namenjenih

manj kot pet šolskih ur. Samo pri četrtini vseh dijakov (med 25 in 30 %) je bilo teh ur več kot

pet. Glede znanja so pri slovenskih udeležencih (9 %) opazili več težav, ki so povezane z

napačno predstavo, da so ljudje in dinozavri sobivali v istem času. Približno desetina (12 %) ni

vedela, kateri organizmi so evolucijsko najmlajši, pri čemer so bili možni odgovori: človek,

žuželke, plazilci ali ptice. Tako slovenski kot češki študenti so imeli težave pri vprašanjih, kdaj

se je razvil prvi pračlovek in kdaj se je prvič naselil v Evropi. Pri vseh raziskavah, ki vključujejo

poznavanje časovnih okvirov, je treba razumeti, da se časovni okviri iz leta v leto zaradi novih

najdb in načinov datacije lahko spreminjajo. Rezultati so pokazali tudi, da večina slovenskih

študentov (89 %) meni, da so praljudje živeli v jamah in ne na drevesih. Več kot 60 % jih kot

kontinent izvora človeka navaja Afriko, drugi pa predvsem Azijo in Avstralijo. Manjšina



6

udeležencev je menila, da je bila prostornina možganov prvih hominidov podobna sedanji

človeški (Bajd in Matyašek, 2009). Prostornina možganov prvih hominidov je bila najverjetneje

podobna prostornini današnjih šimpanzov, medtem ko so možgani sodobnega človeka približno

štirikrat večji (približno 1500 cm3) kot pri danes živečih šimpanzih (približno 400 cm3). Poleg

tega človeški genom vključuje tudi tri posebne gene (FOXP2, ASPM in mikrocefalin), ki so

povezani z oblikovanjem možganov. Te so našli le pri človeku in so zanj značilni (Johnson,

Smith, Pobiner, in Schrein, 2012). V isti raziskavi (Bajd in Matyašek, 2009) so se slovenski

udeleženci izkazali pri poznavanju prehrane pračloveka, saj so kot pravilen odgovor navedli

rastline in živali, med katerimi navajajo predvsem velike živali, pozabijo pa na žuželke, jajca

ipd. Tako češki kot slovenski študenti kot glavni vir znanja o evoluciji človeka navajajo srednjo

šolo. Pri tem kot dodaten vir znanja 41 % slovenskih dijakov navaja še televizijske vsebine ter

knjige in članke. Pokazalo se je tudi, da imajo slovenski študenti boljše predstave o nam

evolucijsko bližjih vrstah (kot je neandertalec), češki študenti pa so pokazali boljše poznavanje

starejših vrst, npr. avstralopitekov.

2.3 PROBLEMI IN REŠITVE S POUČEVANJEM EVOLUCIJE ČLOVEKA

Znanje o evoluciji človeka je ključno, če želimo razumeti vlogo ljudi in njihov medsebojni vpliv

z drugimi živimi bitji (Bajd, 2012). Problemov, ki so povezani s poučevanjem evolucije

človeka, je več. Za razumevanje snovi je potrebna določena mera predznanja, ki je odvisna od

starosti posameznika. Poleg tega je treba pripraviti primerne modele, ki pravilno opisujejo

teorijo evolucije človeka, jih implementirati in nato še evalvirati. Pričakujemo lahko, da dobro

razumevanje snovi zmanjša pojavnost napačnih predstav in s tem nezaupanje v evolucijsko

teorijo, pri čemer je treba upoštevati tudi vpliv kreacionizma (Nadelson in Hardy, 2015). Tudi

število šolskih ur, ki so namenjene poučevanju evolucije v slovenskih srednjih šolah, ni veliko.

Le nekaj izmed teh ur se lahko nameni evoluciji človeka. Rešitev za ta problem je lahko

medpredmetno povezovanje (Bajd, 2010). Pri sociologiji bi lahko dijaki v okviru učnega

procesa spoznali, da je Homo habilis že uporabljal govor, saj je bil jezik ena bistvenih lastnosti,

ki je vplivala na preživetje. Izdelavo orodja lahko povežemo z razvojem možganov. Ena izmed

značilnosti socializacije pa je tudi prenos znanja na potomce (Jurmain idr., 2000, cit. v Bajd,

2010). Obstaja tudi ti. »hipoteza stare mame«, ki pravi, da so že pri avstralopitekih in vrsti H.

habilis starejše in mlajše samice skupaj skrbele za mladiče, pri čemer so se oblikovale in krepile

tesne sorodstvene vezi. Struktura današnje družine naj bi bila posledica take ureditve. Poleg

tega povezujejo tudi razvoj tehnologije z razvojem družbenih odnosov in komunikacije, za to

pa se je predhodno moral razviti jezik oziroma govor (Bajd, 2010). Moderni človek je že pred

40.000 leti naselil velik del sveta. Od takrat se naše število le še povečuje, zato vse bolj

izkoriščamo naravo. Nova območja za naselitev iščemo tudi tam, kjer je bilo včasih težje

preživeti (puščave, arktična območja). Ta nov vidik evolucije lahko povežemo s predmetom

okoljska vzgoja (Bajd, 2010). Pri pouku geografije lahko evolucijo človeka povežemo z

geomorfološkimi in s podnebnimi spremembami. Ti dejavniki so vplivali na floro in favno. Ko

se je vzhodni del Afrike s tektonsko pregrado ločil od zahodnega dela, bogatega z gozdovi in

padavinami, je na vzhodu nastal svet savan, sezonsko suho okolje z malo padavinami, kjer je

potekal razvoj naših prednikov. Lahko bi rekli, da je podnebje pisalo našo zgodovino (Jurmain

idr., 2000, cit. v Bajd, 2010). Medpredmetno povezovanje sklopa evolucija človeka lahko

dijakom in učencem omogoči boljši vpogled v probleme sodobnega sveta, ki se sooča z



7

onesnaževanjem narave, izumiranjem vrst in izginjanjem mnogih ekosistemov (Bajd, 2010).

Poleg tega interdisciplinarno poučevanje evolucije človeka učencu omogoča prepoznati in

razumeti pomen posameznika v družbi ter razvijati strpen odnos do raznolikosti glede

narodnosti, kulture in veroizpovedi. Živimo v svetu, ki postaja čedalje bolj globalno povezan

in od posameznika pričakuje sodelovanje z ljudmi, ki živijo v različnih družbah. Tak način

poučevanja učencem omogoča, da znanje povezujejo in ga ne predalčkajo v posamezne

kategorije (Bajd, 2012).

Otroke pogosto zanimajo dinozavri, o katerih največ izvejo iz raznih knjig in filmov. To

zanimanje lahko učitelji uporabijo tudi kot vzvod, da v šolsko tematiko vnesejo evolucijo

človeka in s tem dvignejo zanimanje na tem področju (Bajd, 2012). Mladostniki kasneje, v

adolescenci, kažejo več zanimanja zase. Evolucija človeka lahko predstavlja zanimiv uvod v

razumevanje tega. Raziskovalci zato predlagajo, da se evolucija človeka poučuje na primeru

človeka, kar lahko znatno poveča interes do te snovi (Pobiner, 2012). V ZDA sorazmerno z

izobrazbo narašča delež tistih, ki sprejemajo teorijo evolucije. V osnovnih šolah je takih 20 %,

v srednjih 52 % in na univerzitetni ravni 65 % (Brumfield, 2005, cit. v Guillermo in Avelina,

2008). Zanimiv je tudi podatek, da je v slovenskih srednjih šolah, ki imajo v svojem programu

manj kot 175 ur biologije, tema evolucije človeka izvzeta iz učnega načrta. Na šolah, kjer se

poučuje evolucija človeka, to snov pogosto obravnavajo šele na koncu šolskega leta. To zna

biti problem, sploh če učiteljem zmanjkuje ur biologije. Pogosto učenci in dijaki konec šolskega

leta snovi ne jemljejo tako resno, kot bi to storili na začetku (Bajd, 2012). Na visokošolski ravni

je situacija malo boljša. Na Univerzi v Ljubljani se študenti tekom študija biologije na

Pedagoški in Biotehniški fakulteti ter arheologije na Filozofski fakulteti pri enem od predmetov

seznanijo tudi z evolucijo človeka. Ta omogoča, da se bodoči arheologi, biologi in učitelji

biologije seznanijo z osnovami evolucije človeka (odkritja, predstavniki, značilnosti,

prilagoditve). S tem se poveča možnost, da bodo učitelji opremljeni z ustreznim znanjem, ki je

potrebno za poučevanje evolucije človeka (Bajd, 2012). Za vse učitelje biologije bi morala

univerza ponuditi dodatno izobraževanje s področja evolucije. Na ta način bi lahko znanstveniki

seznanjali učitelje z novimi ugotovitvami, predstavili načine raziskovanja, opozarjali na tipične

napačne predstave in predlagali nove pedagoške modele in strategije, s katerimi bi učitelji

biologije lahko izboljšali svoj pouk (Nehm in Schonfeld, 2007). Učitelji, ki imajo o evoluciji

več znanja, so pri poučevanju evolucije človeka tudi uspešnejši in običajno tej temi namenijo

več časa (Moore, 2002). Nadelson in Hardy (2015) sta evalvirala dodatno izobraževanje, v

katerem so bodočim učiteljem biologije v štirinajstih tednih predstavili teorijo evolucijskega

razvoja. V raziskavi je sodelovalo 44 študentov s fakultete v New Yorku. Ugotovitve raziskave

kažejo, da se je znanje bodočih učiteljev v povezavi z evolucijo in znanostjo povečalo, vendar

se ni pokazalo, da bi bili učitelji tej temi pri pouku nato tudi bolj naklonjeni. Zato avtorji menijo,

da bi bilo za večjo naklonjenost poučevanju evolucije mogoče potrebno še dodatno dvigniti

raven znanja s področja evolucije in znanosti. V raziskavi iz leta 2008 (Guillermo in Avelina,

2008), v kateri je sodelovalo 461 študentov, jih 78 % podpira zamisel, da se v študij vključi tudi

poučevanje evolucije in evolucije človeka v celoti. Deset odstotkov študentov je bilo

naklonjenih izobraževanju o evoluciji, kjer bi bil človek izvzet, pozornost pa bi bila raje

namenjena rastlinam in živalim. Drugih 12 % jih je bilo neopredeljenih. Ko so študente vprašali,

ali so pripravljeni sprejeti teorijo evolucije, ne glede na mnenje drugih, jih je to podprlo 37 %.

Majhen delež študentov (16 %) je sicer bil pripravljen sprejeti teorijo evolucije, vendar ni bil

pripravljen o tem javno govoriti, torej svojega mnenja izpostavljati pred drugimi. Kot razlog so



8

študenti navedli, da se želijo izogniti morebitnemu sporu s prijatelji in družino. Devet odstotkov

študentov je bilo naklonjenih kreacionizmu, 38 % pa jih ni odgovorilo.

Werth (2009) ugotavlja, da študenti lažje sprejemajo evolucijo v povezavi z razvojem drugih

organizmov, kjer je človek izvzet. Težje sprejemajo dejstvo, da je evolucija proces, ki še vedno

poteka in je med drugim povezan tudi s človekom. Študentom največ težav povzroča ravno

predstava, da evolucija vpliva tudi na vedenje človeka, torej etološki vidik evolucijskega

procesa. Avtor priporoča, da se pri poučevanju evolucije učitelj izogiba molekularnega nivoja,

ter se raje posveti Darwinu in izvoru človeka.

Pri poučevanju evolucije je torej pomemben tudi način obravnavanja snovi. Ljudje izhajamo iz

različnih socialnih okolij, na kar mora biti učitelj pri poučevanju tudi pozoren. Ta tema je

namreč za mnoge učence lahko občutljiva iz takšnih in drugačnih razlogov. Prav tako se

priporoča, da se v okviru evolucije poučuje tudi evolucijo človeka. Človek naj ne bo izvzet, saj

je del narave. Lahko ga obravnavamo tudi kot del vretenčarjev ali sesalcev, kar pomeni, da

spada med živali, ki so del narave (Guillermo in Avelina, 2008). Evolucijo je torej dobro

poučevati na primeru človeka, tega povezati z naravo ali njegov razvoj predstaviti na primeru

filogenetskega drevesa. Del evolucije človeka lahko predstavimo na primeru razvoja barve kože

pri človeku (Pobiner, 2016).

Ena izmed težav, ki jo je zaznati pri evoluciji človeka, so učbeniki. Čeprav običajno vsebujejo

veliko slik v povezavi z evolucijo človeka, pa so informacije bolj skromne in površne.

Velikokrat so tudi napačne oz. zastarele. Prav tako šole ne uporabljajo učbenikov le za leto ali

dve, temveč več kot pet let. Ker je evolucija veja znanosti, ki izredno hitro napreduje, se tudi

informacije spreminjajo oz. dopolnjujejo, zato novih informacij v učbenikih ne zasledimo tako

pogosto. Dodatna težava učbenikov je, da je evolucija pogosto razpršena po različnih sklopih.

To lahko za učence predstavlja problem, saj tako težko oblikujejo poglobljeno znanje te teme

(Pobiner, 2016). Long (2012) pravi, da je enega izmed najbolj iskanih učbenikov za biologijo,

ki zavrača evolucijo, napisal ravno kreacionist.



9

2.4 NAPAČNE PREDSTAVE

Še eno težavo predstavljajo napačne predstave, ki lahko negativno vplivajo na poučevanje in

učenje evolucije. Pogosto se razvijejo takrat, ko želimo nekaj poenostaviti, na primer na

televiziji, v učbenikih ali celo pri pouku. Zato je pomembno, da študenti, ki se izobražujejo na

univerzah, te napačne predstave pri sebi prepoznajo in jih poskušajo odpraviti. Tu imajo

pomembno vlogo tudi učitelji, ki lahko pri tem pomagajo. Že pred začetkom pouka se mora

učitelj zavedati, da obstaja možnost napačnih predstav in katere bi to lahko bile. Pomoč pri

odkrivanju napačnih predstav lahko predstavlja nek instrument, ki ga učitelj zasnuje sam ali pa

uporabi instrument drugega avtorja, ki ga prilagodi glede na dano situacijo oz. problem

(pogosto je to kar anketni vprašalnik). Na ta način lahko odkrije in čez čas odpravi napačne

predstave. Ta pot je za nadaljnje izobraževanje nujna (Westcott, 2005). V eni od raziskav so pri

skoraj desetini dijakov ugotovili obstoj napačne predstave, da je človek sobival z dinozavri.

Avtorji menijo, da je to morda posledica risank in filmov, npr. Kremenčkovi in Jurski park

(Bajd in Matyašek, 2009). Obstoj napačne predstave sobivanja človeka in dinozavrov sta pri

bodočih učiteljih biologije potrdila tudi Nehm in Schonfeld (2007). Za učence so ravno fosili

ter raziskovanje dinozavrov in hominidov pomemben motivacijski dejavnik, ki lahko popestri

pouk evolucije. Tekom tega lahko raziskujejo, zakaj je določena vrsta izumrla, ter pogledajo

adaptacijske posebnosti, ki so povezane z določeno vrsto hominidov (Guillermo in Avelina,

2008).

Pogostokrat pride tudi do napačne predstave v povezavi z evolucijo človeka, da smo se ljudje

razvili iz opic oz. šimpanzov. Tu je treba razumeti evolucijsko ozadje, da ljudje in šimpanzi

izhajamo iz skupnega prednika. Pri opredelitvi teh vej evolucijskega drevesa si lahko

pomagamo s predhodnim razumevanjem dveh evolucijskih pojmov. To sta anageneza in

kladogeneza. Pri anagenezi gre za linearne spremembe, na podlagi katerih se sčasoma razvije

ena nova vrsta, medtem ko se pri kladogenezi razvijeta dve ali več novih vrst. Slednja je za

evolucijo pomembnejša, saj spodbuja biološko raznovrstnost oz. diverziteto. Skupni prednik

novih vrst ponavadi izumre. Torej, če bi bil šimpanz prednik, iz katerega naj bi se razvili ljudje,

danes ta vrsta ne bi več živela na Zemlji. Z razumevanjem tega lahko napačno predstavo

odpravimo. Poleg tega poznavanje anogeneze in kladogeneze pomeni tudi poznavanje samega

procesa, kar lahko pripomore k pravilnemu oblikovanju predstav sorodstvenih odnosov naših

prednikov, evolucijskih sorodnikov. Na podlagi fosilnih ostankov in genetskih dokazov danes

ugotavljamo, da sta se liniji človeka in šimpanzov od skupnega prednika tekom kladogeneze

ločili pred približno šestimi milijoni let. Pomembno je opozoriti, da ko govorimo o skupnem

predniku, ne mislimo le na en osebek, temveč na celotno populacijo naših »prednikov«.

Raziskovalci pravijo, da tudi dobro poznavanje terminologije, torej izrazov in njihovih

pomenov (npr. skupni prednik), pomaga pri razumevanju evolucije in odpravljanju napačnih

predstav. Prav tako je pomembno, da učencem ali dijakom razložimo, da so danes živeče vrste

med seboj v sorodstvenih razmerjih, beseda prednik za živeče vrste ni primerna. Še en koncept,

ki nam je pri poučevanju evolucije človeka lahko v pomoč, je razlaga na podlagi primerov. Npr.

bratje in sestre so si genetsko bližje sorodni, kot so si bratranci in sestrične. Prav tako so si tudi

ljudje in šimpanzi genetsko bolj sorodni v primerjavi s kakšno drugo vrsto opic (Johnson idr.,

2012).



10

Napačne predstave so lahko povezane tudi s strokovnim izrazoslovjem. Najbolj pogoste napake

se pojavljajo pri besedi teorija, ki jo nekateri enačijo z dejstvom. Torej nečim, kar zagotovo

drži. Po drugi strani pa nekateri menijo, da je teorija le ideja, ki je slabo podkrepljena z

znanstvenimi dokazi (Nehm in Schonfeld, 2007). Težave se pojavljajo tudi pri besedah

»verjeti« in »sprejeti«. Če nekdo sprejme teorijo, to stori na podlagi objektivne presoje in

evalvacije že sprejetih dokazov. Pri besedi verjeti pa gre za subjektivno prepričanje, ko človek

presoja po lastnem mnenju. Težava teh dveh izrazov je v tem, da se ljudje pogosto ne zavedajo

razlike med njima. To lahko predstavlja problem pri raziskovanju sprejetosti evolucijske teorije

(Nadelson in Hardy, 2015).

Pri mladih pogosto zasledimo tudi lamarkizem. Gre za idejo, da naj bi živali svoje lastnosti, ki

so jih pridobile tekom življenja, prenesle na svoje potomce, torej naslednje generacije (Werth,

2009; Pobiner, 2012, 2016). Ena izmed napačnih predstav je tudi, da je evolucija že končan

proces, vendar se organizmi še danes razvijajo v procesu evolucije in del tega je tudi človek

(Werth, 2009). Mladi pogosto tudi napačno mislijo, da so se organizmi tekom evolucije razvili

oz. prilagodili glede na določene razmere in potrebe, torej v smislu izboljšanja (Gregory, 2009,

cit. v Pobiner, 2016).

V povezavi z biološkim procesom evolucije še vedno ostajajo odprta vprašanja. Nekateri s tem

utemeljujejo, da je teorija evolucije napačna. Tudi to je ena izmed napačnih predstav (Thanukos

in Scotchmoor, 2002, cit. v Pobiner, 2016).

Andrews, Kalinowski in Leonard (2011) so oblikovali novo učno metodo, s katero so poučevali

študente, kako poteka proces naravne selekcije. Vse je potekalo na osnovi diskusije o tem, ali

evolucija pri človeku še poteka. Na začetku so pri učencih poiskali napačne predstave in jih v

drugem delu nato soočili z njimi. Tekom raznih zanimivih dejavnosti so učenci razmišljali o

svojih napačnih predstavah in jih delno ali v celoti tudi odpravili. Pri več kot 75 % študentov

so odpravili napačne predstave in izboljšali razumevanja naravne selekcije. Čeprav prikazani

postopek ne obravnava neposredno evolucije človeka, pa bi ga lahko modificiranega uporabili

tudi pri odpravljanju napačnih predstav v povezavi s to temo.



11

2.5 VPLIV SPREJEMANJA NEZNANSTVENIH POJMOVANJ O EVOLUCIJI

ČLOVEKA

Raziskave so pokazale, da večina znanstvenikov (98 %) sprejema evolucijsko teorijo človeka.

Glede splošne javnosti so rezultati malo drugačni. V ZDA 65 % ljudi meni, da se je človek

razvil tekom procesa evolucije. Med temi jih je 24 % prepričanih, da proces usmerja nadnaravno

bitje, 35 % pa se nagiba k evoluciji kot naravnemu procesu. Podobni rezultati veljajo tudi za

Veliko Britanijo in Avstralijo (Pew Research Center, 2015). V eni izmed raziskav so ugotovili,

da se približno 50 % bodočih učiteljev (kar predstavlja 21 oseb vzorca) nagiba k poučevanju

evolucije z vključevanjem kreacionizma, preostala polovica pa za poučevanje evolucijske

teorije le na podlagi znanosti (Nehm in Schonfeld, 2007).

Glavni dejavniki, ki vplivajo na nezaupanje v teorijo evolucije človeka, so predvsem verska in

politična prepričanja ljudi, nezaupanje v znanost ter omejitve izobraževalnega sistema

(Nadelson in Hardy, 2015). Nesprejemanje evolucijske teorije narašča tudi s starostjo

populacije (Pobiner, 2016). Slabo luč na evolucijsko teorijo meče tudi vpliv svetovno znanih

oseb, kot so Miley Cyrus, Kirk Cameron, Chuck Norris in Justin Bieber, (Arnocky, Bozek,

Dufort, Rybka in Hebert, 2018). Nesprejemanje evolucijske teorije lahko v družbi predstavlja

tudi rizični dejavnik za izobraževalni sistem ter znanstveno raziskovanje (Arnocky idr., 2018).

Primer tega predstavlja zakon Louisiana Science Education, sprejet leta 2008 v Louisiani.

Njegov namen je, da učiteljem pomaga ustvariti okolje, ki spodbuja kritično in logično

razmišljanje ter odprto in objektivno diskusijo za presojo znanstvenih teorij. Podporniki

evolucijske teorije zakonu nasprotujejo, saj naj bi ta v ozadju podpiral ideje kreacionistov in jih

vnašal v šolski kurikulum. Znanstveniki se sprašujejo, kaj je pravi namen zakona, saj učitelji že

sedaj spodbujajo kritično razmišljanje in objektivnost znanstvenih teorij. Ker je po ustavi ZDA

cerkev ločena od države, je zakon sprožil številne burne odzive zagovornikov znanosti (Branch

in Schott, 2009). Moore (2002) ugotavlja, da veliko učiteljev v ZDA nasprotuje poučevanju

evolucije, s tem pa podpirajo kreacionizem, ki ga nekateri tekom pouka biologije tudi

poučujejo. Kljub temu so zamisli kreacionistov večkrat spodletele, saj so jih prepoznali kot del

religije. Kreacionisti so zato svoje ideje predstavili v obliki ti. znanstvene teorije, ki so jo

poimenovali Teorija razumnega načrta. Glede evolucijske teorije pravijo, da ni dokazana in je

v nasprotju z znanostjo. Poleg tega trdijo, da poučevanje evolucije predstavlja grožnjo religiji.

Pravijo tudi, da bi morali učitelji v šolah ob poučevanju evolucijske teorije predstaviti tudi

teorijo razumnega načrta (Branch in Schott, 2009). Nekateri še danes težko sprejmejo dejstvo,

da človeka uvrščamo med živali. Spet drugi se bojijo, da s tem, ko človek sprejme teorijo

evolucije, hkrati zanika verske norme in se predaja nihilizmu (Werth, 2009). Tu je potrebno

omeniti, da sodijo ZDA med tiste države, kjer je sprejetost evolucijske teorije zelo nizka in

imajo zato tam tudi več težav. Po drugi strani je stanje po Evropi mnogo boljše. V državah kot

so Danska, Švedska in Francija je delež prebivalstva, ki sprejema teorijo evolucije, višji od

80 %. Slovenija je med 34 državami v raziskavi nekje na sredini. Glede na rezultate več kot

60 % prebivalstva Slovenije sprejema teorijo evolucije. Podobno velja tudi za države kot so

Finska, Irska, Luksemburg in Madžarska (Miller, Scott in Okamoto, 2006). Reiss (2008)

ugotavlja, da znanstveniki nasprotujejo omenjanju kreacionizma in teorije razumnega načrta v

šolah, saj zanju ne obstajajo znanstveni dokazi. Sam pravi, da bi pouk moral biti odprte narave

in če bi se na temo evolucije pojavila vprašanja v povezavi s kreacionizmom, bi se učitelj z

učenci moral o tem pogovoriti. To ne pomeni, da se v šolah kreacionizem poučuje, ampak da



12

učitelji dopuščajo možnost idej in mnenj učencev o kreacionizmu na temo evolucije. Avtor tudi

izpostavlja, da lahko ob takem delu učitelji predstavijo učencem, kako znanost deluje, kako

raziskuje, analizira in dokazuje (Reiss, 2008). Tudi McKeachie, Lin in Strayer (2002)

predlagajo, da naj se učenci pri pouku pogovarjajo o stališčih do kreacionizma in evolucije.

Hkrati pa se sprašujejo, ali je etično sprejemljivo, da posegamo v stališča posameznika, ki

temeljijo na določeni religiji. V raziskavi so ugotovili, da študenti biologije, ki podpirajo

evolucijo, dosegajo višje rezultate oz. boljše ocene v primerjavi s tistimi, ki verjamejo v

neznanstvena pojmovanja. Poleg tega imajo študenti, ki podpirajo evolucijsko teorijo, boljše

učne strategije in večjo motivacijo ter zanimanje za snov. Werth (2009) zagovarja, da je pri

poučevanju evolucije pomemben tudi način dela. Če je učitelj potrpežljiv in evolucijo

predstavlja objektivno, s tem poveča možnost, da bodo učenci te ideje tudi sami presojali

objektivno. Na ta način učenci evolucijo tudi lažje sprejmejo. Z vsiljevanjem pa dosežemo

ravno obratno. Cilj je evolucijo razumeti in se o njej pogovarjati brez strahu in zadržkov ter jo

naposled sprejeti.

Pri poučevanju evolucije je pomemben tudi učni načrt, v katerem so zapisani standardi znanja.

Če pride glede podpore kreacionizmu in zavračanja teorije evolucije do spora med učiteljem ter

učencem in starši ali pa do drugih pritiskov izven šole, si lahko učitelj vedno pomaga z

zahtevanimi standardi znanja iz učnega načrta (Moore, 2002). Kljub temu pa se dogaja, da

učitelji podležejo pritiskom staršev in drugim vplivom okolice. Da se izognejo sporu, raje

izpustijo del snovi, ki jo predvideva učni načrt. Drugi so iz istega razloga pripravljeni poučevati

tudi vsebine, povezane s teorijo razumnega načrta. To lahko negativno vpliva na znanje bodočih

študentov (Guillermo in Avelina, 2008). Pobiner (2016) ugotavlja, da se pri učiteljih biologije

pojavljata tako notranji kot zunanji konflikt, ki vplivata na poučevanje evolucije, še posebej

evolucije človeka. Ugotavlja, da lahko učitelje razdelimo v tri kategorije. Največ učiteljev se

poskuša izogniti konfliktu med nasprotujočima si kreacionizmom in znanostjo. Drugi dve

skupini učiteljev pa zagovarjata bodisi le evolucijsko teorijo bodisi le kreacionizem. Tudi

Griffith in Brem (2004) sta potrdila obstoj treh kategorij, vendar malo drugače. Tisti učitelji, ki

so na strani znanosti in poučujejo le teorijo evolucije, se hkrati tudi bojijo zunanjih konfliktov

(npr. staršev), ki bi jim to onemogočili. To skupino učiteljev imenujeta »znanstveniki« (ang.

scientists). Naslednja skupina so »selektivni« (ang. selective) učitelji, ki se do neke mere

izogibajo poučevanju evolucije, da se izognejo konfliktom izven učilnice. Pri tem so zelo

pozorni na vsebino in način, kako snov z učenci obravnavajo. Vseeno pa menijo, da je

razumevanje te snovi za učence pomembno. Zadnja skupina so »konfliktni« (ang. conflicted)

učitelji, ki imajo največ težav z lastnim prepričanjem (notranji konflikt) in se zavedajo, da to

lahko negativno vpliva na njihovo poučevanje. Poleg tega se bojijo tudi zunanjih sporov. Zato

so pri poučevanju evolucije pozorni na to, kako učenci snov sprejemajo in če se pojavijo težave,

jih skupaj z učenci poskušajo rešiti. Najbolj kontroverzna tema v vsej evoluciji, kot navaja ena

izmed intervjuvancev, je evolucija človeka. Zato se »konfliktni« učitelj tej temi raje izogne ali

pa jo bežno omeni brez poglobljene razlage. Long (2012) ugotavlja, da je približno 60 %

učiteljev v ZDA »selektivnih«.



13

3. METODE DELA

Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop.

3.1 VZOREC

Vzorec je neslučajnostni in sicer namenski. Vključili smo 335 dijakinj in dijakov prvega in

četrtega letnika izbranih petih srednjih šol na Primorskem, ki so bile tudi pripravljene sodelovati

v raziskavi (tab. 1). Vprašalnik je bil anonimen, zato v nadaljevanju imen gimnazij ne

navajamo. Največji delež predstavljajo dijaki prvega letnika (66,6 %), približno tretjino vzorca

pa dijaki četrtega letnika (33,4 %) (tab. 2). V raziskavi je sodelovalo 71,3 % dijakinj (239) in

28,7 % dijakov (96) (tab. 3). Vsi sodelujoči so v času šolanja obiskovali program splošne,

klasične ali strokovne gimnazije.

Večina dijakov četrtega (83,03 %) in prvega letnika (86,99 %) se spominja, da so evolucijo

človeka v osnovni šoli obravnavali. Prav tako je večina dijakov četrtega letnika (96,42 %)

odgovorila, da so to temo obravnavali že v srednji šoli, medtem ko je tako odgovorilo samo

34,97 % dijakov prvega letnika (tab. 4).

Tabela 1: Delež dijakinj in dijakov glede na obiskovano srednjo šolo

Srednja šola Število dijakov Odstotek dijakov [%]

1 52 15,5

2 129 38,5

3 9 2,7

4 51 15,2

5 94 28,1

Skupaj 335 100

Tabela 2: Delež dijakov in dijakinj glede na letnik

Letnik Število dijakov Odstotek dijakov [%]

1. 223 66,6

4. 112 33,4

Skupaj 335 100

Tabela 3: Delež dijakinj in dijakov

Spol Število Odstotek dijakov [%]

Moški 96 28,7

Ženski 239 71,3



14

Tabela 4: Deleži dijakov, ki so evolucijo človeka že obravnavali v osnovni in/ali srednji

šoli

Letnik Osnovna šola Srednja šola

1. 86,99 % 34,97 %

4. 83,03 % 96,42 %

3.2 VPRAŠALNIK ZA PREVERJANJE ZNANJA

Pripravili smo anonimen vprašalnik, ki je zasnovan na drugih raziskavah (Pečoler, 2010;

Gešman, 2016; Prešern, 2019) o znanju evolucije človeka (priloga A), s katerimi smo kasneje

lahko primerjali naše zbrane rezultate.

Vprašalnik je razdeljen v tri podenote. V prvem delu smo zbrali demografske podatke (letnik

in spol dijaka, ter šola).

V drugem delu smo preverili znanje dijakov o evoluciji človeka, pri čemer je ta del razdeljen

še na tri podsklope. Prvi podsklop zajema 6 vprašanj izbirnega tipa. Tu so morali dijaki izbrati

enega ali več pravilnih odgovorov.

V drugem podsklopu je sledilo 29 trditev (eno trditev smo kasneje izločili iz obdelave, tako da

jih je samo 28), kjer smo uporabili Likertovo lestvico stališč (1 – ne strinjam se, 2 – malo se

strinjam, 3 – srednje se strinjam, 4 – popolnoma se strinjam).

Zadnji dve trditvi (30, 31) pa spadata v tretji podsklop, s katerim smo pridobili mnenje

sodelujočih o raziskavi.

Sodelovanje dijakov v raziskavi je bilo prostovoljno, vprašalnik pa so izpolnjevali na spletu

(1KA), saj so bile v času pandemije SARS-Cov-2 vzgojno-izobraževalne ustanove zaprte.

3.3 POSTOPEK ZBIRANJA IN ANALIZA PODATKOV

Najprej smo glede na analizo obstoječe literature pripravili vprašalnik in ga pretvorili v spletno

obliko. Pred začetkom zbiranja podatkov smo kontaktirali pet srednjih šol (gimnazij) in

učiteljem poslali tudi vprašalnik, da so si ga lahko ogledali, preden bi pristali na sodelovanje.

Učitelji so vprašalnik kasneje posredovali svojim dijakom. Ti so imeli mesec dni časa (od

sredine decembra 2020 do sredine januarja 2021), da so nanj odgovorili.

Podatke, zbrane z anonimnim vprašalnikom, smo nato analizirali s kvantitativno analizo v

programih Microsoft Excel in IBM-SPSS. Kot sprejemljivo smo ovrednotili tiste vprašalnike,

ki so na preverjanju dosegli vsaj 60- % uspešnost. Podatke smo obdelali z osnovno opisno

statistiko (aritmetična sredina, standardni odklon in frekvenca) ter inferenčno statistiko. Pri

sklopu vprašanj smo uporabili preizkus hi-kvadrat oz. Kullbackov preizkus, kjer pogoji za



15

prvega niso bili izpolnjeni. Pri sklopu trditev smo zaradi nenormalno porazdeljenih podatkov

uporabili neparametrična preizkusa (Kruskal-Wallis in Mann-Whitney).

4. REZULTATI

Zbrane podatke smo interpretirali za vsako vprašanje posebej. Za lažji pregled smo vprašanje

najprej zapisali in z drugo barvo označili pravilni odgovor. Pod tem smo pripravili grafični

prikaz podatkov ter opisali statistično pomembnost razlik. Zaradi boljše preglednosti smo za

oba spola uporabili le eno, moško slovnično obliko. Podrobni rezultati o statistični

pomembnosti razlik so v prilogah B, C, D, E in F.

V prvem sklopu je šest vprašanj izbirnega tipa. Po opravljeni analizi podatkov smo ugotovili,

da pogoja za preizkus hi-kvadrat, ki se nanašata na teoretične frekvence, pri določenih

vprašanjih nista izpolnjena. Zato smo v nadaljevanju pri teh vprašanjih opravili še analizo z

Likelihood Ration oz. Kullbackov preizkus.



16

VPRAŠANJE 1

Koliko je stara Zemlja? Približno:

a) 13,5 milijarde let

b) 4,5 milijarde let

c) 2,5 milijona let

d) 10.000 let

e) 6.500 let

Graf 1: Odgovori dijakov na prvo vprašanje

Na prvo vprašanje je večina dijakov (86,3 %) odgovorila pravilno. Odgovorov d) 10.000 let in

e) 6.5000 let ni izbral nihče. Znanje dijakov pri tem vprašanju je zadovoljivo.

Vrednost preizkusa hi-kvadrat med odgovori dijakov različnih letnikov ni statistično

pomembna (χ2 = 1,662; g = 2; α = 0,436).

Tudi vrednost preizkusa hi-kvadrat med odgovori dijakov in dijakinj ni pokazala statistično

pomembnih razlik (χ2 = 2,216; g = 2; α = 0,330).

Vrednost Kullbackovega preizkusa med odgovori dijakov različnih šol ni statistično pomembna

(2Ȋ = 13,643; g = 8; α = 0,092).

Tudi vrednost Kullbackovega preizkusa glede tega, ali so dijaki v osnovni šoli obravnavali

evolucijo človeka, ni statistično pomembna (2Ȋ = 1,405; g = 2; α = 0,495). Podobno velja glede

obravnave snovi v srednji šoli (χ2 = 0,012; g = 2; α = 0,994).

8,1

86,3

5,60 0

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

13,5 milijardelet

4,5 milijarde let 2,5 milijona let 10.000 let 6.500 let

De

lež

dija

kov

[%]

Koliko je stara Zemlja?



17

VPRAŠANJE 2

Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?

a) na Kitajskem

b) v Avstriji

c) v Siriji

d) v Sloveniji

e) v Turčiji

f) v ZDA

Graf 2: Odgovori dijakov na drugo vprašanje

Na drugo vprašanje so skoraj vsi dijaki (96,7 %) odgovorili pravilno. Odgovora a) na Kitajskem

ni izbral nihče. Znanje dijakov pri tem vprašanju je zadovoljivo.

Vrednost Kullbackovega preizkusa med odgovori dijakov različnih letnikov ni statistično

pomembna (2Ȋ = 2,868; g = 4; α = 0,580).

Podobno tudi med odgovori dijakov in dijakinj ni statistično pomembnih razlik (2Ȋ = 2,353; g

= 4; α = 0,671).

Vrednost Kullbackovega preizkusa med odgovori dijakov različnih šol ni statistično pomembna

(2Ȋ = 10,099; g = 16; α = 0,861).

Vrednost Kullbackovega preizkusa glede tega, ali so dijaki v osnovni šoli obravnavali evolucijo

človeka, ni statistično pomembna (2Ȋ = 4,681; g = 4; α = 0,322). Podobno velja glede obravnave

snovi v srednji šoli (2Ȋ = 3,366; g = 4; α = 0,499).

0 1,5 0,9

96,7

0,6 0,30

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

na Kitajskem v Avstriji v Siriji v Sloveniji v Turčiji v ZDA

De

lež

dija

kov

[%]

Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?



18

VPRAŠANJE 3

Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno

a) 2 milijardama let

b) 200 milijoni let

c) 20 milijoni let

d) 200.000 leti

e) 20.000 leti

f) 2000 leti

Graf 3: Odgovori dijakov na tretje vprašanje

Pri tretjem vprašanju je polovica dijakov odgovorila pravilno (50,7 %), preostali pa napačno.

Znanje dijakov pri tem vprašanju ni zadovoljivo.

Vrednost preizkusa hi-kvadrat med odgovori dijakov različnih letnikov ni statistično

pomembna (χ2 = 4,321; g = 5; α = 0,504).

Podobno tudi med odgovori dijakov in dijakinj ni statistično pomembnih razlik (2Ȋ = 10,120; g

= 5; α = 0,072).




7,512,5 14,6

50,7

14,3

0,30,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

2milijardama

let

200 milijonilet

20 milijonilet

200.000 leti 20.000 leti 2000 leti

De

lež

dija

kov

[%]

Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno:



19

VPRAŠANJE 4

Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?

a) na Bližnjem Vzhodu

b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

f) hkrati na več celinah

Graf 4: Odgovori dijakov na četrto vprašanje

Na četrto vprašanje je 64,2 % dijakov odgovorila pravilno. Znanje dijakov pri tem vprašanju

je zadovoljivo.

Vrednost Kullbackovega preizkusa med odgovori dijakov različnih letnikov ni statistično

pomembna (2Ȋ = 2,764; g = 5; α = 0,736).

Tudi med odgovori dijakov in dijakinj ni statistično pomembnih razlik (2Ȋ = 3,368; g = 5; α =

0,643).




11,0

64,2

0,3 2,46,9

15,2

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

na BližnjemVzhodu

v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi hkrati na večcelinah

De

lež

dija

kov

[%]

Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?



20

VPRAŠANJE 5

Kje je živel neandertalec? (možnih je bilo več pravilnih odgovorov)

a) na Bližnjem Vzhodu

b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

Graf 5: Odgovori dijakov na peto vprašanje

Pri petem vprašanju, kjer je bilo možnih več odgovorov, so dijaki največkrat izbrali odgovor

c) v Ameriki, ki pa je napačen. Sledita odgovora d) v Aziji (96,6 %) in a) na Bližnjem Vzhodu

(63,6 %), ki sta bila pravilna. Najmanj dijakov je izbralo odgovor c) v Evropi, ki pa je

pravilen. Če povzamemo, je le 7,2 % dijakov izbralo vse tri pravilne odgovore. Znanje

dijakov pri tem vprašanju ni zadovoljivo.

Vrednost preizkusa hi-kvadrat med odgovori dijakov različnih letnikov je statistično

pomembna (χ2 = 4,994; g = 1; α = 0,025). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 2,5 %

trdimo, da bi tudi v osnovni množici dijaki četrtega letnika (11,6 %) bolj pravilno odgovorili

na vprašanje kot dijaki prvega letnika (4,9 %).

Med odgovori dijakov in dijakinj ni statistično pomembnih razlik (χ2 = 0,169; g = 1; α = 0,681).




63,654,6

95,2

69,6

31,6

7,2

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

na BližnjemVzhodu

v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi Delež dijakov, kiso izbrali le

pravilneodgovore

Po

gost

ost

izb

ran

ega

od

govo

ra [

%]

Kje je živel neandertalec?



21

VPRAŠANJE 6

Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?

a) b) c) d)

Graf 6: Odgovori dijakov na šesto vprašanje

Pri zadnjem vprašanju izbirnega tipa je večina dijakov (85,7 %) izbrala pravilen odgovor c) –

Lobanja pripada vrsti Homo sapiens. Znanje dijakov pri tem vprašanju je zadovoljivo.

Vrednost Kullbackovega preizkusa med odgovori dijakov različnih letnikov je statistično

pomembna (2Ȋ = 17,707; g = 3; α = 0,001). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem manjšim

od 0,1 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici dijaki četrtega letnika (92,9 %) bolj pravilno

odgovorili na vprašanje kot dijaki prvega letnika (82,1 %).

Tudi med odgovori dijakov in dijakinj so statistično pomembne razlike (2Ȋ = 16,721; g = 3;

α = 0,001). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem manjšim od 0,1 % trdimo, da bi tudi v

osnovni množici dijaki (95,8 %) bolj pravilno odgovarjali kot dijakinje (81,6 %).

Vrednost Kullbackovega preizkusa med odgovori različnih šol je statistično pomembna (2Ȋ =

22,602; g = 12; α = 0,031). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 3,1 % trdimo, da bi bili

tudi v osnovni množici dijaki šole 3 (100,0 %) pri odgovarjanju na šesto vprašanje

najuspešnejši.




8,12,1

85,7

4,2

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Homoneanderthalensis -

lobanja a)

Homo habilis -lobanja b)

Homo sapiens -lobanja c)

Homo ergaster -lobanja d)

De

lež

dija

kov

[%]

Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?



22

Drugi sklop vprašalnika je vseboval 28 trditev. Pri vsaki trditvi smo preverili, ali je znanje

dijakov zadovoljivo (vsaj 60 %). Pravilni odgovor smo označili z drugo barvo, grafično

predstavili rezultate in jih opisali. Zatem smo predstavili še statistično pomembnost razlik med

odgovori dijakov glede na spol, letnik in šolo, ki jo obiskujejo, ter glede na to, ali so to snov

obravnavali v osnovni in srednji šoli (preizkusa Mann-Whitney in Kruskal-Wallis).

TRDITEV 1

Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala

istočasno.

Graf 7: Odgovori dijakov na prvo trditev

Malo več kot polovica vseh dijakov (61,2 %) je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo

popolnoma (28,1 %) in srednje strinja (33,1 %). Sledijo dijaki, ki se s trditvijo malo strinjajo

(14,6 %). Dobra četrtina vseh dijakov (24,2 %) se s trditvijo ne strinja. Znanje dijakov pri tej

trditvi je zadovoljivo.

Vrednost Mann-Whitney (U = 11934,500; Z = -0,688; α = 0,491) med dijaki različnih letnikov

ni statistično pomembna.

Statistično pomembne razlike so med odgovori dijakov in dijakinj. Tu je vrednost preizkusa

Mann-Whitney statistično pomembna (U = 7316,500; Z = -5,393; α = 0,000). Podatke lahko

posplošimo na osnovno množico in s tveganjem manjšim od 0,1 % trdimo, da bi tudi v osnovni

množici pri tej trditvi dijaki (M = 3,17; SD = 0,970) pokazali več znanja od dijakinj (M = 2,44;

SD = 1,125).

Vrednost preizkusa Kruskal-Wallis (H = 7,456; df = 4; α = 0,114) je pokazala, da med odgovori

dijakov različnih šol ni statistično pomembnih razlik.

Vrednost preizkusa Mann-Whitney (U = 6431,500; Z = -0,765; α = 0,445) med dijaki, ki v

osnovni šoli so oz. niso obravnavali evolucije človeka, ni statistično pomembna. Tudi glede

obravnave snovi v srednji šoli vrednost ni statistično pomembna (U = 13534,000; Z = -0,528;

α = 0,598).

24,2

14,6

33,128,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Ne strinjam se Malo se strinjam Srednje se strinjam Popolnoma sestrinjam

De

lež

dija

kov

[%]

Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.



23

TRDITEV 2

Vse rastline in živali, vključno s človekom, so nastale v enem samem zamahu in to v končni in

nespremenljivi obliki.

Graf 8: Odgovori dijakov na drugo trditev

Večina dijakov (84,5 %) ve, da je druga trditev napačna, saj se z njo ne strinja. Znanje dijakov

pri tej trditvi je zadovoljivo.

Med odgovori dijakov prvega in četrtega letnika so statistično pomembne razlike, saj je

vrednost preizkusa Mann-Whitney (U = 11432,000; Z = -2,005; α = 0,045) statistično

pomembna. Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 4,5 % trdimo, da bi tudi v osnovni

množici dijaki prvega letnika (M = 1,30; SD = 0,700) bolj pravilno odgovorili na drugo trditev,

kot dijaki četrtega letnika (M = 1,17; SD = 0,568).

Vrednost Mann-Whitney preizkusa med dijaki in dijakinjami ni statistično pomembna (U =

11375,000; Z = -0,192; α = 0,848).

Tudi vrednost preizkusa Kruskal-Wallis med šolami ni pokazala statistično pomembnih razlik

(H = 7,004; df = 4; α = 0,136).

Vrednosti preizkusa Mann-Whitney glede tega, ali so dijaki v osnovni šoli (U = 6323,500; Z =

-1,443; α = 0,149) oz. srednji šoli (U = 13836,000; Z = -0,264; α = 0,792) obravnavali evolucijo

človeka, nista statistično pomembni.

84,5

7,5 6,02,1

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Vse rastline in živali, vključno s človekom, so nastale v enem samem zamahu in to v končni in nespremenljivi obliki.



24

TRDITEV 3

Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.

Graf 9: Odgovori dijakov na tretjo trditev

Večina dijakov je na trditev odgovorila pravilno (67,7 %), saj se z njo popolnoma (33,7 %) ali

srednje (34 %) strinja. Ostalih 32,2 % je odgovorilo napačno, saj se s trditvijo malo (17,9 %)

ali sploh ne strinjajo (14,3 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.

Med dijaki prvega in četrtega letnika so statistično pomembne razlike, saj je vrednost preizkusa

Mann-Whitney (U = 10624,500; Z = -2,331; α = 0,020) statistično pomembna. Ničelno hipotezo

zavrnemo in s tveganjem 2,0 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici dijaki četrtega letnika (M

= 3,05; SD = 0,994) bolj pravilno odgovorili na to trditev kot dijaki prvega letnika (M = 2,78;

SD = 1,049).

Vrednost Mann-Whitney preizkusa med dijaki in dijakinjami ni statistično pomembna (U =

10566,000; Z = -1,183; α = 0,237). Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za

vzorec pa lahko ugotovimo, da so najbolje odgovorile dijakinje (M = 2,92; SD = 1,007).

Prav tako vrednost preizkusa Kruskal-Wallis med šolami ni pokazala statistično pomembnih

razlik (H = 4,274; df = 4; α = 0,370). Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za

vzorec pa lahko povemo, da so bili dijaki šole 1 pri tej trditvi najbolj uspešni (M = 3,04; SD =

1,009), najmanj uspešni pa so bili dijaki šole 3 (M = 2,44; SD = 1,130).




14,317,9

34,0 33,7

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.



25

TRDITEV 4

Danes živijo nove vrste živih bitji, ki jih nekoč ni bilo.

Graf 10: Odgovori dijakov na četrto trditev

Več kot 90 % dijakov je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo popolnoma (69,0 %) ali

srednje (23 %) strinja. Manj kot 10 % dijakov pa je na trditev odgovorila napačno. Znanje

dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.


ni statistično pomembna. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa

lahko povemo, da so na 4. trditev bolje odgovorili dijaki četrtega letnika (M = 3,64; SD =

0,721), kot dijaki prvega letnika (M = 3,56; SD = 0,701).

Tudi vrednost Mann-Whitney preizkusa med dijaki in dijakinjami ni statistično pomembna

(U = 10983,500; Z = -0,750; α = 0,453). Za vzorec lahko povemo, da so najbolje odgovarjale

dijakinje (M = 3,59; SD = 0,667).



vzorec pa lahko ugotovimo, da so bili pri tej trditvi najbolj uspešni dijaki šole 4 (M = 3,67; SD

= 0,653), najmanj uspešni pa dijaki šole 3 (M = 3,33; SD = 0,866).


-0,946; α = 0,344) oz. srednji šoli (U = 125851,500; Z = -1,574; α = 0,115) obravnavali

evolucijo človeka, nista statistično pomembni.

2,45,7

23,0

69,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Danes živijo nove vrste živih bitji, ki jih nekoč ni bilo.



26

TRDITEV 5

Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.

Graf 11: Odgovori dijakov na peto trditev

Več kot 90 % dijakov je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo popolnoma (74,0 %) ali

srednje (19,1 %) strinja. Manj kot 10 % dijakov pa je na trditev odgovorila napačno. Znanje

dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.


ni statistično pomembna. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa

lahko povemo, da so na to trditev bolje odgovorili dijaki četrtega letnika (M = 3,73; SD =

0,553), kot dijaki prvega letnika (M = 3,63; SD = 0,665).

Tudi med dijaki in dijakinjami vrednost preizkusa Mann-Whitney ni statistično pomembna

(U = 10865,500; Z = -0,988; α = 0,323). Za vzorec lahko povemo, da so najbolje odgovarjali

dijaki (M = 3,73; SD = 0,552).



vzorec pa lahko ugotovimo, da so bili pri tej trditvi najbolj uspešni dijaki šole 3 (M = 4,00; SD

= 0,000), najmanj uspešni pa dijaki šole 5 (M = 3,60; SD = 0,708).




0,96,0

19,1

74,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.



27

TRDITEV 7

Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.

Graf 12: Odgovori dijakov na sedmo trditev

39,8 % dijakov je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo popolnoma (14,9 %) ali srednje

(24,8 %) strinja. Večina dijakov (60,3 %) je na trditev odgovorila napačno, saj se z njo malo

(40,9 %) ali v celoti ne strinja (19,4 %). Znanje dijakov pri tej trditvi ni zadovoljivo.

Vrednost preizkusa Mann-Whitney (U = 8723,500; Z = -4,730; α = 0,000) med dijaki različnih

letnikov je statistično pomembna. Ničelno hipotezo zavrnemo. Podatke lahko posplošimo na

osnovno množico in s tveganjem manjšim od 0,1 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici dijaki

četrtega letnika (M = 2,71; SD = 1,010) bolj pravilno odgovorili na to trditev kot dijaki prvega

letnika (M = 2,17; SD = 0,881).

Med spoloma dijakov vrednost preizkusa Mann-Whitney ni statistično pomembna

(U = 10079,500; Z = -1,825; α = 0,068). Za vzorec pa lahko povemo, da so najbolje odgovorili

dijaki (M = 2,51; SD = 1,056).



vzorec pa lahko ugotovimo, da so bili najbolj uspešni dijaki šole 2 (M = 2,46; SD = 1,031),

najmanj uspešni pa dijaki šole 3 (M = 2,11; SD = 1,054).

Vrednost preizkusa Mann-Whitney glede tega, ali so dijaki v osnovni šoli (U = 6740,000; Z =

-0,250; α = 0,802) obravnavali evolucijo človeka, ni statistično pomembna. Glede tega, ali so

dijaki v srednji šoli obravnavali evolucijo človeka, pa je statistično pomembna razlika

(U = 11273,000; Z = -3,218; α = 0,001). Podatke lahko posplošimo na osnovno množico in s

tveganjem 0,1 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici dijaki, ki so obravnavali evolucije

človeka (M = 2,53; SD = 0,995) bolje odgovarjali od tistih, ki te snovi pri pouku v srednji šoli

(še) niso obravnavali.

19,4

40,9

24,8

14,9

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.



28

TRDITEV 8

Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.

Graf 13: Odgovori dijakov na osmo trditev

Približno polovica dijakov (49,3 %) je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo malo (26,0

%) ali sploh ne strinja (23,3 %). Druga polovica dijakov pa je odgovorila napačno, saj se s

trditvijo srednje (39,4 %) ali popolnoma strinja (11,3 %). Znanje dijakov pri tej trditvi ni

zadovoljivo.



osnovno množico in s tveganjem 3,6 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici dijaki prvega

letnika (M = 2,47; SD = 0,909) bolj pravilno odgovorili na to trditev kot dijaki četrtega letnika

(M = 2,23; SD = 1,057).

Preizkus Mann-Whitney (U = 8593,500; Z = -3,770; α = 0,000) je pokazal, da so med dijaki in

dijakinjami statistično pomembne razlike. Ničelno hipotezo zavrnemo. Podatke lahko


množici dijakinje (M = 2,51; SD = 0,943) bolj pravilno odgovorile na to trditev kot dijaki

(M = 2,07; SD = 0,954).

Vrednost preizkusa Kruskal-Wallis med šolami ni pokazala statistično pomembnih razlik

(H = 2,164; df = 4; α = 0,706). Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec

pa lahko ugotovimo, da so bili pri tej trditvi najbolj uspešni dijaki šole 4 (M = 2,53; SD =

0,924), najmanj uspešni pa dijaki šole 3 (M = 2,22; SD = 0,441).




23,3 26,0

39,4

11,3

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.



29

TRDITEV 9

Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.

Graf 14: Odgovori dijakov na deveto trditev

Večina dijakov (86,6 %) je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo popolnoma strinja

42,4 % in srednje strinja 44,2 % dijakov. Malo več kot 10 % vseh dijakov je na trditev

odgovorilo napačno, saj se z njo ne strinja (2,4 %) oz. malo strinja (11,0 %). Znanje dijakov pri

tej trditvi je zadovoljivo.


letnikov ni statistično pomembna. Ničelno hipotezo potrdimo in podatkov ne moremo

posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so bolje odgovorili dijaki

četrtega letnika (M = 3,34; SD = 0,742) kot dijaki prvega letnika (M = 3,23; SD = 0,751).

Preizkus Mann-Whitney (U = 10498,000; Z = -1,329; α = 0,184) je pokazal, da med dijaki in

dijakinjami ni statistično pomembnih razlik. Ničelno hipotezo potrdimo in podatkov ne

moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so bili pri tej trditvi

dijaki bolj uspešni (M = 3,35; SD = 0,711) od dijakinj (M = 3,23; SD = 0,762).



pa lahko ugotovimo, da so bili najbolj uspešni dijaki šole 1 (M = 3,33; SD = 0,648), najmanj

uspešni pa dijaki šole 3 (M = 3,11; SD = 0,601).




2,4

11,0

44,2 42,4

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.



30

TRDITEV 10

Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.

Graf 15: Odgovori dijakov na deseto trditev


49,0 % in srednje strinja 35,5 % vseh. Preostali dijaki so odgovorili napačno, saj se jih s trditvijo

ne strinja (2,1 %) oz. malo strinja (13,4 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.



osnovno množico in s tveganjem 5,0 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici dijaki četrtega

letnika (M = 3,42; SD = 0,767) bolj pravilno odgovorili kot dijaki prvega letnika (M = 3,26;

SD = 0,785).



moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so bili pri tej trditvi

bolj uspešni dijaki (M = 3,41; SD = 0,748).

Vrednost preizkusa Kruskal-Wallis je med šolami pokazala statistično pomembne razlike

(H = 12,848; df = 4; α = 0,012). Podatke lahko posplošimo na osnovno množico in s tveganjem

1,2 % trdimo, da bi bili tudi v osnovni množici dijaki šole 5 najbolj uspešni (M = 3,53; SD =



-2,021; α = 0,043) obravnavali evolucijo človeka, je statistično pomembna. Podatke lahko

posplošimo na osnovno množico in s tveganjem 4,3 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici

dijaki, ki v osnovni šoli niso obravnavali evolucije človeka (M = 2,52; SD = 0,684) bolje

odgovorili od tistih, ki so to snov pri pouku obravnavali. Glede tega, ali so dijaki v srednji šoli

obravnavali evolucijo človeka pa statistično pomembnih razlik ni (U = 13382,000; Z = -0,743

α = 0,457).

2,1

13,4

35,5

49,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.



31

TRDITEV 11

Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra.

Graf 16: Odgovori dijakov na enajsto trditev


15,5 % in srednje strinja 57,6 % vseh. Preostanek dijakov je na trditev odgovoril napačno, saj

se z njo ne strinja (3,0 %) oz. malo strinja (23,9 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.





SD = 0,722).



moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so bile pri tej trditvi

bolj uspešne dijakinje (M = 2,89; SD = 0,667).

Vrednost preizkusa Kruskal-Wallis med šolami ni pokazala statistično pomembnih razlik (H =

3,595; df = 4; α = 0,464). Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa

lahko ugotovimo, da so bili dijaki šole 4 (M = 3,00; SD = 0,632) najbolj uspešni, najmanj





3,0

23,9

57,6

15,5

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra.



32

TRDITEV 12

Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije.

Graf 17: Odgovori dijakov na dvanajsto trditev

Več kot 90 % dijakov je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo popolnoma strinja 65,4 %

in srednje strinja 26,0 % dijakov. Preostanek dijakov je na trditev odgovoril napačno, saj se z

njo ne strinjajo (0,9 %) oz. malo strinjajo (7,8 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.





SD = 0,722).

Preizkus Mann-Whitney (U = 10011,500; Z = -2,174; α = 0,030) je pokazal, da so med dijaki

in dijakinjami statistično pomembne razlike. Ničelno hipotezo zavrnemo. Podatke lahko


dijaki bolj pravilno odgovorili (M = 3,69; SD = 0,568) od dijakinj (M = 3,51; SD = 0,709).



pa lahko ugotovimo, da so bili dijaki šole 5 najbolj uspešni (M = 3,65; SD = 0,617), najmanj



-0,691; α = 0,490) obravnavali evolucijo človeka, ni statistično pomembna. Glede tega, ali so

dijaki v srednji šoli obravnavali evolucijo človeka pa najdemo statistično pomembne razlike

(U = 12003,000; Z = -2,669; α = 0,008). S tveganjem 0,8 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici

dijaki, ki so v srednji šoli obravnavali evolucije človeka (M = 3,67; SD = 0,569), bolje

odgovorili od tistih, ki te snovi pri pouku (še) niso obravnavali.

0,97,8

26,0

65,4

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije.



33

TRDITEV 13

Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.

Graf 18: Odgovori dijakov na trinajsto trditev

Pri tej trditvi je malo manj kot polovica dijakov odgovorila pravilno, saj se z njo ne strinjajo

(24,5 %) ali malo strinjajo (19,1 %). Malo več kot polovica dijakov pa je na trditev odgovorila

napačno, saj se z njo srednje (27,5 %) ali popolnoma strinja (29,0 %). Znanje dijakov pri tej

trditvi ni zadovoljivo.



posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so bolj pravilno odgovorili

dijaki prvega letnika (M = 2,62; SD = 1,120) kot dijaki četrtega letnika (M = 2,58; SD = 1,198).




dijakinje bolj pravilno odgovorile (M = 2,74; SD = 1,107) od dijakov (M = 2,27; SD = 1,174).

Vrednost preizkusa Kruskal-Wallis je med šolami pokazala statistično pomembne razlike







24,519,1

27,5 29,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.



34

TRDITEV 14

Človek se ne bi mogel razviti brez posega nekega višjega bitja ali uma.

Graf 19: Odgovori dijakov na štirinajsto trditev

Več kot polovica dijakov (63,6 %) je na trditev odgovorila pravilno, saj se jih z njo ne strinja

36,7 % oz. malo strinja 25,9 %. Ostali, ki se s trditvijo srednje (19,4 %) ali popolnoma strinjajo

(17,0 %) pa so na trditev odgovorili napačno. Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.





Preizkus Mann-Whitney (U = 10045,000; Z = -1,857; α = 0,063) med dijaki in dijakinjami ni

pokazal statistično pomembnih razlik. Ničelno hipotezo potrdimo in podatkov ne moremo

posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so na trditev bolj pravilno

odgovorile dijakinje (M = 2,23; SD = 1,089) kot dijaki (M = 2,01; SD = 1,129).

Vrednost preizkusa Kruskal-Wallis je pokazala, da so med šolami statistično pomembne razlike







36,7

26,919,4 17,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Človek se ne bi mogel razviti brez posega nekega višjega bitja ali uma.



35

TRDITEV 15

Sodobni človek je živel v istem času kot mamuti.

Graf 20: Odgovori dijakov na petnajsto trditev

Pri tej trditvi je večina dijakov odgovorila napačno, saj se jih ne strinja 39,7 % in malo strinja

23,9 %. Ostali dijaki, ki se s trditvijo srednje (21,5 %) ali popolnoma strinjajo (14,9 %), so

odgovorili pravilno. Znanje dijakov pri tej trditvi ni zadovoljivo.




dijaki četrtega letnika (M = 2,16; SD = 1,143) kot dijaki prvega letnika (M = 2,09; SD = 1,072).




množici dijaki (M = 2,71; SD = 1,142) bolj pravilno odgovorili na trditev kot dijakinje

(M = 1,88; SD = 0,982).








39,7

23,9 21,514,9

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Sodobni človek je živel v istem času kot mamuti.



36

TRDITEV 16

Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitji, ki so že izumrle.

Graf 21: Odgovori dijakov na šestnajsto trditev

Dijaki so bili pri tej trditvi zelo uspešni, saj jih je več kot 90 % odgovorilo pravilno. S trditvijo

se popolnoma strinja 88,1 % in srednje strinja 5,4 % dijakov. Preostali pa so odgovorili

napačno, saj se z njo ne strinjajo (4,2 %) ali malo strinjajo (2,4 %). Znanje dijakov pri tej trditvi

je zadovoljivo.








odgovorili dijaki (M = 3,83; SD = 0,536) kot dijakinje (M = 3,75; SD = 0,742).








4,2 2,4 5,4

88,1

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitji, ki so že izumrle.



37

TRDITEV 17

Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskih Adama in Eve

Graf 22: Odgovori dijakov na sedemnajsto trditev

Več kot 70 % dijakov je na trditev odgovorilo pravilno, saj se jih 53,7 % z njo ne strinja oz.

malo strinja (20,9 %). Ostali dijaki so odgovorili napačno, saj se srednje (15,2 %) ali popolnoma

strinjajo (10,1 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.




letnika (M = 1,94; SD = 1,079) bolj pravilno odgovorili kot dijaki četrtega letnika (M = 1,57;

SD = 0,887).












53,7

20,915,2

10,1

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske - biblijskih Adama in Eve.



38

TRDITEV 18

Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 – 7 milijoni let.

Graf 23: Odgovori dijakov na osemnajsto trditev

Ta trditev je pravilna. Z njo se popolnoma strinja 7,8 % in srednje strinja 35,8 %, skupaj torej

43,6 % dijakov. Drugi dijaki, ki se malo strinjajo (46,0 %) in ne strinjajo (10,4 %), pa so

odgovorili napačno. Znanje dijakov pri tej trditvi ni zadovoljivo.





SD = 0,746).




odgovorili dijaki (M = 2,46; SD = 0,807) kot dijakinje (M = 2,39; SD = 0,769).

Vrednost preizkusa Kruskal-Wallis (H = 2,758; df = 4; α = 0,599) med šolami ni pokazala

statistično pomembnih razlik. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec






10,4

46,0

35,8

7,8

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 -7 milijoni let.



39

TRDITEV 19

Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevanja z govorjeno besedo.

Graf 24: Odgovori dijakov na devetnajsto trditev

Na trditev, ki je napačna, je pravilno odgovorila več kot polovica (62,7 %) dijakov. Z njo se

namreč ne strinja 27,5 % in malo strinja 35,2 % dijakov. Drugi dijaki, ki se s trditvijo srednje

strinjajo (27,8 %) in popolnoma strinjajo (9,6 %), so odgovorili napačno. Znanje dijakov pri tej

trditvi je zadovoljivo.








dijakinje (M = 2,26; SD = 0,962) bolj pravilno odgovorile kot dijaki (M = 2,02; SD = 0,894).




uspešni pa dijaki šole 1 (M = 2,12; SD = 1,003) in šole 2 (M = 2,12; SD = 0,915).




27,5

35,227,8

9,6

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo.



40

TRDITEV 20

Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka.

Graf 25: Odgovori dijakov na dvajseto trditev

Večina dijakov (83 %) je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo popolnoma (57,9 %) ali

srednje strinjajo (25,1 %). Preostanek dijakov je na trditev odgovoril napačno, ker se z njo ne

strinjajo (7,2 %) ali malo strinjajo (9,9 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.











0,1 % trdimo, da bi bili tudi v osnovni množici dijaki šole 5 (M = 3,54; SD = 0,851) in dijaki

šole 1 (M = 3,54; SD = 0,803) najbolj uspešni, najmanj uspešni pa dijaki šole 3 (M = 2,78; SD

= 1,202).




dijaki, ki v osnovni šoli niso obravnavali evolucije človeka (M = 3,65; SD = 0,758), bolje


obravnavali evolucijo človeka pa statistično pomembnih razlik ni (U = 12593,500; Z = -1,768;

α = 0,077).

7,2 9,9

25,1

57,9

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka.



41

TRDITEV 21

Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.

Graf 26: Odgovori dijakov na enaindvajseto trditev

Skoraj polovica dijakov (48,6 %) je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo popolnoma (15,8

%) ali srednje (32,8 %) strinjajo. Preostala polovica dijakov je na trditev odgovorila napačno,

saj se z njo ne strinjajo (20,0 %) oz. malo strinjajo (31,3 %). Znanje dijakov pri tej trditvi ni

zadovoljivo.








dijaki (M = 2,64; SD = 1,027) bolj pravilno odgovorili na trditev kot dijakinje (M = 2,37; SD =

0,956).





Vrednost preizkusa Mann-Whitney, glede tega, ali so dijaki v osnovni šoli (U = 5703,000; Z =



dijaki, ki v osnovni šoli niso obravnavali evolucije človeka (M = 2,71; SD = 1,051), bolje


obravnavali evolucijo človeka, pa statistično pomembnih razlik ni (U = 13647,500; Z = -0,395;

α = 0,693).

20,0

31,3 32,8

15,8

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.



42

TRDITEV 22

Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedji nukleotidov.

Graf 27: Odgovori dijakov na dvaindvajseto trditev

Več kot polovica dijakov (58,5 %) je na trditev odgovorila pravilno, saj se z njo srednje

(40,9 %) ali popolnoma strinjajo (17,6 %). Ostali dijaki so na trditev odgovorili napačno, saj se

s trditvijo ne strinjajo (5,1 %) ali malo strinjajo (36,4 %). Znanje dijakov pri tej trditvi ni

zadovoljivo.





SD = 0,786).




dijaki (M = 2,90; SD = 0,876) bolj pravilno odgovorili kot dijakinje (M = 2,64; SD = 0,776).








5,1

36,440,9

17,6

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedji nukleotidov.



43

TRDITEV 23

Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.

Graf 28: Odgovori dijakov na triindvajseto trditev

Več kot polovica dijakov je na trditev odgovorila pravilno (66,2 %), saj se z njo srednje

(34,9 %) ali popolnoma strinjajo (31,3 %). Preostali so odgovorili napačno, saj se s trditvijo ne

strinjajo (8,7 %) ali malo strinjajo (25,1 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.





SD = 0,976).




dijaki (M = 3,04; SD = 0,951) bolj pravilno odgovorili kot dijakinje (M = 2,83; SD = 0,944).








8,7

25,1

34,931,3

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.



44

TRDITEV 24

Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek.

Graf 29: Odgovori dijakov na štiriindvajseto trditev

Večina dijakov je na trditev odgovorila pravilno (79,1 %), saj se jih z njo ne strinja 55,5 % oz.

malo strinja 23,6 %. Ostali dijaki so na trditev odgovorili napačno, saj se z njo srednje (14,3 %)

ali popolnoma strinjajo (6,6 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.




letnika (M = 1,79; SD = 0,952) bolj pravilno odgovorili kot dijaki četrtega letnika (M = 1,58;

SD = 0,907).







1,5 % trdimo, da bi bili tudi v osnovni množici dijaki šole 5 (M = 2,01; SD = 1,052) najbolj

uspešni, najmanj uspešni pa dijaki šole 3 (M = 1,56; SD = 0,882).




55,5

23,6

14,36,6

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek.



45

TRDITEV 25

Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.

Graf 30: Odgovori dijakov na petindvajseto trditev

Večina dijakov je na trditev odgovorila pravilno (81,4 %), saj se z njo ne strinjajo (50,4 %)

oz. malo strinjajo (31,0 %). Preostali dijaki so na trditev odgovorili napačno, saj se z njo

srednje (14,6 %) ali popolnoma strinjajo (3,9 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.







posplošiti na osnovno množico.








50,4

31,0

14,6

3,9

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.



46

TRDITEV 26

Evolucija (biološki razvoj) modernega človeka še vedno poteka.

Graf 31: Odgovori dijakov na šestindvajseto trditev

Večina dijakov je na trditev odgovorila pravilno (90,1 %), saj se z njo popolnoma strinjajo (71,6

%) oz. srednje strinjajo (18,5 %). Preostali dijaki so na trditev odgovorili napačno, saj se z njo

ne strinjajo (2,1 %) ali malo strinjajo (7,8 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.







posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so dijaki (M = 3,70; SD =

0,677) bolj pravilno odgovorili od dijakinj (M = 3,56; SD = 0,742).








2,17,8

18,5

71,6

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Evolucija (biološki razvoj) modernega človeka še vedno poteka.



47

TRDITEV 27

Sodobni človek je živel v istem času kot dinozavri.

Graf 32: Odgovori dijakov na sedemindvajseto trditev

Večina dijakov je na trditev odgovorila pravilno (94,4 %), saj se z njo ne strinjajo (86,6 %) ali

malo strinjajo (7,8 %). Ostali so na trditev odgovorili napačno, saj se z njo srednje (3,6 %) ali

popolnoma strinjajo (2,1 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.



posplošiti na osnovno množico.

Preizkus Mann-Whitney (U = 10279,000; Z = -2,513; α = 0,012) je pokazal, da so med dijaki

in dijakinjami statistično pomembne razlike. Ničelno hipotezo zavrnemo. Podatke lahko


dijakinje (M = 1,27; SD = 0,683) bolj pravilno odgovorile na trditev kot dijaki (M = 1,07; SD

= 0,299).








86,6

7,83,6 2,1

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Sodobni človek je živel v istem času kot dinozavri.



48

TRDITEV 28

Razvoj človeka je načrtovalo in ga še vedno vodi neko višje bitje.

Graf 33: Odgovori dijakov na osemindvajseto trditev

Večina dijakov je na trditev odgovorila pravilno (76,1 %), saj se z njo ne strinjajo (50,4 %) ali

malo strinjajo (25,7 %). Ostali so na trditev odgovorili napačno, saj se z njo srednje (13,7 %)

ali popolnoma strinjajo (10,1 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.







posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so dijakinje (M = 1,86; SD =

1,022) bolj pravilno odgovorile od dijakov (M = 1,77; SD = 0,989).



manjšim od 0,1 % trdimo, da bi bili tudi v osnovni množici dijaki šole 5 (M = 2,27; SD = 1,069)

najbolj uspešni, najmanj uspešni pa dijaki šole 3 (M = 1,56; SD = 0,882).




50,4

25,7

13,710,1

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Razvoj človeka je načrtovalo in ga še vedno vodi neko višje bitje.



49

TRDITEV 29

Človekovi najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in šimpanzi.

Graf 34: Odgovori dijakov na devetindvajseto trditev

Večina dijakov je na trditev odgovorila pravilno (77,3 %), saj se z njo srednje (40,0 %) ali

popolnoma strinjajo (37,3 %). Preostanek dijakov je na trditev odgovoril napačno, saj se z njo

ne strinjajo (4,2 %) ali malo strinjajo (18,5 %). Znanje dijakov pri tej trditvi je zadovoljivo.



posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so na 29. trditev bolj pravilno

odgovorili dijaki četrtega letnika (M = 3,19; SD = 0,822) kot dijaki prvega letnika (M = 3,06;

SD = 0,857).




dijaki (M = 3,29; SD = 0,807) bolj pravilno odgovorili na trditev kot dijakinje (M = 3,03; SD =

0,852).








4,2

18,5

40,0 37,3

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Človekovi najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in šimpanzi.



50

V tretjem sklopu vprašalnika sta bili dve trditvi, s katerima smo želeli dobiti mnenje dijakov o

raziskavi. Tudi v tem delu smo preverili statistično pomembnost (preizkusa Mann-Whitney in

Kruskal-Wallis) razlik med odgovori dijakov glede na spol, letnik in šolo, ki jo dijaki

obiskujejo, ter glede na to, ali so v osnovni in srednji šoli obravnavali evolucijo človeka.

TRDITEV 30

Vprašalnik je bil razumljiv.

Graf 35: Odgovori dijakov na trideseto trditev

Večina dijakov je odgovorila, da jim je bil vprašalnik razumljiv. S trditvijo se strinja 64,2 %

dijakov, srednje strinja 30,7 % in malo strinja 3,9 % dijakov. 1,2 % dijakov pa se s trditvijo ne

strinja.


letnikov ni statistično pomembna. Vrednost preizkusa Mann-Whitney med dijaki in dijakinjami

(U = 11375,500; Z = -0,143; α = 0,886) ni statistično pomembna. Tudi vrednost preizkusa

Kruskal-Wallis (H = 3,855; df = 4; α = 0,426) med šolami ni pokazala statistično pomembnih

razlik. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.

1,2 3,9

30,7

64,2

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Vprašalnik je bil razumljiv.



51

TRDITEV 31

Všeč mi je bilo sodelovanje v tej raziskavi.

Graf 36: Odgovori dijakov na enaintrideseto trditev

Večina dijakov je odgovorila, da jim je bilo sodelovanje v tej raziskavi všeč. S trditvijo se strinja

60,0 % dijakov, srednje strinja 30,4 % in malo strinja 7,8 % dijakov. 1,2 % dijakov pa se s

trditvijo ne strinja.


letnikov ni statistično pomembna. Vrednost preizkusa Mann-Whitney med dijaki in dijakinjami

(U = 11428,500; Z = -0,062; α = 0,950) ni statistično pomembna. Tudi vrednost preizkusa

Kruskal-Wallis (H = 6,840; df = 4; α = 0,145) med šolami ni pokazala statistično pomembnih

razlik. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.

1,87,8

30,4

60,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


De

lež

dija

kov

[%]

Všeč mi je bilo sodelovanje v tej raziskavi.



52

5. RAZPRAVA

Pregled virov je pokazal, da je poučevanje in učenje evolucije človeka povezano s številnimi

težavami, npr. vplivom socialnega okolja (Guillermo in Avelina, 2008); skromnimi, površnimi

ali celo zastarelimi informacijami v učbenikih (Pobiner, 2016), nezaupanjem v znanost in

omejitvami izobraževalnega sistema (Nedelson in Hardy, 2015) ter neznanjem učiteljev (Bajc,

2012). Med te sodijo tudi napačne predstave in vpliv kreacionizma v šolskem okolju. Glavni

cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali imajo dijaki prvega in četrtega letnika različnih srednjih

šol iz primorske regije zadovoljivo znanje o evoluciji človeka. Preučili smo tudi, ali je znanje

o evoluciji človeka povezano s spolom, starostjo dijakov in srednjo šolo, ki jo obiskujejo, ter

tem, ali so evolucijo človeka v osnovni in srednji šoli že obravnavali.

5.1 ZNANJE DIJAKOV O EVOLUCIJI ČLOVEKA

Pri preverjanju znanja smo izračunali povprečne dosežke vseh dijakov, za kar smo morali

preizkuse najprej točkovati. Doseči je bilo mogoče 34 točk, kar predstavlja 100 % dosežek.

Vsi dijaki skupaj so na preizkusu znanja dosegli povprečno 70,39 %. Njihovo znanje o evoluciji

človeka je nad 60 %, kar pomeni, da tematiko zadovoljivo dobro poznajo. Našo prvo hipotezo,

da imajo dijaki prvega in četrtega letnika srednje šole pomanjkljivo znanje, zato lahko ovržemo.

Tudi Rožanec (2020) ugotavlja, da imajo dijaki zelo dobro znanje o evoluciji človeka, saj so v

povprečju dosegli 72,31 %.

V nadaljevanju smo pripravili še tabelo 5, ki prikazuje, pri katerih vprašanjih oz. trditvah so

dijaki pokazali zadovoljivo znanje (vsaj 60 % uspešnost na preverjanju) o evoluciji človeka. Pri

odgovarjanju na šest vprašanj izbirnega tipa je znanje zadovoljivo, saj je bil dosežek dijakov

pri štiri izmed šestih vprašanj nad 60 %. Tudi pri odgovarjanju na 28 trditev so bili uspešni, saj

so na 20 izmed njih pokazali zadovoljivo znanje. Mitevski (2016) je prišla do podobnih

zaključkov. Znanje dijakov je tudi v njeni raziskavi zadovoljivo, saj je preseglo 60 % uspešnost.

Na rezultate vpliva tudi predznanje, ki so ga dijaki usvojili tekom osnovne šole. V ta namen

smo jih pred začetkom preverjanja znanja o tem tudi povprašali. Ugotovili smo, da je večina

dijakov (več kot 80 %) odgovorila, da so evolucijo človeka že obravnavali v osnovni šoli. Da

so to temo že obravnavali v srednji šoli, pa so pogosteje odgovorili dijaki četrtega letnika

(96,42 %) kot dijaki prvega letnika (34,97 %). Slednje smo pričakovali, saj učitelji v 70 urah

biologije v prvem letniku najpogosteje obravnavajo učne sklope A (Življenje na Zemlji), B

(Raziskovanje in poskusi), C (Zgradba in delovanje celice) in D (Geni in dedovanje), ki ne

vsebujejo učnih ciljev evolucije človeka. V učnem sklopu E (Evolucija, 25 ur), ki ga

najpogosteje obravnavajo v tretjem letniku, je en učni cilj o evoluciji človeka. Dijaki četrtega

letnika, ki za maturo izberejo biologijo, pa imajo v maturitetnem programu v učnem sklopu O

(Ekologija, biotska pestrost in evolucija, 30 ur) še več učnih ciljev s področja evolucije človeka

(Učni načrt. Gimnazija: klasična, strokovna gimnazija. Biologija, 2008, Učni načrt. Gimnazija:

Program splošna gimnazija biologija., 2008).



53

Tabela 5: Povprečni dosežki (%) dijakov in dijakinj pri posameznih vprašanjih in

trditvah na preverjanju znanja (N = 335)

Vprašanje Ali je znanje

zadovoljivo?

Povprečni

dosežek

[%]

1. Koliko je stara Zemlja? Je 86,3

2. Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli? Je 96,7

3. Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Ni 50,7

4. Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Je 64,2

5. Kje je živel neandertalec ? (Izbrani samo vsi pravilni odgovori) Ni 7,2

6. Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)? Je 85,7

Trditev Ali je znanje

zadovoljivo?

Povprečni

dosežek

[%]

1. Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis)

sta na Zemlji bivala istočasno.

Je 61,2

2. Vse rastline in živali, vključno s človekom, so nastale v enem samem

zamahu in to v končni in nespremenljivi obliki.

Je 92,0

3. Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. Je 67,7

4. Danes živijo nove vrste živih bitji, ki jih nekoč ni bilo. Je 92,0

5. Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino. Je 93,1

7. Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. Ni 39,8

8. Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. Ni 49,3

9. Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek. Je 86,6

10. Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. Je 84,5

11. Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra. Je 73,1

12. Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije. Je 91.4

13. Sodobni človek se je razvil iz neandertalca. Ni 43.6

14. Človek se ne bi mogel razviti brez posega nekega višjega bitja ali uma. Je 63,6

15. Sodobni človek je živel v istem času kot mamuti. Ni 36,4

16. Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitji, ki so že izumrle. Je 93,5

17. Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske - biblijskih Adama in

Eve.

Je 74,6

18. Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 - 7

milijoni let. Ni 43,6

19. Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo. Je 62,7

20. Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega

človeka.

Je 83,0

21. Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno. Ni 48,6

22. Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij

nukleotidov. Ni 58,5

23. Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. Je 66,2

24. Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil/razvil človek.

Je 79,1

25. Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. Je 81,4

26. Evolucija (biološki razvoj) modernega človeka še vedno poteka. Je 90,1

27. Sodobni človek je živel v istem času kot dinozavri. Je 94,4

28. Razvoj človeka je načrtovalo in ga še vedno vodi neko višje bitje. Je 76,1

29. Človekovi najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile,

orangutani in šimpanzi.

Je 77,3



54

V tabeli 6 smo svoje rezultate primerjali z znanjem o evoluciji človeka, ki so ga pokazale druge

raziskave. Kot lahko ugotovimo, so v naši raziskavi dijaki pokazali boljše znanje kot v večini

drugih raziskavah, narejenih v Sloveniji. Izpostaviti je treba, da smo našo raziskavo izvedli v

spletni obliki, na daljavo. To pomeni, da so si dijaki pri odgovarjanju na vprašanja in trditve

lahko pomagali z učbeniki in spletnimi vsebinami, saj je nadzor na daljavo težko zagotoviti.

Podoben problem sta imeli tudi Rožanec (2020) in Tomšič (2020), ki sta raziskavo prav tako

izpeljali v spletni obliki.

Tabela 6: Povprečni dosežki učencev in dijakov na preverjanju znanja evolucije človeka

v izbranih slovenskih raziskavah

Raziskava Vzorec, na katerem je bila raziskava opravljena Povprečni

dosežek

Rožanec, 2020 Gimnazija: 3. letnik 72,3 %

Tomšič, 2020 OŠ: 8. in 9. razred

SŠ: 1. letnik

59,1 %

Vreš, 2019 OŠ: 8. in 9. razred 59,7 %

Potrebuješ, 2018 Gimnazija, SŠ za gostinstvo in turizem: 1., 2. in 3. letnik 55,1 %

Gešman, 2017 OŠ: 8. in 9. razred 60,7 %

Brezovšček, 2016 OŠ: 8. in 9. razred 58,9 %

Lončar, 2016 OŠ: 8. in 9. razred 64,6 %

Mitevski, 2016 SŠ (naravoslovni program) in gimnazija: 1. in 2. letnik > 60 %



55

5.2 RAZLIKE V ZNANJU O EVOLUCIJI ČLOVEKA MED DIJAKINJAMI IN

DIJAKI

Ugotovili smo, da so bili dijaki pri reševanju preizkusa malo boljši (74,87 % uspešnost) od

dijakinj (68,59 %).

Statistično pomembne razlike glede na spol smo našli pri naslednjih 12 vprašanjih oz. trditvah:

V6: »Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?«. Dijaki so na to

vprašanje odgovarjali bolje.

T1: »Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na

Zemlji bivala istočasno.«. Dijaki so na to trditev odgovarjali bolje.

T8: »Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.« Dijakinje

so na to trditev odgovarjale boljše kot dijaki.

T12: »Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije.« Na to trditev so bolje odgovarjali

dijaki.

T13: »Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.« Tu so bolje odgovarjale dijakinje.

T15: »Sodobni človek je živel v istem času kot mamuti.« Pri tej trditvi so bili bolj uspešni

dijaki.

T19: »Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo.« Dijakinje so na

to trditev odgovarjale boljše kot dijaki.

T21: »Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.« Bolj uspešni

so bili dijaki.

T22: »Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij

nukleotidov.« Bolj uspešni so bili dijaki.

T23: »Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.« Bolj uspešni so bili

dijaki.

T27: »Sodobni človek je živel v istem času kot dinozavri.« Bolj uspešne so bile dijakinje.

T29: »Človekovi najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in

šimpanzi.« Bolj uspešni so bili dijaki.

Pri večini vprašanj in trditev, kje smo našli statistično pomembne razlike, so bolje odgovorili

dijaki. Dijakinje so bile uspešnejše pri trditvah 8, 13, 19 in 27.

Našo četrto hipotezo, ki pravi, da med fanti in dekleti ni razlike v znanju evolucije človeka, smo

zavrnil, saj je bilo med odgovori deklet in fantov 12 statistično pomembnih razlik.



56

5.3 RAZLIKE V ZNANJU O EVOLUCIJI ČLOVEKA GLEDE NA STAROST

DIJAKOV IN OBRAVNAVO SNOVI

Dijake smo tudi povprašali, ali so v osnovni šoli obravnavali evolucijo človeka. Več kot 80 %

jih je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno. Večja razlika pa je bila pri obravnavanju te teme v

srednji šoli. Večina dijakov prvega letnika pravi (65,02 %), da evolucije človeka še niso

obravnavali, medtem ko so dijaki četrtega letnika to snov večinoma (96,42 %) že obravnavali.

Te razlike bi lahko vplivale tudi na dobljene rezultate, saj so pri našem preverjanju znanja dijaki

četrtega letnika dosegali malo boljše rezultate (73,92 % uspešnost), kot dijaki prvega letnika

(68,62 %).

Statistično pomembne razlike glede na spol so bile pri naslednjih 14 vprašanjih oz. trditvah:

V5: »Kje je živel neandertalec ? (Izbrani samo vsi pravilni odgovori)« Bolj uspešni so

bili dijaki 4. letnikov.

V6: »Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?« Bolj uspešni so

bili dijaki 4. letnikov.

T2: »Vse rastline in živali, vključno s človekom, so nastale v enem samem zamahu in to

v končni in nespremenljivi obliki.« Bolj uspešni so bili dijaki 1. letnikov.

T3: »Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.« Bolj uspešni so bili dijaki

4. letnikov.

T7: »Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.« Bolj uspešni so bili

dijaki 4. letnikov.

T8: »Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.« Bolj

uspešni so bili dijaki 1. letnikov.

T10: »Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.« Bolj uspešni so bili

dijaki 4. letnikov.

T11: »Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra.« Bolj

uspešni so bili dijaki 4. letnikov.

T12: »Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije.« Bolj uspešni so bili dijaki 4.

letnikov.

T17: »Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske - biblijskih Adama in Eve.«

Tu so bolj pravilneje odgovarjali dijaki 1. letnikov.

T18: »Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 - 7 milijoni

let.« Bolj uspešni so bili dijaki 4. letnikov.

T22: »Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij

nukleotidov.« Bolj uspešni so bili dijaki 4. letnikov.

T23: »Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.« Bolj uspešni so bili

dijaki 4. letnikov.

T24: »Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil/razvil človek.« Pri tej trditvi so bolj pravilneje odgovarjali dijaki 1. letnikov.

Pri večini vprašanj in trditev, kje smo našli statistično pomembne razlike, so bolje odgovorili

dijaki četrtega letnika. Dijaki prvega letnika so bili uspešnejši pri trditvah 2, 8, 17 in 24.



57

Drugo hipotezo, da imajo dijaki četrtega letnika boljše znanje o evoluciji človeka kot dijaki

prvega letnika, lahko potrdimo. Dijaki četrtega letnika so namreč na deset statistično

pomembnih vprašanj oz. trditev odgovorili bolj pravilno, dijaki prvega letnika pa so bolj

pravilno odgovorili samo na štiri vprašanja oz. trditve.

5.4 RAZLIKE V ZNANJU O EVOLUCIJI ČLOVEKA GLEDE NA ŠOLO, KI

JO DIJAKI OBISKUJEJO

Ugotovili smo, da se znanje dijakov iz različnih šol ni zelo razlikovalo. Najuspešnejša je bila

šola 2 (71,50 %), tej pa sledijo šola 3 (70,26 %), šola 4 (70,24 %), šola 1 (69,57 %) in šola 5

(69,43 %). Kljub temu pa smo našli tudi osem statistično pomembnih razlik. Tretjo hipotezo,

da med dijaki različnih srednjih šol ni razlike v znanju evolucije človeka, smo zato zavrnili.

Statistično pomembne razlike glede na spol se pojavljajo pri naslednjih vprašanjih oz. trditvah:

V6: »Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?« Šola 3 je bila tu

najbolj uspešna.

T10: »Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.« Šola 5 je bila tu najbolj

uspešna.

T13: »Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.« Šola 4 je bila tu najbolj uspešna.

T14: »Človek se ne bi mogel razviti brez posega nekega višjega bitja ali uma.« Pri tej

trditvi je bila najbolj uspešna šola 5.

T17: »Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske - biblijskih Adama in Eve.«

Tudi pri tej trditvi je bila najbolj uspešna šola 5.

T20: »Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka.«

Tu sta bili najbolj uspešni šoli 1 (M = 3,54 SD = 0,803) in 5 (M = 3,54 SD = 0,851).

T24: »Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil/razvil človek.« Pri tej trditvi je bila najbolj uspešna šola 5.

T28: »Razvoj človeka je načrtovalo in ga še vedno vodi neko višje bitje.« Tudi pri tej

trditvi je bila najbolj uspešna šola 5.

Pri vseh vprašanjih in trditvah, kjer smo našli statistično pomembne razlike, je bila

najuspešnejša šola 5.

5.5 NAPAČNE PREDSTAVE POVEZANE Z EVOLUCIJO ČLOVEKA

Napačne predstave so pogoste pri vprašanjih in trditvah, ki so povezani s časovno in prostorsko

umestitvijo dogodkov. Poleg tega pa še pri tistih, ki preverjajo splošno razgledanost dijakov in

vpliv kreacionizma. Zaradi večje preglednosti smo ta vprašanja in trditve razdelili v štiri sklope.



58

5.5.1 ČASOVNA UMESTITEV DOGODKOV V EVOLUCIJI ČLOVEKA

V sklopu časovne umestitve dogodkov v evoluciji človeka sta vprašanji 1 in 3 ter trditve 1, 3,

15, 18, 21 in 27.

Pri vprašanju 1 (Koliko je stara Zemlja?) so dijaki odgovorili zelo dobro, saj jih je kar 86,3 %

izbralo pravilen odgovor b) 4,5 milijarde let. Rezultati so bolj pomanjkljivi pri vprašanju 3, saj

je le polovica dijakov (50,7 %) odgovorila pravilno. Pri trditvi 1 (Sodobni človek (Homo

sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno) se s trditvijo

srednje in popolnoma strinja malo več kot polovica dijakov (61,2 %). Znanje pri trditvi 3

(Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let) je zadovoljivo, saj je pravilno odgovorilo

67,7 % dijakov. Več težav so imeli pri trditvi 15, kjer znanje ni zadovoljivo. Slednja se nanaša

na sobivanje sodobnega človeka z mamuti, ki je pravilna, vendar se z njo malo ali sploh ne

strinja 63,6 % dijakov. Tudi pri trditvi 18 (Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel

pred približno 6 – 7 milijoni let) znanje ni zadovoljivo, saj se z njo popolnoma strinja le 7,8 %

oz. srednje strinja 35,8 % dijakov. Slabo znanje smo odkrili tudi pri trditvi 21, ki se navezuje

na pokončno hojo avstralopiteka. Manj kot polovica dijakov (46,6 %) je na to trditev odgovorila

pravilno. Tudi Mitevski (2016) ugotavlja, da je znanje dijakov pri tem vprašanju pomanjkljivo;

v njeni raziskavi je pravilno odgovorilo le 34,1 % dijakov. Podobne pomanjkljivosti, kot so se

pokazale v naši raziskavi, je Mitevski našla tudi pri trditvah o sobivanju človeka in mamuta ter

zadnjem skupnem predniku šimpanza in človeka.

Na trditev 27, ki napačno umešča sodobnega človeka v isti časovni okvir kot dinozavre, je

pravilno odgovorilo kar 94,4 %. Znanje pri tej trditvi je torej odlično. Podobni rezultati glede

tega so bile tudi v raziskavah, ki sta jih opravili Mitevski (2016) in Rožanec (2020).

5.5.2 PROSTORSKA UMESTITEV DOGODKOV V EVOLUCIJI ČLOVEKA

Krajevno umestitev dogodkov v evoluciji človeka preverjajo vprašanja 2, 4 in 5.

Znanje dijakov na vprašanje 2 je zelo dobro, saj so skoraj vsi nanj odgovorili pravilno (96,7 %).

Tudi pri vprašanju 4 ni bilo večjih težav. Večina dijakov (64,2 %) ve, da se je sodobni človek

(Homo sapiens) razvil v Afriki. Največ napak pri tem vprašanju predstavljata odgovor a) »na

Bližnjem vzhodu« (11,0 %) in odgovor f) »hkrati na več celinah« (15,2 %). Težave se pojavijo

pri vprašanju 5, ki je povezano z neandertalcem. Tu je bilo možnih več odgovorov. Dijaki so

sicer pogosto izbrali posamične pravilne odgovore, in sicer, da je neandertalec živel na

Bližnjem vzhodu (63,6 %), v Aziji (69,6 %) in v Evropi (31,6 %). Delež dijakov, ki so izbrali

vse tri pravilne odgovore pa je bil zelo nizek (7,2 %). Največ dijakov je kot pravilni odgovor

izbralo Ameriko (95,2 %), kar pa je popolnoma napačno. Podobno ugotavlja tudi Rožanec

(2020). V njeni raziskavi je delež dijakov, ki so kot pravilen odgovor izbrali Ameriko, sicer

manjši (58 %), vendar potrjuje obstoj napačne predstave o prostorski umestitvi neandertalca.

5.5.3 PREVERJANJE SPLOŠNE RAZGLEDANOSTI V EVOLUCIJI ČLOVEKA

Splošno razgledanost o evoluciji človeka smo preverjali z vprašanjem 6 in trditvami 4, 5, 7, 8,

9, 10, 11, 12, 13, 16, 19, 20, 22, 23, 25, 26 in 29.

Pri večini teh trditev je bilo znanje zadovoljivo. Več težav smo ugotovili pri sklopu, ki se bolj

navezuje na poznavanje genetike. Sem sodijo trditve 7, 8 in 22. Znanje dijakov pri nobeni od

teh ni bilo zadovoljivo. Trditev 7 se navezuje na poznavanje človeških genov. Človek ima več

kot polovico genov enakih miš. Tu je pravilno odgovorilo približno 40 % dijakov. Ugotovitve



59

pri trditvi 8 (Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.) so

podobne. Znanje ni zadovoljivo, saj se s trditvijo ne strinja polovica dijakov (49,3 %). Malo

boljše rezultate so pokazali pri trditvi 22, ki pravi, da imata človek in neandertalec 99,7 %

enakih zaporedji nukleotidov. Z njo se strinja 58,5 %. Do podobnih zaključkov je prišla tudi

Mitevski (2016), saj so tudi v njeni raziskavi dijaki na tem področju pokazali slabo znanje.

V tem sklopu smo odkrili kar nekaj napačnih predstav. Najbolj tipična je ta, da se je človek

razvil iz neandertalca. Problem predstavlja tudi sam časovni okvir, povezan z razvojem

sodobnega človeka. Dijaki v naši raziskavi imajo torej značilne napačne predstave, povezane z

evolucijo človeka, zato smo peto hipotezo potrdili.

5.6 VPLIV KREACIONIZMA V ŠOLSKEM OKOLJU

Trditve, povezane z neznanstvenimi pojmovanji, so naslednje: 2, 14, 17, 24, 28.

S trditvijo 2 se kar 84,5 % dijakov ne strinja, oz. malo strinja (7,5 %). Dijaki so tu pokazali

odlično znanje, ki podpira evolucijsko teorijo. Pri trditvi 14 je znanje malo slabše. Manj kot

petina dijakov (17,0 %) meni, da se človek ne bi mogel razviti brez posega nekega višjega bitja

ali uma. S trditvijo se srednje strinja 19,4 %, malo in sploh ne strinja pa 63,6 % vseh dijakov.

Znanje dijakov je zadovoljivo, vendar slabše kot pri prej omenjeni trditvi. Trditev 17 govori o

kreacionističnem skupnem predniku – biblijskih Adamu in Evi. Več kot polovica dijakov (53,7

%) se s trditvijo ne strinja, 20,9 % pa malo strinja. Preostali del dijakov ji je srednje (15,2 %)

ali popolnoma naklonjen (10,1 %). Pri trditvi 24 (Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje

pojasni, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek.) so dijaki pokazali dobro znanje. S trditvijo

se ne strinja 55,5 % dijakov in malo strinja 23,6 % dijakov. Petina dijakov je na trditev

odgovorila napačno (20,9 %), saj se z njo srednje ali popolnoma strinjajo. Podobno velja za

ugotovitve pri trditvi 28. Znanje je zadovoljivo, saj večina dijakov ve, da je trditev napačna

(76,1 %). Približno četrtina (23,7 %) dijakov zagovarja kreacionistični obstoj višjega bitja, ki

je načrtovalo in še vedno vodi razvoj človeka. V tem sklopu smo ugotovili, da so dijaki prvega

letnika pri odgovarjanju na trditve (2, 17, 24), povezane s kreacionizmom, odgovorili bolj

pravilno od dijakov četrtega letnika. Tudi Pobiner (2016) ugotavlja, da s starostjo

nesprejemanje evolucijske teorije narašča.

Iz naših rezultatov lahko tudi razberemo, da je bila šola 5 pri večini teh trditev (14, 17, 24, 28)

najbolj uspešna.

Večina dijakov (84,5 %) ve, da je evolucija trajen proces, ki še vedno poteka, približno 10 %

pa je takih, ki imajo kreacionistična stališča. Vzrok teh sta lahko politična in verska pripadnost

(Nadelson in Hardy, 2015). Po raziskavi iz leta 2006 v Sloveniji več kot 60 % prebivalstva

sprejema teorijo evolucije (Miller, Scott in Okamoto, 2006).

5.7 PREVERJANJE ODNOSA DO RAZISKAVE

V tretjem sklopu vprašalnika smo dijake povprašali o njihovem mnenju glede raziskave. Dijaki

se večinoma strinjajo, da je bil vprašalnik razumljiv (94,9 %). Ugotovili smo tudi, da je bilo

večini sodelovanje v raziskavi všeč, saj se s tem popolnoma (60 %) in srednje strinja (30,4 %)

90,4 % dijakov. Statistično pomembnih razlik v tem delu nismo našli.



60

6. SKLEPI

Znanost na področju evolucije človeka čedalje bolj napreduje in s tem prispeva k novim

spoznanjem o življenju in razvoju človeka. Tovrstnih raziskav je veliko, temo pa vse pogosteje

izpostavljajo tudi mediji. Razumevanje evolucije človeka je za nas pomembno, saj lahko

pripomore k reševanju mnogih družbenih problemov ter s tem pozitivno vpliva na posameznika

in družbo. Obseg snovi o evoluciji človeka je v učnih načrtih za osnovne in srednje šole

pomanjkljiv, še posebej če upoštevamo številčnost in pomen novih odkritji v zadnjih nekaj letih.

Zato je pomembno, da se tako v osnovnih kot v srednjih šolah evolucijo človeka obravnava v

celoti, pri pouku biologije ali/in medpredmetno.

Naša raziskava je pokazala, da je znanje o evoluciji človeka pri dijakih prvega in četrtega letnika

srednjih šol primorske regije v Sloveniji zadovoljivo. Med gimnazijami našega vzorca nismo

zaznali večjih odstopanj pri dosežkih na preverjanju znanja. Se pa pojavljajo razlike v znanju

med spoloma in dijaki različne starosti. Fantje so bili pri reševanju preizkusa znanja malo bolj

uspešni kot dekleta. Sklepamo, da jih tema mogoče bolj zanima. Glede na starost pa so dijaki

četrtega letnika pokazali malo boljše znanje v primerjavi z dijaki prvega letnika. Gre sicer za

manjša odstopanja, ki pa jih je vseeno mogoče zaznati. Razlog je najverjetneje dejstvo, da se

evolucija človeka običajno obravnava v tretjem letniku gimnazije ter nato v maturitetnem

programu biologije še nadgradi (vendar so slednjega deležni samo dijaki, ki biologijo izberejo

za maturo). Ugotovili smo tudi, da vpliva kreacionizma na znanje o evoluciji človeka, kot na

primer v Ameriki, v naših gimnazijah ni. Naši dijaki so na tem področju pokazali dobro znanje.

Tudi pri splošni razgledanost ni bilo večjih težav, z izjemo genetike.

Raziskavo smo zaradi pandemije covid-19 izvedli v spletni obliki na daljavo. Zato nimamo

zagotovila, da so dijaki samostojno reševali vprašalnik. Obstaja možnost, da rezultati, ki smo

jih dobili, ne odražajo dejanskega znanja dijakov, ampak so boljši.

V prihodnje bi bilo dobro, da se pri prenovi učnega načrta biologije tako za srednje kot osnovne

šole evoluciji človeka nameni večji poudarek. Zanimivo bi bilo raziskati, kakšen pomen dajejo

tej temi učitelji, kako nanjo gledajo in na kakšen način znanje o evoluciji človeka predajajo

učencem. Več časa bi bilo morda dobro nameniti aktualnim temam in odkrivanju napačnih

predstav, kot je npr. ta, da se je človek razvil iz neandertalca.

Naša raziskava je lahko učiteljem v pomoč, saj razkriva močna in šibka področja dijakov ter

potrjuje podobne ugotovitve drugih avtorjev. Želimo si, da evolucija človeka ne bi bila le

dodatna snov za oceno, temveč pomembno znanje vsakega posameznika na področju biologije

in znanosti.



61

7. LITERATURA

Alles, D. L. in Stevenson, J. C. (2003). Teaching Human Evolution. The American Biology

Teacher, 65, 5, 333-339.

Andrews, T. M., Kalinowski, S. T. in Leonard, M. J. (2011). "Are Humans Evolving?" A

Classroom Discussion to Change Student Misconceptions Regarding Natural Selection.

Evol Educ Outreach, 4, 456-466.

Arnocky, S., Bozek, E., Dufort, C., Rybka, S. in Hebert, R. (2018). Celebrity Opinion

Influences Public Acceptance of Human Evolution. Evolutionary Psychology : an

International Journal of Evolutionary Approaches to Psychology and Behavior, 16, 3.

Bajd, B. (2010). Poučevanje evolucije človeka v slovenskih šolah. Opredelitev Naravoslovnih

Kompetenc, 67-77.

Bajd, B. (2012). Human Evolution and Education in Slovene Schools. Evolution: Education

and Outreach, 5, 3, 405-411.

Bajd, B. in Matyašek, J. (2009). Comparison of Slovene and Czech student's ideas about

human evolution. Topical Issues in Health Education, 265-273.

Branch, G. in Schott, E. (2009). The Latest Face of Creationism. Scientific American, 300,

1, 92-99.

Brezovšček, L. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovnih šol na Štajerskem o evoluciji

človeka [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints.

http://pefprints.pef.uni-lj.si/4035/

Gešman, L. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole na Dolenjskem

o evoluciji človeka [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta].

Repozitorij UL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86829

Gešman, L. (2017). Odnos osnovnošolcev do biologije in njihovo znanje o evoluciji človeka

[Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. Repozitorij UL.

https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96211&lang=slv

Griffith, J. A., in Brem, S. K. (2004). Teaching evolutionary biology: Pressures, stress, and

coping. Journal of Research in Science Teaching, 41, 8, 791-809.

Guillermo, P.-M. C., in Avelina, E. (2008). Assessment of Biology Majors’ Versus Nonmajors’

Views on Evolution, Creationism, and Intelligent Design. Evolution: Education and

Outreach, 2, 1, 75-83.

Johnson, N. A., Smith, J. J., Pobiner, B., in Schrein, C. (2012). Why Are Chimps Still Chimps?

The American Biology Teacher, 74, 2, 74-80.


https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86829




62

Lončar, E. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole v ljubljanski regiji o evoluciji

človeka [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints.


Long, D. E. (2012). The politics of teaching evolution, science education standards, and Being

a creationist. Journal of Research in Science Teaching, 49, 1, 122-139.

McKeachie, W. J., Lin, Y.-G., in Strayer, J. (2002). Creationist vs. Evolutionary Beliefs: Effects

on Learning Biology. The American Biology Teacher, 64, 3, 189-192.

Miller, J. D., Scott, E. C., in Okamoto, S. (2006). Public Acceptance of Evolution. Science, 313,

5788, 765-766.

Mitevski, E. (2016). Znanje dijakov 1. in 2. letnika srednje šole v Ljubljani o evoluciji človeka

[Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. Repozitorij UL.


Moore, R. (2002). Teaching Evolution: Do State Standards Matter?. Bioscience, 52, 4, 378-381.

Nadelson, L. S., in Hardy, K. K. (2015). Trust in science and scientists and the acceptance of

evolution. Evolution: Education and Outreach, 8, 1, 1-9.

Nehm, R. H., in Schonfeld, I. S. (2007). Does Increasing Biology Teacher Knowledge of

Evolution and the Nature of Science Lead to Greater Preference for the Teaching of

Evolution in Schools? Journal of Science Teacher Education, 18, 5, 699-723.

Nickels, M. K., Nelson, C. E., in Beard, J. (1996). Better Biology Teaching by Emphasizing

Evolution & the Nature of Science. The American Biology Teacher, 58, 6, 332.

Pečoler, Z. (2010). Vedenje osnovnošolcev o evoluciji [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru,

Fakulteta za naravoslovje in matematiko].

Repozitorij UM. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17235&lang=slv%20%20

Pew Research Center (2015). Public and scientists’ views on science and society.

Pridobljeno s: https://www.pewresearch.org/science/2015/01/29/chapter-3-attitudes-

and-beliefs-on-science-and-technology-topics/

Pobiner, B. L. (2012). Use Human Examples to Teach Evolution. The American Biology

Teacher, 74, 2, 71-72.

Pobiner, B. L. (2016). Accepting, understanding, teaching, and learning (human) evolution:

Obstacles and opportunities. American Journal of Physical Anthropology, 159, 232-274.

Potrebuješ, E. (2018). Odnos srednješolcev v ljubljanski regiji do biologije in njihovo znanje o

evoluciji človeka [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta].

Repozitorij UL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102020

Prešern, M. (2019). Znanje študentov Biotehniške in Pedagoške fakultete

Univerze v Ljubljani o evoluciji človeka [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani,

Pedagoška fakulteta]. Repozitorij UL.

https://repozitorij.uni-

lj.si/IzpisGradiva.php?id=107385&lang=slv&prip=dkum:10879503:d4



https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17235&lang=slv%20%20

https://www.pewresearch.org/science/2015/01/29/chapter-3-attitudes-and-beliefs-on-science-and-technology-topics/

https://www.pewresearch.org/science/2015/01/29/chapter-3-attitudes-and-beliefs-on-science-and-technology-topics/


https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107385&lang=slv&prip=dkum:10879503:d4

https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107385&lang=slv&prip=dkum:10879503:d4



63

Reiss, M. J. (2008). Teaching evolution in a creationist environment: An approach based on

worldviews, not misconceptions. The School Science Review, 90, 331, 49-56.

Rožanec, Z. (2020). Znanje dijakov 3. letnika gimnazije v Sloveniji o evoluciji človeka

[Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. Repozitorij UL.


Tomšič, M. (2020). Vpliv pouka v osnovni šoli na znanje ljubljanskih mladostnikov o evoluciji

človeka in predlogi za izboljšave [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta]. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/6327/

Učni načrt. Gimnazija: klasična, strokovna gimnazija. Biologija. (2008).

Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN

_BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf

Učni načrt. Gimnazija: splošna gimnazija. Biologija. (2008).


http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN

_BIOLOGIJA_gimn.pdf

Učni načrt. Osnovna šola. Biologija. (2011).


https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/obvezni/UN_Biologija.pdf

Vreš, A. (2019). Znanje koroških osnovnošolcev o evoluciji človeka [Magistrsko delo, Univerza

v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/6064/

Werth, A. J. (2009). Clearing the Highest Hurdle: Human-Based Case Studies Broaden

Students' Knowledge of Core Evolutionary Concepts. Journal of Effective Teaching, 9,

2, 38-53.

Wescott, J. D. in Cunningham, L. D. (2005). Recognizing Student Misconceptions about

Science and Evolution. Mountain Rise, 2, 2, 1-12.



http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_BIOLOGIJA_gimn.pdf

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_BIOLOGIJA_gimn.pdf

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_Biologija.pdf

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_Biologija.pdf




1

8. PRILOGE

PRILOGA A: Preizkus znanja o evoluciji človeka

Spoštovani dijak, spoštovana dijakinja. Sem Tilen Žgavec, študent magistrske smeri Predmetno

poučevanje, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Prosil bi te za sodelovanje pri izpolnjevanju

preizkusa znanja. Z raziskavo, ki je del magistrske naloge, želimo preučiti znanje primorskih dijakov o

evoluciji človeka. Zaradi preglednosti je za oba spola uporabljena le ena, moška slovnična oblika. Za

reševanje preizkusa znanja boš porabil približno 15 minut. Tvoje sodelovanje pri zbiranju teh podatkov

je anonimno. Za sodelovanje pa se ti lepo zahvaljujemo.

OBKROŽI:

Spol: Ž M Letnik: 1. 4.

Ali ste v osnovni šole obravnavali evolucijo

človeka? DA NE Ali ste v srednji šoli (že) obravnavali evolucijo

človeka? DA NE

1. Obkroži pravilni odgovor.

1. Koliko je stara Zemlja? Približno

a) 13,5 milijarde let

b) 4,5 milijarde let

c) 2,5 milijona let

d) 10.000 let

e) 6.500 let

2. Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?

a) Na Kitajskem

b) v Avstriji

c) v Siriji

d) v Sloveniji

e) v Turčiji

f) v ZDA

3. Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno

a) 2. milijardama

b) 200 milijoni

c) 20 milijoni

d) 200.000

e) 20.000

f) 2000

4. Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?

a) Na Bližnjem Vzhodu

b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

f) hkrati na več celinah



2

5. Kje je živel neandertalec? (možnih je več odgovorov)

a) Na Bližnjem Vzhodu

b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

6. Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?

a)

b)

c)

d)

2. Natančno preberi vsako trditev in ob njej obkroži, v kolikšni meri velja zate. Če se s

posamezno trditvijo ne strinjaš, obkroži 1. Če se s trditvijo popolnoma strinjaš, obkroži 4.

1 – Ne strinjam se 2 – Malo se strinjam 3 – Srednje se strinjam 4 – Popolnoma se strinjam

1 Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis)

sta na Zemlji bivala istočasno.

1 2 3 4

2 Vse rastline in živali, vključno s človekom, so nastale v enem samem

zamahu in to v končni in nespremenljivi obliki.

1 2 3 4

3 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1 2 3 4

4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 1 2 3 4

5 Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino. 1 2 3 4

7 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 1 2 3 4

8 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 1 2 3 4

9 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek. 1 2 3 4

10 Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. 1 2 3 4

11 Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra. 1 2 3 4

12 Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije. 1 2 3 4

13 Sodobni človek se je razvil iz neandertalca. 1 2 3 4

14 Človek se ne bi mogel razviti brez posega nekega višjega bitja ali uma. 1 2 3 4

15 Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot

mamuti.

1 2 3 4

16 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 1 2 3 4

17 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 1 2 3 4

18 Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6-7

milijoni let.

1 2 3 4

19 Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom. 1 2 3 4

20 Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega

človeka.

1 2 3 4

21 Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno. 1 2 3 4

22 Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij

nukleotidov.

1 2 3 4

23 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 1 2 3 4

24 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil človek.

1 2 3 4



3

25 Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. 1 2 3 4

26 Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka. 1 2 3 4

27 Sodobni človek je živel v istem času kot dinozavri. 1 2 3 4

28 Razvoj človeka je načrtovalo in ga še vedno vodi neko višje bitje. 1 2 3 4

29 Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega

prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.

1 2 3 4

30 Vprašalnik je bil razumljiv. 1 2 3 4

31 Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 1 2 3 4



4

PRILOGA B: Statistično pomembne razlike med odgovori dijakov različnih letnikov

Št. Vprašanje 1. Letnik

(N = 223)

4. Letnik

(N = 112)

χ2 / 2Ȋ

g

α

F – pravilnih odgovorov [%]

1 Koliko je stara Zemlja? 84,8 89,3 1,662 2 0,436

2 Piščal iz medvedove kosti na sliki je

izdelal neandertalec. Kje so jo našli?

96,9

96,4

2,868

4 0,580

3 Pred koliko leti se je razvil sodobni

človek (Homo sapiens)?

51,6

49,1

4,321

5 0,504

4 Kje se je prvič razvil sodobni človek

(Homo sapiens)?

65,0

62,5

2,764 5 0,736

5 Kje je živel neandertalec ? (Izbrani

samo vsi pravilni odgovori)

4,9

11,6

4,994

1 0,025

6 Katera lobanja pripada sodobnemu

človeku (Homo sapiens)?

82,1

92,9

17,707 3 0,001

Št. Trditev Vsi

(N = 335)

Letnik Preizkus

Mann-Whithey (U) 1. letnik

(N = 223)

4. letnik

(N = 112)

M SD M SD M SD U Z α

1 Sodobni človek

(Homo sapiens)

in neandertalec

(Homo

neanderthalensis)

sta na Zemlji

bivala istočasno.

2,65 1,130 2,62 1,124 2,71 1,144 11934,500 -0,688 0,491

2 Vse rastline in

živali, vključno s

človekom, so

nastale v enem

samem zamahu

in to v končni in

nespremenljivi

obliki.

1,26 0,661 1,30 0,700 1,17 0,568 11432,000 -2,005 0,045

3 Življenje na

Zemlji obstaja že

več kot 3

milijarde let.

2,87 1,037 2,78 1,049 3,05 0,994 10624,500 -2,331 0,020

4 Danes živijo

nove vrste živih

bitji, ki jih nekoč

ni bilo.

3,59 0,708 3,56 0,701 3,64 0,721 11271,000 -1,792 0,073

5 Fosili kažejo,

kako so se oblike

življenja

spreminjale skozi

zgodovino.

3,66 0,631 3,63 0,665 3,73 0,553 11695,500 -1,237 0,216

7 Več kot polovica

človeških genov

je enakih kot pri

miših.

2,35 0,958 2,17 0,881 2,71 1,010 8723,500 -4,730 0,000

8 Nekoliko manj

kot polovica

človeških genov

je enakih kot pri

šimpanzih.

2,39 0,966 2,47 0,909 2,23 1,057 10814,500 -2,101 0,036



5

9 Teorija evolucije

najbolje pojasni,

kako se je na

Zemlji razvil

človek.

3,27 0,749 3,23 0,751 3,34 0,742 11430,000 -1,383 0,167

10 Ljudje in

šimpanzi smo se

razvili iz

skupnega

prednika.

3,31 0,782 3,26 0,785 3,42 0,767 10989,500 -1,960 0,050

11 Povprečna

prostornina

možganov

sodobnega

človeka je

približno 1,5

litra.

2,86 0,703 2,78 0,722 3,00 0,644 10471,000 -2,711 0,007

12 Sodobni človek

se je razvil v

procesu

evolucije.

3,56 0,676 3,48 0,722 3,72 0,540 10252,500 -3,189 0,001

13 Sodobni človek

se je razvil iz

neandertalca.

2,61 1,145 2,62 1,120 2,58 1,198 12298,500 -0,235 0,815

14 Človek se ne bi

mogel razviti

brez posega

nekega višjega

bitja ali uma.

2,17 1,103 2,20 1,072 2,11 1,165 11719,000 -0,959 0,337

15 Sodobni človek

je živel v istem

času kot mamuti.

2,12 1,095 2,09 1,072 2,16 1,143 12176,500 -0,390 0,696

16 Nekoč so na

Zemlji živele

vrste živih bitji,

ki so že izumrle.

3,77 0,689 3,74 0,718 3,83 0,628 11778,500 -1,507 0,132

17 Vsi ljudje smo

potomci enega

moškega in ene

ženske -

biblijskih Adama

in Eve.

1,82 1,032 1,94 1,079 1,57 0,887 10152,000 -3,064 0,002

18 Zadnji skupni

prednik šimpanza

in človeka je

živel pred

približno 6 - 7

milijoni let.

2,41 0,780 2,33 0,746 2,56 0,825 10437,500 -2,651 0,008

19 Šimpanzi se

lahko naučijo

sporazumevati z

govorjeno

besedo.

2,19 0,948 2,18 0,932 2,22 0,984 12285,500 -0,253 0,800

20 Danes so vse

vrste

človečnjakov

izumrle, razen

naše vrste,

3,34 0,924 3,38 0,907 3,25 0,954 11473,500 -1,366 0,172



6

sodobnega

človeka.

21 Avstralopiteki so

že približno pred

4 milijoni let

hodili pokončno.

2,44 0,983 2,41 1,014 2,51 0,920 11834,500 -0,814 0,416

22 Genoma

neandertalca in

sodobnega

človeka imata

99,7 % enakih

zaporedij

nukleotidov.

2,71 0,813 2,61 0,786 2,91 0,833 10008,000 -3,165 0,002

23 Današnji ljudje

smo se razvili iz

predhodnih vrst

živali.

2,89 0,949 2,80 0,976 3,06 0,873 10686,000 -2,259 0,024

24 Svetopisemsko

poročilo o

stvarjenju

najbolje pojasni,

kako se je na

Zemlji

pojavil/razvil

človek.

1,72 0,941 1,79 0,952 1,58 0,907 10791,500 -2,251 0,024

25 Skupni prednik

ljudi in

šimpanzov še

vedno živi v

Afriki.

1,72 0,854 1,71 0,865 1,74 0,836 12076,500 -0,537 0,591

26 Evolucija

(biološki razvoj)

modernega

človeka še vedno

poteka.

3,60 0,723 3,59 0,723 3,62 0,726 12108,000 -0,575 0,566

27 Sodobni človek

je živel v istem

času kot

dinozavri.

1,21 0,604 1,21 0,612 1,21 0,592 12347,000 -0,285 0,776

28 Razvoj človeka je

načrtovalo in ga

še vedno vodi

neko višje bitje.

1,84 1,012 1,85 0,991 1,80 1,056 11833,500 -0,848 0,396

29 Človekovi

najbližji

sorodniki glede

na evolucijski

razvoj so gorile,

orangutani in

šimpanzi.

3,10 0,847 3,06 0,857 3,19 0,822 11458,000 -1,280 0,200

30 Vprašalnik je bil

razumljiv.

3,58 0,628 3,57 0,653 3,59 0,578 12347,500 -0,200 0,842

31 Všeč mi je bilo

sodelovanje v tej

raziskavi.

3,49 0,717 3,52 0,709 3,42 0,731 11465,500 -1,407 0,159



7

PRILOGA C: Statistično pomembne razlike med odgovori dijakov in dijakinj

Št. Vprašanje Ženski spol

(N = 239)

Moški spol

(N = 96)

χ2 / 2Ȋ

g

α





96,7

96,9

2,353 4 0,671



48,1

57,3

10,120 5 0,072


(Homo sapiens)?

61,9

69,8

3,368 5 0,643



7,5

6,3

0,169 1 0,681



81,6

95,8

16,721 3 0,001

Št. Trditev Vsi

(N = 335)

Spol Preizkus

Mann-Whithey (U) Ženski

(N = 239)

Moški

(N = 96)


1 Sodobni človek

(Homo sapiens) in

neandertalec

(Homo

neanderthalensis)

sta na Zemlji

bivala istočasno.

2,65 1,130 2,44 1,125 3,17 0,970 7316,500 -5,393 0,000

2 Vse rastline in


človekom, so

nastale v enem

samem zamahu in

to v končni in

nespremenljivi

obliki.

1,26 0,661 1,25 0,638 1,27 0,718 11375,000 -0,192 0,848

3 Življenje na

Zemlji obstaja že

več kot 3 milijarde

let.

2,87 1,037 2,92 1,007 2,75 1,105 10566,000 -1,183 0,237

4 Danes živijo nove

vrste živih bitji, ki

jih nekoč ni bilo.

3,59 0,708 3,59 0,667 3,58 0,804 10983,500 -0,750 0,453

5 Fosili kažejo, kako

so se oblike

življenja

spreminjale skozi

zgodovino.

3,66 0,631 3,64 0,659 3,73 0,552 10865,500 -0,988 0,323

7 Več kot polovica

človeških genov je

enakih kot pri

miših.

2,35 0,958 2,29 0,910 2,51 1,056 10079,500 -1,825 0,068

8 Nekoliko manj kot

polovica človeških

genov je enakih

kot pri šimpanzih.

2,39 0,966 2,51 0,943 2,07 0,954 8593,500

-3,770

0,000

9 Teorija evolucije

najbolje pojasni,

kako se je na

3,27 0,749 3,23 0,762 3,35 0,711 10498,000

-1,329

0,184



8

Zemlji razvil

človek.

10 Ljudje in šimpanzi

smo se razvili iz

skupnega

prednika.

3,31 0,782 3,28 0,793 3,41 0,748 10444,000

-1,403

0,161

11 Povprečna

prostornina

možganov

sodobnega človeka

je približno 1,5

litra.

2,86 0,703 2,89 0,667 2,78 0,784 10874,000

-0,839

0,402

12 Sodobni človek se

je razvil v procesu

evolucije.

3,56 0,676 3,51 0,709 3,69 0,568 10011,500

-2,174

0,030

13 Sodobni človek se

je razvil iz

neandertalca.

2,61 1,145 2,74 1,107 2,27 1,174 8874,000 -3,355 0,001

14 Človek se ne bi

mogel razviti brez

posega nekega

višjega bitja ali

uma.

2,17 1,103 2,23 1,089 2,01 1,129 10045,000

-1,857

0,063

15 Sodobni človek je

živel v istem času

kot mamuti.

2,12 1,095 1,88 0,982 2,71 1,142 6866,000

-6,022

0,000

16 Nekoč so na

Zemlji živele vrste

živih bitji, ki so že

izumrle.

3,77 0,689 3,75 0,742 3,83 0,536 11334,500

-0,305

0,761

17 Vsi ljudje smo

potomci enega

moškega in ene

ženske - biblijskih

Adama in Eve.

1,82 1,032 1,84 1,006 1,77 1,100 10726,000

-1,021

0,307

18 Zadnji skupni

prednik šimpanza

in človeka je živel

pred približno 6 -

7 milijoni let.

2,41 0,780 2,39 0,769 2,46 0,807 10816,500

-0,884

0,377

19 Šimpanzi se lahko

naučijo

sporazumevati z

govorjeno besedo.

2,19 0,948 2,26 0,962 2,02 0,894 9900,000

-2,052

0,040

20 Danes so vse vrste

človečnjakov

izumrle, razen

naše vrste,

sodobnega

človeka.

3,34 0,924 3,39 0,882 3,20 1,012 10332,500

-1,601

0,109


že približno pred 4

milijoni let hodili

pokončno.

2,44 0,983 2,37 0,956 2,64 1,027 9776,500

-2,203

0,028

22 Genoma

neandertalca in

sodobnega človeka

imata 99,7 %

2,71 0,813 2,64 0,776 2,90 0,876 9569,000

-2,534

0,011



9

enakih zaporedij

nukleotidov.

23 Današnji ljudje

smo se razvili iz

predhodnih vrst

živali.

2,89 0,949 2,83 0,944 3,04 0,951 9945,500

-1,996

0,046

24 Svetopisemsko

poročilo o

stvarjenju najbolje

pojasni, kako se je

na Zemlji

pojavil/razvil

človek.

1,72 0,941 1,74 0,922 1,68 0,989 10732,000

-1,024

0,306

25 Skupni prednik

ljudi in šimpanzov

še vedno živi v

Afriki.

1,72 0,854 1,72 0,875 1,72 0,804 11252,500

-0,299

0,765

26 Evolucija (biološki

razvoj) modernega

človeka še vedno

poteka.

3,60 0,723 3,56 0,742 3,70 0,667 10273,000

-1,891

0,059



kot dinozavri.

1,21 0,604 1,27 0,683 1,07 0,299 10279,000

-2,513

0,012


načrtovalo in ga še

vedno vodi neko

višje bitje.

1,84 1,012 1,86 1,022 1,77 0,989 10886,000

-0,793

0,428

29 Človekovi

najbližji sorodniki

glede na

evolucijski razvoj

so gorile,

orangutani in

šimpanzi.

3,10 0,847 3,03 0,852 3,29 0,807 9422,500

-2,729

0,006


razumljiv.

3,58 0,628 3,58 0,609 3,57 0,677 11375,500 -0,143 0,886


sodelovanje v tej

raziskavi.

3,49 0,717 3,48 0,727 3,50 0,696 11428,500 -0,062 0,950



10

PRILOGA D: Statistično pomembne razlike med odgovori dijakov različnih šol

Št. Vprašanje Šola 1

(N = 52)

Šola 2

(N = 129)

Šola 3

(N = 9)

Šola 4

(N =51 )

Šola 5

(N = 94)

χ2 / 2Ȋ

g

α


1 Koliko je stara Zemlja? 90,4 86,8 88,9 86,3 83,0 13,643 8 0,092



94,2

98,4

100,0

96,1

95,7

10,099 16 0,861



42,3

53,5

66,7

47,1

52,1

Ni računano

- NR

NR NR


(Homo sapiens)?

75,0

64,3

44,4

56,9

63,8

Ni računano

- NR

NR NR



1,9

7,8

22,2

11,8

5,3

6,990 4 0,136



69,2

86,0

100,0

88,2

91,5

22,602 12 0,031

Št. Trditev Vsi

(N= 335)

Šola Preizkus

Kruskal-Wallis (H) Šola 1

(N = 52)

Šola 2

(N = 129)

Šola 3

(N = 9)

Šola 4

(N =51 )

Šola 5

(N = 94)

M SD M SD M SD M SD M SD M SD H Df α

1 Sodobni človek

(Homo sapiens)

in neandertalec

(Homo

neanderthalensis)

sta na Zemlji

bivala istočasno.

2,65 1,130 2,44 1,074 2,71 1,155 3,00 1,000 2,39 1,150 2,80 1,103 7,456

4 0,114

2 Vse rastline in


človekom, so

nastale v enem

samem zamahu

in to v končni in

nespremenljivi

obliki.

1,26 0,661 1,38 0,745 1,19 0,596 1,11 0,333 1,22 0,642 1,32 0,722 7,004

4 0,136

3 Življenje na

Zemlji obstaja že

več kot 3

milijarde let.

2,87 1,037 3,04 1,009 2,86 1,029 2,44 1,130 2,98 1,010 2,78 1,069 4,274

4 0,370

4 Danes živijo

nove vrste živih

bitji, ki jih nekoč

ni bilo.

3,59 0,708 3,52 0,727 3,65 0,736 3,33 0,866 3,67 0,653 3,51 0,668 8,478

4 0,076

5 Fosili kažejo,

kako so se oblike

življenja

spreminjale skozi

zgodovino.

3,66 0,631 3,62 0,661 3,70 0,594 4,00 0,000 3,69 0,583 3,60 0,708 4,494

4 0,343

7 Več kot polovica

človeških genov

je enakih kot pri

miših.

2,35 0,958 2,23 0,921 2,46 1,031 2,11 1,054 2,35 0,890 2,30 0,902 2,952

4 0,566

8 Nekoliko manj

kot polovica

človeških genov

je enakih kot pri

šimpanzih.

2,39 0,966 2,37 1,085 2,35 0,981 2,22 0,441 2,53 0,924 2,39 0,941 2,164

4 0,706

9 Teorija evolucije

najbolje pojasni,

kako se je na

Zemlji razvil

človek.

3,27 0,749 3,33 0,648 3,25 0,771 3,11 0,601 3,24 0,885 3,29 0,713 1,015

4 0,907



11

10 Ljudje in

šimpanzi smo se

razvili iz

skupnega

prednika.

3,31 0,782 3,23 0,731 3,19 0,827 3,00 1,118 3,37 0,774 3,53 0,667 12,848

4 0,012

11 Povprečna

prostornina

možganov

sodobnega

človeka je

približno 1,5

litra.

2,86 0,703 2,85 0,802 2,82 0,618 2,67 0,866 3,00 0,632 2,85 0,775 3,595

4 0,464

12 Sodobni človek

se je razvil v

procesu

evolucije.

3,56 0,676 3,52 0,700 3,54 0,685 3,33 0,500 3,51 0,758 3,65 0,617 4,630

4 0,327

13 Sodobni človek

se je razvil iz

neandertalca.

2,61 1,145 2,63 1,067 2,48 1,180 2,67 0,866 3,08 1,093 2,51 1,143 11,251

4 0,024

14 Človek se ne bi

mogel razviti

brez posega

nekega višjega

bitja ali uma.

2,17 1,103 1,98 0,939 1,98 1,086 1,89 1,167 2,24 1,142 2,52 1,114 15,807

4 0,003

15 Sodobni človek

je živel v istem

času kot mamuti.

2,12 1,095 1,81 0,971 2,09 1,107 2,78 1,093 2,18 1,072 2,22 1,128 8,414

4 0,078

16 Nekoč so na

Zemlji živele

vrste živih bitji,

ki so že izumrle.

3,77 0,689 3,71 0,637 3,73 0,808 3,89 0,333 3,82 0,654 3,83 0,580 3,216

4 0,522

17 Vsi ljudje smo

potomci enega

moškega in ene

ženske -

biblijskih Adama

in Eve.

1,82 1,032 1,71 1,016 1,61 0,887 1,89 0,928 1,78 1,045 2,17 1,151 14,926

4 0,005

18 Zadnji skupni

prednik šimpanza

in človeka je

živel pred

približno 6 - 7

milijoni let.

2,41 0,780 2,38 0,690 2,39 0,794 2,11 0,601 2,51 0,731 2,43 0,849 2,758

4 0,599

19 Šimpanzi se

lahko naučijo

sporazumevati z

govorjeno

besedo.

2,19 0,948 2,12 1,003 2,12 0,915 2,22 0,667 2,53 1,046 2,16 0,908 6,418

4 0,170

20 Danes so vse

vrste

človečnjakov

izumrle, razen

naše vrste,

sodobnega

človeka.

3,34 0,924 3,54 0,803 3,21 0,907 2,78 1,202 3,18 1,053 3,54 0,851 17,680

4 0,001


že približno pred

4 milijoni let

hodili pokončno.

2,44 0,983 2,46 1,038 2,28 0,984 2,56 0,882 2,73 0,940 2,50 0,959 8,175

4 0,085

22 Genoma

neandertalca in

sodobnega

človeka imata

99,7 % enakih

zaporedij

nukleotidov.

2,71 0,813 2,73 0,795 2,67 0,849 2,56 0,882 2,80 0,749 2,71 0,812 1,368

4 0,850



12

23 Današnji ljudje

smo se razvili iz

predhodnih vrst

živali.

2,89 0,949 2,81 0,930 2,86 0,950 3,00 0,866 3,14 0,939 2,83 0,969 4,732

4 0,316

24 Svetopisemsko

poročilo o

stvarjenju

najbolje pojasni,

kako se je na

Zemlji

pojavil/razvil

človek.

1,72 0,941 1,67 0,857 1,57 0,874 1,56 0,882 1,65 0,890 2,01 1,052 12,352

4 0,015

25 Skupni prednik

ljudi in

šimpanzov še

vedno živi v

Afriki.

1,72 0,854 1,63 0,687 1,75 0,875 1,89 0,928 1,80 0,917 1,66 0,874 1,755

4 0,781

26 Evolucija

(biološki razvoj)

modernega

človeka še vedno

poteka.

3,60 0,723 3,56 0,752 3,66 0,655 3,78 0,441 3,57 0,831 3,53 0,758 2,164

4 0,706

27 Sodobni človek

je živel v istem

času kot

dinozavri.

1,21 0,604 1,31 0,729 1,18 0,522 1,22 0,667 1,20 0,530 1,21 0,670 1,855

4 0,762


načrtovalo in ga

še vedno vodi

neko višje bitje.

1,84 1,012 1,67 0,879 1,67 0,946 1,56 0,882 1,69 1,010 2,27 1,069 25,508

4 0,000

29 Človekovi

najbližji

sorodniki glede

na evolucijski

razvoj so gorile,

orangutani in

šimpanzi.

3,10 0,847 2,87 1,010 3,12 0,787 2,89 0,333 3,25 0,796 3,16 0,871 6,158

4 0,188


razumljiv.

3,58 0,628 3,58 0,667 3,60 0,619 3,78 0,441 3,69 0,469 3,48 0,699 3,855

4 0,426


sodelovanje v tej

raziskavi.

3,49 0,717 3,44 0,698 3,40 0,776 3,67 0,707 3,67 0,622 3,51 0,684 6,840

4 0,145



13

PRILOGA E: Statistično pomembne razlike med dijaki glede tega, ali so v osnovni šoli

(že) obravnavali evolucijo človeka

Št. Vprašanje Obravnava evolucije

človeka v osnovni šoli

χ2 / 2Ȋ

g

α Da

(N = 287)

Ne

(N = 48) F – pravilnih odgovorov [%]

1 Koliko je stara Zemlja? 87,1

81,3 1,405 2 0,495



97,2

93,8

4,681 4 0,322



51,6

45,8

0,997 5 0,963


(Homo sapiens)?

63,1

70,8

8,156 5 0,148



7,0

8,3

0,111 1 0,739



85,7

85,4

0,006 3 1,000

Št. Trditev Vsi

(N = 335)

Obravnava evolucije

človeka v osnovni šoli

Preizkus

Mann-Whithey (U) Da

(N = 287)

Ne

(N = 48)


1 Sodobni človek

(Homo sapiens) in

neandertalec (Homo

neanderthalensis) sta

na Zemlji bivala

istočasno.

2,65 1,130 2,63 1,136 2,77 1,096 6431,500

-0,765

0,445

2 Vse rastline in živali,

vključno s človekom,

so nastale v enem

samem zamahu in to

v končni in

nespremenljivi

obliki.

1,26 0,661 1,28 0,683 1,15 0,505 6323,500

-1,443

0,149

3 Življenje na Zemlji

obstaja že več kot 3

milijarde let.

2,87 1,037 2,84 1,046 3,06 0,976 6078,500

-1,364

0,173


vrste živih bitji, ki jih

nekoč ni bilo.

3,59 0,708 3,57 0,705 3,65 0,729 6411,000

-0,946

0,344

5 Fosili kažejo, kako so

se oblike življenja

spreminjale skozi

zgodovino.

3,66 0,631 3,67 0,618 3,60 0,707 6612,500

-0,579

0,563

7 Več kot polovica


enakih kot pri miših.

2,35 0,958 2,36 0,960 2,33 0,953 6740,000

-0,250

0,802

8 Nekoliko manj kot


genov je enakih kot

pri šimpanzih.

2,39 0,966 2,37 0,951 2,50 1,052 6340,000

-0,926

0,354

9 Teorija evolucije

najbolje pojasni,

3,27 0,749 3,26 0,734 3,27 0,844 6666,000

-0,391

0,696



14

kako se je na Zemlji

razvil človek.


smo se razvili iz

skupnega prednika.

3,31 0,782 3,28 0,793 3,52 0,684 5741,000

-2,021

0,043

11 Povprečna

prostornina

možganov sodobnega

človeka je približno

1,5 litra.

2,86 0,703 2,86 0,703 2,85 0,714 6824,000

-0,116

0,908

12 Sodobni človek se je

razvil v procesu

evolucije.

3,56 0,676 3,55 0,677 3,60 0,676 6528,500

-0,691

0,490


razvil iz

neandertalca.

2,61 1,145 2,61 1,134 2,58 1,217 6821,500

-0,111

0,912

14 Človek se ne bi

mogel razviti brez

posega nekega

višjega bitja ali uma.

2,17 1,103 2,17 1,096 2,13 1,160 6661,000

-0,381

0,703


živel v istem času kot

mamuti.

2,12 1,095 2,08 1,077 2,31 1,188 6183,000

-1,190

0,234

16 Nekoč so na Zemlji

živele vrste živih

bitji, ki so že izumrle.

3,77 0,689 3,76 0,701 3,85 0,618 6445,500

-1,266

0,206

17 Vsi ljudje smo

potomci enega

moškega in ene


Adama in Eve.

1,82 1,032 1,83 1,037 1,77 1,016 6689,000

-0,351

0,725

18 Zadnji skupni

prednik šimpanza in

človeka je živel pred

približno 6 - 7

milijoni let.

2,41 0,780 2,38 0,756 2,58 0,895 5909,000

-1,704

0,088


naučijo

sporazumevati z

govorjeno besedo.

2,19 0,948 2,16 0,935 2,42 1,007 5952,500

-1,576

0,115


človečnjakov

izumrle, razen naše

vrste, sodobnega

človeka.

3,34 0,924 3,29 0,940 3,65 0,758 5273,500

-2,927

0,003

21 Avstralopiteki so že

približno pred 4

milijoni let hodili

pokončno.

2,44 0,983 2,40 0,966 2,71 1,051 5703,000

-1,987

0,047

22 Genoma neandertalca

in sodobnega človeka

imata 99,7 % enakih

zaporedij

nukleotidov.

2,71 0,813 2,69 0,819 2,85 0,772 6129,500

-1,304

0,192

23 Današnji ljudje smo

se razvili iz

predhodnih vrst

živali.

2,89 0,949 2,86 0,957 3,04 0,898 6184,500

-1,187

0,235



15

24 Svetopisemsko

poročilo o stvarjenju

najbolje pojasni,



1,72 0,941 1,71 0,926 1,79 1,031 6716,000

-0,307

0,759

25 Skupni prednik ljudi

in šimpanzov še

vedno živi v Afriki.

1,72 0,854 1,72 0,859 1,69 0,829 6763,000

-0,220

0,826


razvoj) modernega

človeka še vedno

poteka.

3,60 0,723 3,58 0,748 3,69 0,552 6659,000

-0,466

0,641


živel v istem času kot

dinozavri.

1,21 0,604 1,21 0,597 1,21 0,651 6813,000

-0,204

0,838



vedno vodi neko

višje bitje.

1,84 1,012 1,81 0,993 1,98 1,120 6379,000

-0,888

0,374

29 Človekovi najbližji

sorodniki glede na

evolucijski razvoj so

gorile, orangutani in

šimpanzi.

3,10 0,847 3,08 0,839 3,25 0,887 5983,500

-1,555

0,120


razumljiv.

3,58 0,628 3,59 0,614 3,54 0,713 6773,000

-0,220

0,826


sodelovanje v tej

raziskavi.

3,49 0,717 3,51 0,689 3,38 0,866 6530,000

-0,663

0,507



16

PRILOGA F: Statistično pomembne razlike med dijaki glede tega, ali so v srednji šoli

(že) obravnavali evolucijo človeka

Št. Vprašanje Obravnava evolucije

človeka v srednji šoli

χ2 / 2Ȋ

g

α Da

(N = 158)

Ne

(N = 177) F – pravilnih odgovorov [%]




97,5

96,0

3,366 4 0,499



53,8

48,0

4,828 5 0,437


(Homo sapiens)?

59,5

68,4

5,827 5 0,323



9,5

5,1

2,440 1 0,118



88,6

83,1

2,543 3 0,468

Št. Trditev Vsi

(N = 335)

Obravnava evolucije

človeka v srednji šoli

Preizkus

Mann-Whithey (U) Da

(N = 158)

Ne

(N = 177)


1 Sodobni človek

(Homo sapiens) in

neandertalec (Homo

neanderthalensis) sta

na Zemlji bivala

istočasno.

2,65 1,130 2,68 1,135 2,62 1,127 13534,000

-0,528

0,598

2 Vse rastline in živali,

vključno s človekom,

so nastale v enem

samem zamahu in to

v končni in

nespremenljivi

obliki.

1,26 0,661 1,28 0,724 1,23 0,601 13836,000

-0,264

0,792

3 Življenje na Zemlji

obstaja že več kot 3

milijarde let.

2,87 1,037 2,97 1,018 2,79 1,049 12589,500

-1,648

0,099


vrste živih bitji, ki jih

nekoč ni bilo.

3,59 0,708 3,64 0,679 3,54 0,731 12851,500

-1,574

0,115

5 Fosili kažejo, kako

so se oblike življenja

spreminjale skozi

zgodovino.

3,66 0,631 3,67 0,643 3,66 0,621 13679,000

-0,448

0,654

7 Več kot polovica


enakih kot pri miših.

2,35 0,958 2,53 0,995 2,19 0,897 11273,000

-3,218

0,001

8 Nekoliko manj kot


genov je enakih kot

pri šimpanzih.

2,39 0,966 2,32 1,016 2,45 0,917 12836,500

-1,360

0,174

9 Teorija evolucije

najbolje pojasni,

3,27 0,749 3,30 0,738 3,23 0,759 13268,500

-0,883

0,377



17


razvil človek.


smo se razvili iz

skupnega prednika.

3,31 0,782 3,34 0,803 3,29 0,764 13382,000

-0,743

0,457

11 Povprečna

prostornina

možganov

sodobnega človeka je

približno 1,5 litra.

2,86 0,703 2,91 0,685 2,81 0,718 12921,000

-1,349

0,177


razvil v procesu

evolucije.

3,56 0,676 3,67 0,569 3,46 0,746 12003,000

-2,669

0,008


razvil iz

neandertalca.

2,61 1,145 2,63 1,181 2,59 1,115 13672,500

-0,363

0,716

14 Človek se ne bi

mogel razviti brez

posega nekega

višjega bitja ali uma.

2,17 1,103 2,18 1,133 2,15 1,079 13850,000

-0,157

0,875



kot mamuti.

2,12 1,095 2,15 1,095 2,08 1,097 13464,500

-0,614

0,539

16 Nekoč so na Zemlji

živele vrste živih

bitji, ki so že

izumrle.

3,77 0,689 3,80 0,684 3,75 0,695 13377,500

-1,216

0,224

17 Vsi ljudje smo

potomci enega

moškega in ene


Adama in Eve.

1,82 1,032 1,79 1,035 1,84 1,032 13574,000

-0,507

0,612

18 Zadnji skupni

prednik šimpanza in

človeka je živel pred

približno 6 - 7

milijoni let.

2,41 0,780 2,49 0,850 2,34 0,706 12547,500

-1,754

0,079


naučijo

sporazumevati z

govorjeno besedo.

2,19 0,948 2,18 0,957 2,20 0,944 13769,500

-0,252

0,801


človečnjakov

izumrle, razen naše

vrste, sodobnega

človeka.

3,34 0,924 3,25 0,962 3,42 0,882 12593,500

-1,768

0,077

21 Avstralopiteki so že

približno pred 4

milijoni let hodili

pokončno.

2,44 0,983 2,47 0,995 2,42 0,975 13647,500

-0,395

0,693

22 Genoma

neandertalca in

sodobnega človeka

imata 99,7 % enakih

zaporedij

nukleotidov.

2,71 0,813 2,74 0,861 2,68 0,770 13412,000

-0,689

0,491

23 Današnji ljudje smo

se razvili iz

2,89 0,949 2,93 0,952 2,85 0,948 13328,000

-0,776

0,438



18

predhodnih vrst

živali.

24 Svetopisemsko

poročilo o stvarjenju

najbolje pojasni,



1,72 0,941 1,72 0,952 1,72 0,934 13835,000

-0,186

0,853

25 Skupni prednik ljudi

in šimpanzov še

vedno živi v Afriki.

1,72 0,854 1,77 0,868 1,68 0,842 13179,000

-0,992

0,321


razvoj) modernega

človeka še vedno

poteka.

3,60 0,723 3,60 0,686 3,59 0,756 13662,500

-0,458

0,647



kot dinozavri.

1,21 0,604 1,23 0,620 1,19 0,591 13527,500

-0,869

0,385



vedno vodi neko

višje bitje.

1,84 1,012 1,91 1,087 1,77 0,938 13408,000

-0,704

0,481

29 Človekovi najbližji

sorodniki glede na

evolucijski razvoj so

gorile, orangutani in

šimpanzi.

3,10 0,847 3,11 0,844 3,10 0,851 13783,000

-0,241

0,809


razumljiv.

3,58 0,628 3,58 0,600 3,58 0,653 13667,500

-0,424

0,671


sodelovanje v tej

raziskavi.

3,49 0,717 3,44 0,727 3,53 0,708 13083,000

-1,170

0,242

znanje primorskih dijakov o evoluciji

Documents