odnos dijakov do najljubšega predmeta dijakov do najljubšega predmeta dušan vodeb, mag. janez...

Dušan Vodebmag. Janez DamjanDarja Vidovič

Odnos dijakov do najljubšega predmeta


Dušan Vodeb, mag. Janez Damjan, Darja Vidovič

Ljubljana, 2012

4

Naslov: Odnos dijakov do najljubšega predmetaAvtorji: Dušan Vodeb, mag. Janez Damjan, Darja VidovičZaložnik: Srednja upravno administrativna šola LjubljanaZazaložnika: Dušan VodebSlikananaslovnistrani: dijaki SUAŠ Ljubljana Fotografije: Dušan VodebOblikovanje: Irena Hlede Naklada: 1000 izvodovKrajindatum: Ljubljana, 2012

Publikacija je v obliki PDF dostopna na spletni strani www.unisvet.si

Projekt UNISVET, Aktivnost IZVEDBENI KURIKULVodja aktivnosti: Dušan VodebKoordinator aktivnosti: Darja Vidovič

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana377.011.3-052377.016VODEB,Dušan,1946-Odnosdijakovdonajljubšegapredmeta/DušanVodeb,JanezDamjan,DarjaVidovič;[fotografijeDušanVodeb].-Ljubljana:Srednjaupravnoadministrativnašola,2012Dostopnotudina:http://www.unisvet.siISBN978-961-6920-01-8ISBN978-961-6920-02-5(pdf)1.Damjan,Janez2.Vidovič,Darja

264243968

TodelojeponujenopodlicencoCreativeCommons:Priznanjeavtorstva–Nekomercialno-Deljenjepodenakimipogoji.

GradivojenastalovokviruprojektaUNISVET,Uvajanjenovihizobraževalnihprogramovvsrednjempoklicneminstrokovnemizobraževanjuspodročijekonomije,frizerstvainpredšolskevzgojezaobdobje2008–2012,kigasofinancirataEvropskaunijaprekoEvropskegasocialnegaskla-dainMinistrstvoRepublikeSlovenijezašolstvoinšport.Operacijaseizvajavokviruoperativne-gaprogramarazvojačloveškihvirovzaobdobje2007–2013,razvojneprioritete:Razvojčloveškihvirovinvseživljenjskegaučenja;prednostneusmeritve:Izboljšanjekakovostiinučinkovitostisistemovizobraževanjainusposabljanja.

VsebinagradivavnobenemprimeruneodražamnenjaEvropskeunije.Odgovornostzavsebinonosiavtor.

I Z V E D B E N I K U R I K U L

5

O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V

Vsebina

Uvod ....................................................................................................... 7

1 Odnosdijakovdonajljubšegapredmeta.....................................................8

2 Socialneindržavljanskekompetence....................................................... 12

3 Metodologijainopisvzorca.................................................................... 14

4 Pomembnestvarizadijakeindijakinje................................................... 16

5 Priljubljenostšolskihpredmetov.............................................................. 18

6 Obiskovanješportnevzgoje.................................................................... 20

7 SegmentacijadijakovgledenaobiskinocenoŠV...................................... 24

8 SegmentacijadijakovgledenaobiskinocenoŠV–primerjavagledenaspol 26

9 Ukvarjanjezrekreacijo*......................................................................... 30

10 Ukvarjanjesšportom/plesom................................................................. 32

11 Dijakiinkajenje................................................................................... 34

Priloga I: Vprašalnik o donosu dijakov do sportne vzgoje ..................... 36

Priloga II: Rezultati raziskave ............................................................... 40


7


UVOD

VKonzorcijunisVETsopovezaneslovenskesrednješole,kiizvajajoizobraževalneprogrameAdministrator,Aranžerskitehnik,Ekonomskitehnik,EkonomskitehnikPTI,Frizer,PredšolskavzgojainProdajalecterCenterzaposlovnousposabljanjepriGospo-darskizborniciSlovenije.

Konzorcijjevobdobju2008–2012vskladuspogodbošt.3311-08-985003izvajalprojektImplementacijaprenovljenihprogramov.ProjektjedelnofinanciralaEvropskaunijaizEvropskegasocialnegaskladaterMnistrstvozaizobraževanje,znanost,kulturoinšport.

Implementacijaalivpeljavaprenovljenihprogramovjepotekalaskozištevilneaktivno-sti,kisojihvodilikonzorcijskipartnerji.AktivnostizvedbenikurikuljevodilaSrednjaupravnoadministrativnašolaLjubljana.Vokviruteaktivnostismoizvedlištevilneprojektezaizobraževanjeinusposabljanjeravnateljevinučiteljev,razvojprogramovterraziskovalneaktivnosti.Glavninamenraziskovalnihaktivnostijebilpripravitianalizestanjainpodatiusmeritvezanadaljnjedelopriprenovi.Jedroraziskovalneskupinesosestavljalimag.JanezDamjan,DušanVodebinDarjaVidovič.VštiriletnemobdobjusopriizvedbiraziskavsodelovališeštevilniučiteljiindrugisodelavcikonzorcijskihterdrugihsrednjihšolvSloveniji.Znjihovopomočjosmospremljalirazvojključnihkompe-tencpridijakih,šeposebejrazvitostkompetencesamoiniciativnostinpodjetnostterso-cialneindržavljanskekompetence.Ključnekompetencesamoiniciativnostinpodjetnostsmospremljalitudipriučiteljihstrokovnihpredmetovinraziskovalinjihovenačinespodbujanjaustvarjalnostiinpodjetnosti.Prenovljeniprogramiomogočajodrugačno,modularnoorganiziranoizvajanjepoukainaktivnemetodedelateraktivnejšovlogodijakov.Zatonasjezanimalaodprtostinpripravljenostdijakovinučiteljevzavpeljavonovosti.Raziskovalismotudizadovoljnostpraktičnegausposabljanjapridelodajalcih.

8


Zaključno poročilo raziskovanja KK Socialna kompetenca med srednješolci

(Prva predstavitev: Olimje, 22. marec 2012)

2

Raziskovalna skupina: Dušan Vodeb, mag. Janez Damjan, Darja Vidovič

1


9


Socialna kompetenca, ki je predvsem povezana z osebnim in družbenim bla-gostanjem posameznika, zahteva tudi razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja. Pri dijakih je to zelo povezano z obiskovanjem športne vzgoje in odnosom do nekaterih škodljivih navad, kot je kajenje idr. Da bi bolje spoznali odnos dijakov do športa in zdravja ter razloge, zaradi katerih ne skrbijo dovolj za svoje zdravje, smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja:• Kolikšna je priljubljenost športne

vzgoje v okviru ostalih predmetov?• Kakšna je pogostost obiskovanja špor-

tne vzgoje in kateri so ključni dejavni-ki?

• Kako pogosto se dijaki ukvarjajo z rekreativnimi aktivnostmi izven šole in katere so najbolj priljubljene?

• Kakšne so njihove vrednote in stališča do športne vzgoje, zdravja, prehrane in nekaterih slabih navad?

1 0

Kompetenca: »…sposobnost doseči kompleksne zahteve v določenem kontekstu s pomočjo mobilizacije tako spoznavnih kot tudi nespoznavnih vidikov delovanja«(Rychen in Salganik, 2003, str. 43).

Osem ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje po priporočilu Sveta EU in Evropskega parlamenta iz leta 2006.

1. sporazumevanje v materinem jeziku, 2. sporazumevanje v tujih jezikih, 3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v

znanosti in tehnologiji, 4. digitalna pismenost, 5. učenje učenja, 6. socialne in državljanske kompetence 7. samoiniciativnost in podjetnost ter 8. kulturna zavest in izražanje.

2


1 1


V šolskem letu 2008/09 so se začeli uvajati prenovljeni izobraževalni progra-mi v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki dajejo velik poudarek uvajanju ključnih kompetenc v izobraže-valni proces.

Kompetenca je v zadnjem desetletju postal eden osrednjih pojmov v izobra-ževanju in je definiran kot »…sposobnostdosečikompleksnezahtevevdoločenemkontekstuspomočjomobilizacijetakospoznavnihkottudinespoznavnihvidikovdelovanja« (Rychen in Salganik, 2003, str. 43). Kompetence torej vključujejo spo-znavno raven (sposobnosti kompleksnega razmišljanja in reševanja problemov ter znanje na določenem področju), čustve-no-motivacijsko raven (stališča, vrednote, pripravljenost za aktivnost) ter vedenjsko raven (sposobnost ustrezno aktivirati, uskladiti in uporabiti svoje potenciale v kompleksnih situacijah (Peklaj, 2006, str. 22-23).

Število in opredelitve ključnih kompetenc se v dokumentih razlikujejo, po priporo-čilu Sveta EU in Evropskega parlamenta iz leta 2006 pa govorimo predvsem o osmih, zgoraj naštetih, ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.

Naštete kompetence potrebujejo vsi ljudje »...zaosebnoizpopolnitevinrazvoj,dejav-nodržavljanstvo,socialnovključenostinzaposljivost« in jih je potrebno razvijati vse življenje. Vedeti moramo tudi, da se ključne kompetence ne razvijajo zgolj pri posameznih predmetih, ampak so to t.i. prečne ali transverzalne kompetence in so za razvoj kompetenc odgovorni učitelji vseh predmetov.

1 2

Socialne in državljanske kompetence

vključujejo osebne, medosebne in medkulturne kompetence ter zajemajo vse oblike vedenja, ki usposabljajo posameznike za učinkovito in konstruktivno sodelovanje v socialnem in poklicnem življenju.

Socialna kompetenca je predvsem povezana z osebnim in družbenim blagostanjem posameznika ter zahteva razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja.

Državljanska kompetenca posameznike usposablja za polno udeležbo v državljanskem življenju in temelji na poznavanju konceptov demokracije, pravice, enakosti, državljanstva in državljanskih pravic.

3


1 3


Socialna kompetenca je povezana z oseb-nim in družbenim blagorom, ki zahteva razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja kot vira zase, za svojo družino in za ožje socialno okolje ter znanje o tem, kako tako zdravje doseči in vzdrževati z zdravim načinom življe-nja. Za uspešno medosebno in socialno udeležbo je bistveno razumeti kodekse ravnanja in splošno sprejete načine v raz-ličnih družbah in okoljih (npr. v službi).

Ravno tako pomembno je zavedati se osnovnih konceptov v zvezi s posame-zniki, skupinami, organizacijami dela, enakostjo spolov in nediskriminacijo, družbo in kulturo. Odločilno je razume-vanje multikulturnih in socialno-eko-nomskih razsežnosti evropskih družb in ujemanja nacionalne kulturne identitete z evropsko. Jedro te kompetence so spre-tnosti konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogaja-nja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvo-vanje. Posamezniki morajo biti sposobni obvladati stres in frustracije ter to izraziti na konstruktiven način, morajo pa tudi razlikovati med zasebnim in poklicnim življenjem. Ta kompetenca temelji na

sodelovanju, samozavesti in integriteti. Posameznik se mora zanimati za soci-alnoekonomski razvoj, medkulturno komuniciranje, spoštovati mora različnost in soljudi ter biti pripravljen premagovati predsodke in sklepati kompromise.. (Ur. List EU, 2006).

Socialne in državljanske kompetence mo-rajo razvijati in spodbujati vsi učitelji pri vseh predmetih. Posebno vlogo pa imajo pri tem učitelji strokovnih predmetov in učitelji modula Državljanska vzgoja in mediacija ter Telesna vzgoja, ki smo jih na različne načine vključili v naše razisko-vanje ter jim na strokovnih usposabljanjih tudi posredovali rezultate analiz.

1 4

Metodologija in opis vzorca

ŠC SG

SUAŠ LJGimnazija Moste

EŠ NM

Šolski centerSežana

SETŠ NG

ESIC KR

EŠ MS

EŠ MB

SEŠ CE

SEPŠ KP

GESŠ Trbovlje

=12 šol, 95 razredov

Vzorec in sodelujoče šole: N = 1982 (Fantje : Dekleta = 1 : 2)

157

4


1 5


Glavno metodo raziskovanja so pred-stavljali anketni vprašalniki, ki smo jih pripravili na osnovi predhodnih inter-vjujev in testnih vprašalnikov. Končne verzije vprašalnikov so bile pripravljene tako, da so zagotavljale razumljivost pri veliki večini dijakov in so jih dijaki lahko izpolnili v dvajsetih minutah.

Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo učiteljev »šolskih raziskovalcev«, ki jih je imenoval ravnatelj izbrane šole. Tej osebi smo poslali navodila za zbiranje podatkov in ustrezno število vprašalni-kov. Šolski raziskovalec je dijake anketi-ral osebno pri svoji uri ali pa je zbiranje podatkov v posameznem razredu zaupal enemu izmed svojih kolegov. Naloga učitelja izvajalca anketiranja je bila pred-vsem, da razdeli vprašalnik, prosi dijake za resnost in pobere izpolnjene vpra-šalnike. Anketiranje je bilo popolnoma anonimno, saj dijaki niso pisali svojih imen in prisotni učitelj ni na ankete pisal nobenih opomb ali oznak. Poprečni čas izpolnjevanja je bil 15 minut, tako da so učitelji v večini razredov lahko po izpol-njevanju ankete nadaljevali s pedagoškim procesom.

Šolski raziskovalci so anketne vprašal-nike posameznega razreda spravili v zaprte kuverte z oznako razreda in jih vrnili vodji raziskave, ki je organiziral šifriranje in vnos podatkov ter statistič-no obdelavo. Po vnosu vseh podatkov je bila opravljena logična kontrola in vse nelogične vrednosti spremenljivk so bile preverjene po posameznih vprašalnikih in ustrezno popravljene. Kadar je bilo iz nelogičnih vrednosti posameznega vprašalnika očitno, da je anketiranec od-govarjal neresno, smo vprašalnik izločili iz nadaljnje obdelave; takih odgovorov je bilo manj kot 1%.

V raziskavo je bilo skupno vključenih 1982 dijakov in dijakinj v 95 razredih na 12 šolah v vseh slovenskih regijah. Glede na starost so bili enakomerno zastopani vsi letniki, razmerje med dekleti in fanti je bilo natančno 2:1. Večina anketiranih obiskuje ekonomske programe SSI, vklju-čenih pa je bilo tudi dovolj gimnazijskih razredov, da smo lahko primerjali pro-grame med seboj.

1 6

Pomembne stvari za dijake in dijakinje

FantjeVREDNOTA Pomembnost

Zdravje 4,71

Čas zase 4,61

Dobra hrana 4,39

Urejena zunanjost 4,19

Denar 4,15

Lepo telo 4,09

Zabava (“žur”) 4,02

Šolske ocene 3,96

Ugled v šoli/družbi 3,92

Dober telefon 3,20

DekletaPomembnost VREDNOTA

4,83 Zdravje4,80 Čas zase4,31 Urejena zunanjost4,23 Šolske ocene4,19 Dobra hrana4,17 Lepo telo3,93 Denar3,90 Zabava (“žur”)3,81 Ugled v šoli/družbi3,16 Dober telefon

6

5


1 7


Uvodno vprašanje v raziskavi je predsta-vljala ocena pomembnosti različnih stvari oz. vrednot med dijaki, katerih seznam smo dobili na osnovi predhodnih inter-vjujev. Za tak pristop smo se odločili, ker smo v prvi raziskavi Unisvet leta 2008 ugotavljali, da klasična Rokeacheva lestvi-ca vrednot za srednješolce ni bila najbolj primerna. Takrat smo sicer dobili rezul-tate, v katerih je bila na prvem mestu lju-bezen, potem pa razumevanje s starši in zvesto prijateljstvo, vendar so dijaki imeli težave z razumevanjem nekaterih vrednot npr. “osebna izpopolnitev”, “svet lepo-te” ipd. Ugotavljali smo tudi, da si zelo različno predstavljajo, kaj naj bi pomenilo “razumevanje s partnerjem”, “moč” ipd. Za številne dijake je bilo tudi razvrščanje dvaindvajsetih vrednot na Rokeachevi lestvici prezahtevno in je preprosto niso dokončali. Lestvica desetih “pomembnih stvari” pa je bila enostavno razumljiva in po našem mnenju odslikava svet večine današnjih slovenskih srednješolcev.

V tabeli na lei so predstavljene poprečne ocene (na lestvici od 1 do 5, kjer je bilo 5 zelo pomembno in 1 popolnoma ne-pomembno) pri fantih in pri dekletih, ki

nam pokaže nekaj podobnosti med spo-loma in nekatere pomembne razlike. Pri obojih je na prvem mestu zdravje in na drugem čas zase. Zdi se presenetljivo, da temu mladi dajejo takšen pomen, podob-no kot odrasla generacija, ki neprestano govori o pomanjkanju prostega časa.

Sicer je fantom relativno bolj pomembna dobra hrana in denar, v manjši meri tudi lepo telo in zabava, dekletom pa je relativ-no bolj pomembna urejena zunanjost in šolske ocene.

1 8

Priljubljenost šolskih predmetov

predmet Fantje Dekleta Skupno

Športna vzgoja 4,26 3,47 3,74*

Projektno delo 3,36 3,47 3,43

Informatika 3,40 3,21 3,28

Geografija 3,36 3,19 3,25

Zgodovina 3,47 3,08 3,21*

Tuj jezik 3,17 3,21 3,20

Slovenščina 2,95 3,24 3,14*

Matematika 2,77 2,92 2,87

6


1 9


Osrednje raziskovalno vprašanje, to je odnos srednješolcev do športne vzgoje, smo najprej postavili v kontekst priljublje-nosti šolskih predmetov, tako da smo jih povprašali, kako radi obiskujejo izbrane šolske predmete. Odgovarjali so na šolski lestvici od 1 do 5 (1 = zelo nerad, 5 = zelo rad).

Kot je razvidno iz zgornje tabele je špor-tna vzgoja najbolj priljubljen predmet, vendar so med spoloma velike razlike, celo večje od pričakovanih. Rahlo pre-senetljivo je tudi, da imajo fantje raje družboslovje (zgodovina, geografija) kot dekleta, ki poleg jezikov rahlo preferirajo matematiko.

Z dodatnimi obdelavami smo še ugotovili, da imajo splošni gimnazijci raje geogra-fijo in zgodovino kot ekonomski tehniki in ostali ter da imajo višji letniki raje geografijo kot nižji. Športna vzgoja je bolj priljubljena pri tehnikih in gimnazijcih glede na ekonomske tehnike, pri dijakih z boljšim uspehom in pri nekadilcih, ni pa pomembnih razlik glede na starost.

2 0

Obiskovanje športne vzgoje

Fantje (N = 654) Dekleta (N = 1295)

Ni statistično pomembnih razlik glede na spol !Ni statistično pomembnih razlik glede na spol !

Pomembna razlika v poprečni oceni športne vzgoje !

4,474,47 4,174,17

8

7


2 1


Odnos oz. priljubljenost športne vzgoje se ne odslikava v dejanskem obiskovanju predmetu, med spoloma ni statistično pomembnih razlik v obiskovanju športne vzgoje. Kot je razvidno iz zgornje slike, dobre tri četrtine dijakov redno obiskuje ŠV, podobno pa je tudi razmerje ostalih odgovorov pri obeh spolih.

Nekatere pomembne razlike pri obiskova-nju športne vzgoje so še:

BOLJ REDNO obiskujejo športno vzgojo:

• Dijaki splošnih (91%) in ekonomskih gimnazij (85 %)

• Odličnjaki (92%)• Nekadilci (83 %)• Dijaki, ki so jim relativno bolj po-

membne šolske ocene in zdravje.

MANJ REDNO obiskujejo športno vzgojo:

• PTI ek. tehniki (63%) in frizerke (67 %)

• Kadilci škatle na dan (51%)• Dijaki, ki so jim relativno bolj po-

membni zabava, denar in telefon.

Ena stopnja nižji šolski uspeh pomeni 10 odstotnih točk nižji redni obisk športne vzgoje.

Na sliki sta podani še poprečni oceni športne vzgoje za oba spola in vidimo, da je razlika velika in statistično visoko pomembna.

2 2

Dijaki, ki redno obiskujejo ŠV,se v večji meri strinjajo s trditvami:

• Pri/pouku ŠV se vedno preoblečem.

• Čistost in urejenost telovadnice sta mi zelo pomembni.

• Ocenjevanje ŠV z ocenami od 1 do 5 se mi zdi pošteno.

• Rad pomagam sošolcu pri izvedbi vaje.

• Pouk športne vzgoje mi pomeni sprostitev.

• Pred vsako športno aktivnostjo se ogrejem.

• Športno vzgojo imam zelo rad.

• Zelo rad gledam prenose športnih tekmovanj.

• Zdravniško oproščeni dijaki bi morali biti prisotni na urah ŠV.

• Všeč mi je, če profesor telovadi z nami.

• Večina mojih sošolcev rada telovadi.

• Vesel sem, če mi na urah ŠV profesor zaupa posebno nalogo.

• Pri/pouku ŠV se vedno preoblečem.

• Čistost in urejenost telovadnice sta mi zelo pomembni.

• Ocenjevanje ŠV z ocenami od 1 do 5 se mi zdi pošteno.

• Rad pomagam sošolcu pri izvedbi vaje.

• Pouk športne vzgoje mi pomeni sprostitev.

• Pred vsako športno aktivnostjo se ogrejem.

• Športno vzgojo imam zelo rad.

• Zelo rad gledam prenose športnih tekmovanj.

• Zdravniško oproščeni dijaki bi morali biti prisotni na urah ŠV.

• Všeč mi je, če profesor telovadi z nami.

• Večina mojih sošolcev rada telovadi.

• Vesel sem, če mi na urah ŠV profesor zaupa posebno nalogo.

• V svojem prostem času sem najraje za računalnikom.

• Na urah športne vzgoje preveč tečemo.

• Zelo mi je odveč nositi opremo v šolo.

• Če me boli glava, takoj vzamem tableto.

• Ko se približuje konec šolskega leta, mi je vedno težje telovaditi.

• Ure športne vzgoje se mi zdijo dolgočasne.

• Telovadim zgolj zaradi ocene.

• V športnih aktivnostih nisem prevečuspešen.

• Ne maram telovaditi, ker se preveč spotim.

• Pouk športne vzgoje se mi zdi prenaporen.

• Vsaj eno uro gibanja na dan vsak dan v tednu se mi zdi pretirano.

• Pri mojih letih še ni potrebno skrbeti za zdravo prehrano.

• Kajenje mi pomeni užitek.

• V zadnjem mesecu sem kadil marihuano ...

• V svojem prostem času sem najraje za računalnikom.

• Na urah športne vzgoje preveč tečemo.

• Zelo mi je odveč nositi opremo v šolo.

• Če me boli glava, takoj vzamem tableto.

• Ko se približuje konec šolskega leta, mi je vedno težje telovaditi.

• Ure športne vzgoje se mi zdijo dolgočasne.

• Telovadim zgolj zaradi ocene.

• V športnih aktivnostih nisem prevečuspešen.

• Ne maram telovaditi, ker se preveč spotim.

• Pouk športne vzgoje se mi zdi prenaporen.

• Vsaj eno uro gibanja na dan vsak dan v tednu se mi zdi pretirano.

• Pri mojih letih še ni potrebno skrbeti za zdravo prehrano.

• Kajenje mi pomeni užitek.

• V zadnjem mesecu sem kadil marihuano ...

Dijaki, ki ne-redno obiskujejo ŠV,se v večji meri strinjajo s trditvami:8


2 3


Odnos do športne vzgoje smo ugotavljali z lestvico stališč, ki je vsebovala trditve v neposredni povezavi izvajanjem predme-ta, pripravo in posledicami v počutju kot tudi trditve v zvezi s skrbjo za zdravje, zadovoljstvom s telesno težo ipd.

Zgoraj levo so prikazane trditve, s kateri-mi se v večji meri strinjajo dijaki, ki redno oz. neredno obiskujejo športno vzgojo, razlike v njihovih poprečnih ocenah pa so statistično pomembne. Dokaj jasno se pokaže, da se dijaki, ki redno obiskujejo ŠV, strinjajo s pozitivnimi trditvami, ki vsebujejo besede »rad, všeč mi je, vesel sem, mi pomeni sprostitev...«.

Druga skupina dijakov, ki neredno obi-skujejo športno vzgojo, pa izpostavlja predvsem negativne trditve »mi je odveč, dolgočasno, težje, nisem uspešen, ne maramo, prenaporno, pretirano...«.

Dijaki, ki neredno obiskujejo športno vzgojo so tudi pogosteje najraje za raču-nalnikom, kajenje jim pomeni užitek in v zadnjem mesecu so pogosteje kadili marihuano.

Obiskovanje športne vzgoje je torej zelo močno povezano z zdravim načinom in

pozitivnim odnosom do življenja, to je z razvitostjo socialne kompetence.

2 4

Segmentacija dijakov glede na obisk in oceno ŠV

Vsi dijaki: obisk ŠV Redno obiskujejo ŠV: ocene

10

9


2 5


Na zgornji sliki prikazujemo povezanost med obiskovanjem športne vzgoje in oceno pri predmetu. Lahko vidimo, da ima dobra polovica dijakov, ki redno obi-skuje ure športne vzgoje, odlično oceno, tretjina ima oceno prav dobro, ostali pa oceno dobro ali manj. Na videz logična razporeditev postane vprašljiva, če upo-števamo zelo različne sposobnosti dijakov za športno aktivnost in doseganje nekih standardnih rezultatov.

Zato smo posebej preverjali, kakšen je splošen odnos tistih dijakov do zdravja, ki redno obiskujejo ŠV + imajo nižjo oceno od 5, ter ugotovili, da:

• ŠV nimajo radi in telovadijo predvsem zaradi ocene.

• ŠV jim je dolgočasna in prenaporna (preveč teka).

• Ne marajo telovaditi, ker se preveč spotijo.

• Ocenjujejo svojo telesno težo kot manj primerno.

• So relativno bolj naklonjeni kajenju in uživanju marihuane.

Očitno je, da je nižja ocena pri športni vzgoji močno povezana z njihovim manj

pozitivnim odnosom do svojega telesa, kar je verjetno glavni razlog, da neradi te-lovadijo in posledično imajo do predmeta slabši odnos in slabšo ocena. Tak rezultat pa jih še potrdi v njihovem prepričanju in nastane začaran krog, iz katerega dijaki sami težko izstopijo.

2 6

Fantje Dekleta

11

Segmentacija dijakov glede na obisk in oceno ŠV – primerjava glede na spol

10


2 7


Da bi še podrobneje spoznali stanje, smo primerjali strukturo ocen za fante in de-kleta, ki redno obiskujejo športne vzgoje. Razlika je očitna, fantje imajo za pol ocen boljši rezultat.

2 8

Najbolj zoprna aktivnost pri ŠV

Fantje

•Nogomet 52 %

•Košarka 14 %

•Odbojka 11 %

•Namizni tenis 5 %

Drugo 18 %

Dekleta

•Odbojka 50 %

•Ples 7 %

•Badminton 5 %

•Fitnes 5 %

Drugo 38 %

Najbolj priljubljena aktivnost pri ŠV

Fantje

•Tek 19 %

•Gimnastika 19 %

•Atletika 9 %

•Košarka 9 %

Drugo 54 %

Dekleta

•Tek 26 %

• Košarka 15 %

•Odbojka 14 %

•Gimnastika 13 %

Drugo 32 %

11


2 9


Sklepamo, da bi bilo zelo pomembno delovati na povečanju priljubljenosti špor-tne vzgoje, predvsem pri dekletih, ki se bistveno manjši meri kot fantje ukvarjajo s športno aktivnostjo izven šole.

3 0

Ukvarjanje z rekreacijo** izven šole, dodatno k uram ŠV

Fantje

• Tek (31 %)

• Kolesarjenje (16 %)

• Fitnes (16 %)

• Hoja/sprehod (11%)

• Drugo (26 %)

Dekleta

• Tek (29 %)

• Hoja /sprehod (26 %)

• Rolanje (14 %)

• Kolesarjenje (12 %)

• Drugo (19 %)

Velika večina fantov (91 %) se rekreira oz. je športno aktivna najmanj 2x tedensko.

Velika večina fantov (91 %) se rekreira oz. je športno aktivna najmanj 2x tedensko.

Dobra polovica (57 %) deklet se rekreira oz. so športno aktivne najmanj 2x tedensko.

Dobra polovica (57 %) deklet se rekreira oz. so športno aktivne najmanj 2x tedensko.

13

12


3 1


Na prejšnji sliki smo prikazali deleže fantov in deklet, ki se aktivno ukvarjajo z neko športno aktivnostjo po kriteriju najmanj 3x tedensko. Na zgornji sliki pa je primerjava podana po kriterijih najmanj dvakrat tedensko. Vidimo očitno razliko med spoloma po kriteriju 2x tedensko, ki ga zadosti več kot absolutna večina fantov in le dobra polovica deklet. Prikazan je tudi nabor najpogostejših rekreativnih aktivnosti.

3 2

Ukvarjanje s športom/plesom

Fantje

3 x tedensko in več = 46 % (N = 306)

• Nogomet (44%)

• Fitnes (11%)

• Košarka (8%)

• Rokomet (7%)

• drugi (30%)

5 x tedensko in več = 32%

• Nogomet (45% od 213 dijakov)

Dekleta

3 x tedensko in več = 15 %(N = 192)

• Ples (15%)

• Odbojka (10%)

• Rokomet (8%)

• Tek (8%)

• Drugi (59%)

5 x tedensko in več = 6%

• Rokomet (18% od 73 dijakinj)

13


3 3


V splošnem lahko rečemo, da je pogostost telesne aktivnosti izven šole med fanti zadovoljiva, saj jih je več kot absolutna večina telesno aktivno najmanj 2x teden-sko ali več, med dekleti pa je takšnih le dobra polovica in zato je redno obisko-vanje športne vzgoje zanje toliko bolj pomembno.

3 4

Dijaki in kajenje Ni razlik med spoloma v pogostosti in stopnji kajenja!V 1. letniku je 76,3 % nekadilcev, v 4. letniku 67,1 %.

Nekadilci imajo boljši uspeh in višjo oceno pri športni vzgoji.Imajo bolj pozitiven splošen odnos do športne vzgoje, pojedo več sadja in imajo boljše higienske navade po urah ŠV (se stuširajo, preoblečejo).Zdravje jim je relativno bolj pomembno, denar in zabava pa relativno manj.Njihovi starši, sošolci in prijatelji se pogosteje rekreirajo.

Nekadilci imajo boljši uspeh in višjo oceno pri športni vzgoji.Imajo bolj pozitiven splošen odnos do športne vzgoje, pojedo več sadja in imajo boljše higienske navade po urah ŠV (se stuširajo, preoblečejo).Zdravje jim je relativno bolj pomembno, denar in zabava pa relativno manj.Njihovi starši, sošolci in prijatelji se pogosteje rekreirajo.

15

14


3 5


Kajenje je najbolj značilen znak nezdra-vega načina življenja in to se kaže tudi v odgovorih naših anketirancev. Nekadilci imajo nasploh boljši uspeh in višjo oceno pri športni vzgoji, bolj pozitiven odnos do športne vzgoje, boljše higienske navade, pojedo več sadja in jim je zdravje rela-tivno bolj pomembno. Bolj zdrav način življenja prinesejo iz svoje družine in ga lahko vidijo v svoji bližini.

Naši podatki kažejo, da bi naj kar dve tretjini srednješolcev bilo nekadilcev, kar se zdi lahko odličen rezultat ali pa tudi zaskrbljujoč, če poudarimo, da ena tre-tjina dijakov kadi. Če upoštevamo, da je “ne kadim” socialno zaželen odgovor in je kadilcev dejansko več, pa lahko podatek razumemo kot zelo optimističen, ker kaže na visoko stopnjo zavedanja škodljivosti kajenja.

Ključno pa se nam zdi dejstvo, da velik del mladih postane kadilec že v osnovni šoli oz. se delež kadilcev v srednji šoli niti ne poveča bistveno od prvega do četrtega letnika. Možnosti za zmanjšanje deleža kadilcev med mladimi so tako v srednji šoli že precej omejene.

3 6

PRILOGA I

Vprašalnik o odnosu dijakov do športne vzgoje


3 7


Vp

raš

aln

ik o

od

no

su

dija

ko

v d

o š

po

rtn

e v

zg

oje

U

čite

lji š

port

ne v

zgoj

e bi

rad

i bol

je s

pozn

ali v

aš o

dnos

do

špor

tne

vzgo

je in

rekr

eaci

je te

r kat

eri d

ejav

niki

vpl

ivaj

o na

vaš

o te

lesn

o ak

tivno

st. P

rosi

mo

vas,

da

nam

pri

tem

pom

agat

e in

odg

ovor

ite n

a sp

odnj

a vp

raša

nja

tako

, kot

is

kren

o m

islit

e. A

nket

a je

pop

olno

ma

anon

imna

.

1.

Nap

rej v

as p

rosi

mo

za o

snov

ne p

odat

ke:

a) S

pol:

M

Ž

b) L

eto

rojs

tva:

19

I__I

__I

c) S

ploš

ni u

čni u

speh

v la

nske

m le

tu: 1

2

3

4 5

d) O

cena

špo

rtne

vzg

oje:

1

2 3

4

5

e) K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

: ___

__/d

an

Če

ne

kadi

te, v

piši

te n

ičlo

! 2.

Ka

ko r

adi/

nera

di o

bisk

ujet

e sp

odaj

naš

tete

šol

ske

pred

met

e ?

Odg

ovor

ite s

pom

očjo

5-s

tope

njsk

e le

stvi

ce, n

a ka

teri

pom

eni:

»Pre

dmet

obi

skuj

em...

« 1

2 3

4 5

zelo

ner

ad

nera

d vs

eeno

mi j

e ra

d ze

lo r

ad

a.

ge

ogra

fija

1

2

3

4

5

b.

info

rmat

ika

1

2

3

4

5

c.

mat

emat

ika

1

2

3

4

5 d.

pr

ojek

tno

delo

1

2

3

4

5

e.

slov

enšč

ina

1

2

3

4

5

f. šp

ortn

a vz

goja

1

2

3

4

5 g.

tu

j jez

ik

1

2

3

4

5

h.

zgod

ovin

a

1

2

3

4

5

3.

a) K

ako

redn

o st

e ob

isko

vali

špor

tno

vzgo

jo v

lans

kem

letu

? (o

bkro

žite

en

odgo

vor)

a)

Re

dno

(vsa

k te

den)

b)

Po

gost

o (2

– 3

x/m

esec

) c)

O

bčas

no (1

x/m

esec

) d)

Se

m o

prav

ičen

obi

skov

anja

ŠVZ

b) A

li se

redn

o uk

varj

ate

s ka

kšni

m š

port

om a

li pl

esom

?

NE

DA

Če D

A, k

ater

i___

____

____

____

____

_ in

kol

ikok

rat n

a te

den

(vkl

jučn

o s

tekm

ovan

ji): _

___x

/ted

en.

c) A

li se

rek

reat

ivno

ukv

arja

te s

kak

šno

tele

sno

aktiv

nost

jo (n

pr.a

erob

ika,

tek,

rola

nje,

kol

esar

jenj

e,

hoja

, pla

vanj

e …

1 u

ro a

li ve

č na

dan

)?

N

E D

A Če

DA

, kat

era

aktiv

nost

____

____

____

____

____

_ in

kol

ikok

rat n

a m

esec

___

_x/m

esec

.

4.

a) K

ater

o ak

tivno

st p

ri š

port

ni v

zgoj

i im

ate

najr

aje?

__

____

____

____

____

____

____

____

____

b)

Kat

era

aktiv

nost

pri

špo

rtni

vzg

oji v

am je

naj

bolj

zopr

na?_

____

____

____

____

____

____

____

____

c)

Kat

eri i

zmed

naš

tetih

pre

dlog

ov z

a po

pest

rite

v šp

ortn

e vz

goje

vam

je n

ajbo

lj vš

eč?

x

– ae

robi

ka

x –

nam

izni

ten

is

x –p

ohod

ništ

vo

x –

plav

anje

x

– šp

ortn

o pl

ezan

je

Obk

roži

te e

nega

izm

ed z

gora

j naš

tetih

in d

odaj

te š

e sv

oj p

redl

og!_

____

____

____

____

____

____

__

5.

V

kolik

šni m

eri s

e va

m z

dijo

spo

daj n

ašte

te s

tvar

i pom

embn

e!

Odg

ovor

ite s

pom

očjo

5-s

tope

njsk

e le

stvi

ce, n

a ka

teri

pom

eni:

1 2

3 4

5 po

poln

oma

nepo

mem

bno

nepo

mem

bno

neod

loče

n po

mem

bno

zelo

pom

embn

o

a.

ča

s za

se

1

2

3

4

5

b.

dena

r

1

2

3

4

5 c.

do

ber

tele

fon

1

2

3

4

5 d.

do

bra

hran

a

1

2

3

4

5 e.

le

po te

lo

1

2

3

4

5

f. šo

lske

oce

ne

1

2

3

4

5 g.

ug

led

v šo

li/dr

užbi

1

2

3

4

5

h.

urej

ena

zuna

njos

t 1

2

3

4

5

i. za

bava

(»žu

r«)

1

2

3

4

5 j.

zdra

vje

1

2

3

4

5

3 8

6.

Spod

aj s

o na

štet

e ra

zlič

ne tr

ditv

e o

pouk

u šp

ortn

e vz

goje

, rek

reac

iji in

zdr

avju

. Za

nim

a na

s, v

kol

ikšn

i mer

i se

stri

njat

e z

njim

i. O

dgov

orite

s p

omoč

jo 5

-sto

penj

ske

lest

vice

, na

kate

ri p

omen

i: 1

2 3

4 5

splo

h se

ne

stri

njam

se

ne

stri

njam

ne

odlo

čen

stri

njam

se

popo

lnom

a se

str

inja

m

1.

Če m

e bo

li gl

ava,

tako

j vza

mem

tabl

eto.

1

2

3

4

5 2.

Či

stos

t in

urej

enos

t tel

ovad

nice

/špo

rtni

h po

vrši

n st

a m

i zel

o po

mem

bni.

1

2

3

4

5

3.

Čutim

, da

je te

lesn

a va

dba

kori

stna

za

moj

e sp

lošn

o po

čutj

e.

1

2

3

4

5

4.

Imam

pri

mer

no te

lesn

o te

žo.

1

2

3

4

5

5.

Kaje

nje

mi p

omen

i uži

tek.

1

2

3

4

5

6.

Ko s

e pr

ibliž

uje

kone

c šo

lske

ga le

ta, m

i je

vedn

o te

žje

telo

vadi

ti.

1

2

3

4

5 7.

M

ladi

se

dane

s pr

emal

o gi

blje

mo.

1

2

3

4

5

8.

Moj

i sta

rši g

redo

na

spre

hod

v na

ravo

ali

na r

ekre

acijo

vsa

j enk

rat n

a te

den.

1

2

3

4

5 9.

N

a ur

ah š

port

ne v

zgoj

e pr

eveč

teče

mo.

1

2

3

4

5 10

. Naj

raje

imam

, da

je p

ouk

špor

tne

vzgo

je n

a ur

niku

prv

e ur

e.

1

2

3

4

5

11

. Ne

mar

am te

lova

diti,

ker

se

prev

eč s

potim

.

1

2

3

4

5 12

. Oce

njev

anje

špo

rtne

vzg

oje

z oc

enam

i od

1 do

5 s

e m

i zdi

poš

teno

.

1

2

3

4

5

13. P

o ko

nčan

i špo

rtni

akt

ivno

sti j

e po

treb

no n

ared

iti r

azte

zne

vaje

.

1

2

3

4

5

14. P

o po

uku

špor

tne

vzgo

je s

e re

dno

stuš

iram

ali

umije

m.

1

2

3

4

5

15. P

ouk

špor

tne

vzgo

je m

i pom

eni s

pros

titev

.

1

2

3

4

5

16. P

ouk

špor

tne

vzgo

je s

e m

i zdi

leto

s pr

enap

oren

.

1

2

3

4

5

17. P

red

vsak

o šp

ortn

o ak

tivno

stjo

se

ogre

jem

.

1

2

3

4

5 18

. Pri

moj

ih le

tih š

e ni

pot

rebn

o sk

rbet

i za

zdra

vo p

rehr

ano.

1

2

3

4

5 19

. Pri

/po

pouk

u ŠV

Z se

ved

no p

reob

leče

m.

1

2

3

4

5

20. R

ad p

omag

am s

ošol

cu p

ri iz

vedb

i vaj

e.

1

2

3

4

5

21

. Raj

e bi

telo

vadi

l, če

bi s

i vse

bino

na

uri l

ahko

sam

izbi

ral.

1

2

3

4

5 22

. Sko

raj v

si m

oji p

rija

telji

telo

vadi

jo a

li se

rekr

eira

jo v

saj e

nkra

t ted

ensk

o.

1

2

3

4

5

23. Š

port

no v

zgoj

o im

am z

elo

rad.

1

2

3

4

5

24. T

elov

adim

zgo

lj za

radi

oce

ne.

1

2

3

4

5

25. U

re š

port

ne v

zgoj

e se

mi z

dijo

dol

goča

sne.

1

2

3

4

5

26. V

svo

jem

pro

stem

čas

u se

m n

ajra

je z

a ra

čuna

lnik

om.

1

2

3

4

5 27

. V š

olo

hodi

m s

krbn

o ur

ejen

.

.

1

2

3

4

5 28

. V š

port

nih

aktiv

nost

ih n

isem

pre

več

uspe

šen.

1

2

3

4

5 29

. V z

adnj

em m

esec

u se

m k

adil

mar

ihua

no a

li už

ival

dru

ge d

roge

.

1

2

3

4

5

30. V

ečin

a m

ojih

soš

olce

v ra

da te

lova

di.

1

2

3

4

5

31. V

esel

sem

, če

mi n

a ur

i ŠVZ

pro

feso

r za

upa

kakš

no p

oseb

no n

alog

o oz

. za

dolž

itev.

1

2

3

4

5

32. V

saj e

no u

ro g

iban

ja n

a da

n vs

ak d

an v

tedn

u se

mi z

di p

retir

ano.

1

2

3

4

5

33. V

sak

dan

poje

m v

saj e

no ja

bolk

o, b

anan

o al

i dru

go s

adje

.

1

2

3

4

5 34

. Vsa

k da

n po

pije

m v

saj d

va li

tra

vode

.

1

2

3

4

5

35. V

šeč

mi j

e, č

e pr

ofes

or te

lova

di z

nam

i.

1

2

3

4

5

36

. Za

dekl

eta,

ki s

o na

ličen

a in

imaj

o do

lge

noht

e, je

špo

rtna

vzg

oja

zelo

nep

rije

tna.

1

2

3

4

5

37. Z

anim

ajo

me

tudi

teor

etič

ne in

form

acije

o r

azlič

nih

špor

tih.

1

2

3

4

5

38. Z

drav

nišk

o op

rošč

eni d

ijaki

bi m

oral

i biti

pri

sotn

i na

urah

ŠVZ

.

1

2

3

4

5 39

. Zel

o m

i je

odve

č no

siti

špor

tno

opre

mo

v šo

lo.

1

2

3

4

5

40. Z

elo

rad

gled

am p

reno

se te

kem

in d

rugi

h šp

ortn

ih te

kmov

anj.

1

2

3

4

5


3 9


4 0

PRILOGA II

Rezultati raziskave


4 1


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

No

tes

Out

put C

reat

ed

18-m

ar-2

012

17:2

7:08

K

AD

ILC

I *

sp

ol

Cro

ss

tab

sp

ol

Tota

l Fa

ntje

De

kleta

KADI

LCI

neka

dilci

Co

unt

481

906

1387

% w

ithin

KAD

ILCI

34

,7%

65

,3%

10

0,0%

% w

ithin

spo

l 72

,5%

69

,5%

70

,5%

prilo

žnos

tni

Coun

t 54

12

1 17

5

% w

ithin

KAD

ILCI

30

,9%

69

,1%

10

0,0%

% w

ithin

spo

l 8,

1%

9,3%

8,

9%

pol š

katle

na

dan

Coun

t 62

13

3 19

5

% w

ithin

KAD

ILCI

31

,8%

68

,2%

10

0,0%

% w

ithin

spo

l 9,

4%

10,2

%

9,9%

škat

la n

a da

n Co

unt

66

144

210

% w

ithin

KAD

ILCI

31

,4%

68

,6%

10

0,0%

% w

ithin

spo

l 10

,0%

11

,0%

10

,7%

Tota

l Co

unt

663

1304

19

67

% w

ithin

KAD

ILCI

33

,7%

66

,3%

10

0,0%

% w

ithin

spo

l 10

0,0%

10

0,0%

10

0,0%

Sym

me

tric

Me

as

ure

s

Va

lue

Appr

ox. S

ig.

Nom

inal

by

Nom

inal

Co

ntin

genc

y Co

effic

ient

,0

32

,566

N

of V

alid

Cas

es

1967

KA

DIL

CI

* R

LE

TN

IK

Cro

ss

tab

RL

ETNI

K

1 2

3 4

KADI

LCI

neka

dilci

Co

unt

403

405

262

257

% w

ithin

KAD

ILCI

28

,8%

28

,9%

18

,7%

18

,4%

% w

ithin

RLE

TNIK

76

,3%

71

,7%

69

,1%

67

,1%

prilo

žnos

tni

Coun

t 38

46

40

40

% w

ithin

KAD

ILCI

21

,5%

26

,0%

22

,6%

22

,6%

% w

ithin

RLE

TNIK

7,

2%

8,1%

10

,6%

10

,4%

pol š

katle

na

dan

Coun

t 40

59

45

40

% w

ithin

KAD

ILCI

20

,5%

30

,3%

23

,1%

20

,5%

4 2

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

% w

ithin

RLE

TNIK

7,

6%

10,4

%

11,9

%

10,4

%

škat

la n

a da

n Co

unt

47

55

32

46

% w

ithin

KAD

ILCI

22

,3%

26

,1%

15

,2%

21

,8%

% w

ithin

RLE

TNIK

8,

9%

9,7%

8,

4%

12,0

%

Tota

l Co

unt

528

565

379

383

% w

ithin

KAD

ILCI

26

,6%

28

,5%

19

,1%

19

,3%

% w

ithin

RLE

TNIK

10

0,0%

10

0,0%

10

0,0%

10

0,0%

Cro

ss

tab

RL

ETNI

K

Tota

l 5

6

KADI

LCI

neka

dilci

Co

unt

31

41

1399

% w

ithin

KAD

ILCI

2,

2%

2,9%

10

0,0%

% w

ithin

RLE

TNIK

53

,4%

59

,4%

70

,6%

prilo

žnos

tni

Coun

t 8

5 17

7

% w

ithin

KAD

ILCI

4,

5%

2,8%

10

0,0%

% w

ithin

RLE

TNIK

13

,8%

7,

2%

8,9%

pol š

katle

na

dan

Coun

t 6

5 19

5

% w

ithin

KAD

ILCI

3,

1%

2,6%

10

0,0%

% w

ithin

RLE

TNIK

10

,3%

7,

2%

9,8%

škat

la n

a da

n Co

unt

13

18

211

% w

ithin

KAD

ILCI

6,

2%

8,5%

10

0,0%

% w

ithin

RLE

TNIK

22

,4%

26

,1%

10

,6%

Tota

l Co

unt

58

69

1982

% w

ithin

KAD

ILCI

2,

9%

3,5%

10

0,0%

% w

ithin

RLE

TNIK

10

0,0%

10

0,0%

10

0,0%

Sym

me

tric

Me

as

ure

s

Va

lue

Appr

ox. S

ig.

Nom

inal

by

Nom

inal

Co

ntin

genc

y Co

effic

ient

,1

50

,000

N

of V

alid

Cas

es

1982


4 3


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

PO

PREČ

NE

VRE

DN

OST

I ZA

SPL

OŠN

I UČN

I USP

EH IN

OCE

NO

ŠPO

RTN

E V

ZGO

JE (S

Voc

ena)

R

ep

ort

KADI

LCI

uspe

h SV

ocen

a

neka

dilci

M

ean

3,51

4,

38

N 12

92

1302

Std.

Dev

iatio

n ,8

88

,807

prilo

žnos

tni

Mea

n 3,

29

4,21

N 16

4 16

3

Std.

Dev

iatio

n ,9

72

,906

pol š

katle

na

dan

Mea

n 2,

96

4,06

N 17

9 17

9

Std.

Dev

iatio

n ,9

20

,946

škat

la n

a da

n M

ean

2,85

3,

80

N 19

1 18

4

Std.

Dev

iatio

n 1,

036

1,15

8

Tota

l M

ean

3,37

4,

27

N 18

26

1828

Std.

Dev

iatio

n ,9

46

,891

AN

OV

A T

ab

le

Su

m o

f Squ

ares

df

M

ean

Squa

re

uspe

h * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

107,

250

3 35

,750

With

in G

roup

s 15

25,4

42

1822

,8

37

Tota

l 16

32,6

92

1825

SVoc

ena

* KAD

ILCI

Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

64

,374

3

21,4

58

With

in G

roup

s 13

85,5

00

1824

,7

60

Tota

l 14

49,8

75

1827

AN

OV

A T

ab

le

F

Sig.

uspe

h * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

42,7

00

,000

With

in G

roup

s

To

tal

SVoc

ena

* KAD

ILCI

Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

28

,249

,0

00

With

in G

roup

s

To

tal

Me

asu

res

of

As

so

cia

tio

n

Et

a Et

a Sq

uare

d

uspe

h * K

ADIL

CI

,256

,0

66

SVoc

ena

* KAD

ILCI

,2

11

,044

4 4

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

PO

PREČ

NE

VRE

DN

OST

I NA

LES

TVIC

I »V

RED

NO

T« (P

OM

EMBN

IH S

TVA

RI Z

AM

E)

R

ep

ort

KADI

LCI

Aas

_zas

e Bd

enar

Ct

elef

on

Dhra

na

Elep

otel

o

neka

dilci

M

ean

4,69

3,

94

3,16

4,

26

4,16

N 13

87

1393

13

90

1393

13

90

Std.

Dev

iatio

n ,5

72

,852

1,

060

,788

,7

88

prilo

žnos

tni

Mea

n 4,

78

4,09

3,

19

4,31

4,

09

N 17

6 17

6 17

6 17

6 17

6

Std.

Dev

iatio

n ,4

80

,816

1,

128

,708

,9

91

pol š

katle

na

dan

Mea

n 4,

71

4,15

3,

10

4,21

4,

06

N 19

5 19

5 19

4 19

5 19

4

Std.

Dev

iatio

n ,5

58

,858

1,

092

,781

,8

62

škat

la n

a da

n M

ean

4,80

4,

24

3,28

4,

28

4,10

N 21

0 21

0 20

9 21

0 21

0

Std.

Dev

iatio

n ,4

94

,853

1,

173

,802

,9

68

Tota

l M

ean

4,71

4,

00

3,17

4,

26

4,14

N 19

68

1974

19

69

1974

19

70

Std.

Dev

iatio

n ,5

56

,855

1,

082

,782

,8

36

R

ep

ort

KADI

LCI

Foce

ne

Gug

led

Hzun

anjo

st

Izab

ava

Jzdr

avje

neka

dilci

M

ean

4,17

3,

87

4,27

3,

83

4,81

N 13

94

1394

13

92

1392

13

94

Std.

Dev

iatio

n ,8

21

,909

,7

37

1,05

4 ,5

03

prilo

žnos

tni

Mea

n 4,

11

3,87

4,

36

4,18

4,

78

N 17

7 17

7 17

6 17

7 17

7

Std.

Dev

iatio

n ,8

25

,983

,7

35

,954

,5

66

pol š

katle

na

dan

Mea

n 4,

12

3,77

4,

18

4,18

4,

70

N 19

4 19

4 19

2 19

4 19

4

Std.

Dev

iatio

n ,8

88

1,06

3 ,8

76

,939

,6

32

škat

la n

a da

n M

ean

3,96

3,

72

4,30

4,

23

4,70

N 21

0 21

0 21

0 20

9 20

9

Std.

Dev

iatio

n ,9

17

1,08

9 ,8

63

,970

,7

00

Tota

l M

ean

4,14

3,

84

4,27

3,

94

4,79

N 19

75

1975

19

70

1972

19

74

Std.

Dev

iatio

n ,8

40

,952

,7

66

1,03

9 ,5

48


4 5


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

AN

OV

A T

ab

le

Su

m o

f Squ

ares

df

Aas

_zas

e * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

3,34

8 3

With

in G

roup

s 60

5,13

9 19

64

Tota

l 60

8,48

7 19

67

Bden

ar *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

23,0

73

3

With

in G

roup

s 14

20,8

94

1970

Tota

l 14

43,9

68

1973

Ctel

efon

* KA

DILC

I Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

3,

611

3

With

in G

roup

s 23

01,0

24

1965

Tota

l 23

04,6

35

1968

Dhra

na *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

1,05

3 3

With

in G

roup

s 12

04,5

43

1970

Tota

l 12

05,5

95

1973

Elep

otel

o * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

2,68

2 3

With

in G

roup

s 13

73,9

29

1966

Tota

l 13

76,6

12

1969

Foce

ne *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

7,87

0 3

With

in G

roup

s 13

85,7

64

1971

Tota

l 13

93,6

33

1974

Gug

led

* KAD

ILCI

Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

4,

784

3

With

in G

roup

s 17

85,9

28

1971

Tota

l 17

90,7

12

1974

Hzun

anjo

st *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

2,96

4 3

With

in G

roup

s 11

53,2

01

1966

Tota

l 11

56,1

64

1969

Izab

ava

* KAD

ILCI

Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

54

,743

3

With

in G

roup

s 20

72,4

34

1968

Tota

l 21

27,1

76

1971

Jzdr

avje

* KA

DILC

I Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

4,

341

3

With

in G

roup

s 58

7,72

3 19

70

Tota

l 59

2,06

3 19

73

A

NO

VA

Ta

ble

Mea

n Sq

uare

F

Sig.

Aas

_zas

e * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

1,11

6 3,

622

,013

With

in G

roup

s ,3

08

Tota

l

Bden

ar *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

7,69

1 10

,663

,0

00

4 6

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

With

in G

roup

s ,7

21

Tota

l

Ctel

efon

* KA

DILC

I Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

1,

204

1,02

8 ,3

79

With

in G

roup

s 1,

171

Tota

l

Dhra

na *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

,351

,5

74

,632

With

in G

roup

s ,6

11

Tota

l

Elep

otel

o * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

,894

1,

279

,280

With

in G

roup

s ,6

99

Tota

l

Foce

ne *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

2,62

3 3,

731

,011

With

in G

roup

s ,7

03

Tota

l

Gug

led

* KAD

ILCI

Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

1,

595

1,76

0 ,1

53

With

in G

roup

s ,9

06

Tota

l

Hzun

anjo

st *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

,988

1,

684

,168

With

in G

roup

s ,5

87

Tota

l

Izab

ava

* KAD

ILCI

Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

18

,248

17

,328

,0

00

With

in G

roup

s 1,

053

Tota

l

Jzdr

avje

* KA

DILC

I Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

1,

447

4,85

0 ,0

02

With

in G

roup

s ,2

98

Tota

l

M

ea

su

res

of

As

so

cia

tio

n

Et

a Et

a Sq

uare

d

Aas

_zas

e * K

ADIL

CI

,074

,0

06

Bden

ar *

KADI

LCI

,126

,0

16

Ctel

efon

* KA

DILC

I ,0

40

,002

Dh

rana

* KA

DILC

I ,0

30

,001

El

epot

elo

* KAD

ILCI

,0

44

,002

Fo

cene

* KA

DILC

I ,0

75

,006

G

ugle

d * K

ADIL

CI

,052

,0

03

Hzun

anjo

st *

KADI

LCI

,051

,0

03

Izab

ava

* KAD

ILCI

,1

60

,026

Jz

drav

je *

KADI

LCI

,086

,0

07


4 7


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

PO

PREČ

NE

VRE

DN

OST

I NA

LES

TVIC

I STA

LIŠČ

KA

DILC

I

1.

e m

e bo

li gla

va, t

akoj

vz

amem

ta

blet

o.

2.

istos

t in

urej

enos

t te

lova

dnice

/špo

rtn

ih p

ovrš

in s

ta

mi z

elo

pom

embn

i.

3.

utim

, da

je te

lesn

a va

dba

koris

tna

za m

oje

splo

šno

pou

tje.

4.

Im

am

prim

erno

te

lesn

o te

žo.

neka

dilci

M

ean

2,68

4,

15

4,28

3,

64

N 13

87

1385

13

83

1385

Std.

Dev

iatio

n 1,

264

,861

,8

29

1,14

5

prilo

žnos

tni

Mea

n 2,

93

4,10

4,

26

3,57

N 17

7 17

7 17

7 17

7

Std.

Dev

iatio

n 1,

297

,870

,7

15

1,09

6

pol š

katle

na

dan

Mea

n 2,

88

4,07

4,

15

3,58

N 19

4 19

3 19

4 19

4

Std.

Dev

iatio

n 1,

239

,963

,8

66

1,19

9

škat

la n

a da

n M

ean

2,91

4,

02

3,90

3,

44

N 21

1 21

1 21

1 20

8

Std.

Dev

iatio

n 1,

403

1,03

3 1,

058

1,29

5

Tota

l M

ean

2,75

4,

13

4,22

3,

61

N 19

69

1966

19

65

1964

Std.

Dev

iatio

n 1,

283

,893

,8

58

1,16

4

Re

po

rt

KADI

LCI

5.

K

ajen

je

mi p

omen

i už

itek.

6.

K

o se

pr

ibliž

uje

kone

c šo

lskeg

a le

ta,

mi je

ved

no

težje

telo

vadi

ti.

7.

M

ladi

se

dane

s pr

emal

o gi

blje

mo.

8.

M

oji

star

ši gr

edo

na

spre

hod

v na

ravo

ali n

a re

krea

cijo

vsaj

en

krat

na

tede

n.

neka

dilci

M

ean

1,30

2,

59

3,98

3,

43

N 13

77

1381

13

89

1382

Std.

Dev

iatio

n ,8

08

1,37

4 1,

008

1,32

8

prilo

žnos

tni

Mea

n 3,

19

3,03

4,

01

3,41

N 17

7 17

6 17

7 17

7

Std.

Dev

iatio

n 1,

160

1,48

9 ,9

53

1,37

9

pol š

katle

na

dan

Mea

n 3,

66

3,10

4,

02

3,22

N 19

3 19

4 19

4 19

3

Std.

Dev

iatio

n 1,

034

1,40

2 1,

048

1,41

9

škat

la n

a da

n M

ean

4,00

3,

33

4,04

3,

10

4 8

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

N 21

1 21

0 21

0 20

9

Std.

Dev

iatio

n 1,

021

1,53

5 1,

093

1,43

9

Tota

l M

ean

1,99

2,

76

3,99

3,

37

N 19

58

1961

19

70

1961

Std.

Dev

iatio

n 1,

403

1,43

0 1,

016

1,35

8

Re

po

rt

KADI

LCI

9.

N

a ur

ah

špor

tne

vzgo

je

prev

e tee

mo.

10.

Naj

raje

im

am, d

a je

po

uk š

portn

e vz

goje

na

urni

ku

prve

ure

.

11.

Ne

mar

am

telo

vadi

ti, k

er s

e pr

eve

spo

tim.

12.

Oce

njev

anje

špo

rtne

vzgo

je z

oc

enam

i od

1 do

5 s

e m

i zdi

po

šten

o.

neka

dilci

M

ean

2,69

2,

28

2,37

3,

98

N 13

74

1378

13

79

1383

Std.

Dev

iatio

n 1,

224

1,35

7 1,

260

1,20

0

prilo

žnos

tni

Mea

n 2,

95

2,10

2,

50

3,73

N 17

7 17

6 17

7 17

7

Std.

Dev

iatio

n 1,

300

1,38

6 1,

284

1,33

3

pol š

katle

na

dan

Mea

n 3,

20

2,19

2,

69

3,85

N 19

3 19

3 19

3 19

4

Std.

Dev

iatio

n 1,

265

1,36

9 1,

353

1,23

7

škat

la n

a da

n M

ean

3,29

2,

18

2,93

3,

86

N 21

1 20

9 20

8 20

9

Std.

Dev

iatio

n 1,

420

1,41

8 1,

474

1,25

1

Tota

l M

ean

2,83

2,

24

2,47

3,

93

N 19

55

1956

19

57

1963

Std.

Dev

iatio

n 1,

277

1,36

8 1,

308

1,22

3

Re

po

rt

KADI

LCI

13.

Po

kon

ani š

portn

i ak

tivno

sti je

po

trebn

o na

redi

ti ra

ztez

ne v

aje.

14.

Po

pouk

u šp

ortn

e vz

goje

se

redn

o st

ušira

m a

li um

ijem

.

15.

Pou

k šp

ortn

e vz

goje

m

i pom

eni

spro

stite

v.

16.

Pou

k šp

ortn

e vz

goje

se

mi z

di le

tos

pren

apor

en.

neka

dilci

M

ean

3,50

3,

13

3,58

2,

25

N 13

79

1368

13

78

1381

Std.

Dev

iatio

n 1,

166

1,33

5 1,

227

1,18

1

prilo

žnos

tni

Mea

n 3,

39

3,05

3,

32

2,36

N 17

6 17

5 17

4 17

6


4 9


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

Std.

Dev

iatio

n 1,

228

1,39

1 1,

196

1,17

7

pol š

katle

na

dan

Mea

n 3,

38

3,03

3,

25

2,46

N 19

4 19

3 19

4 19

3

Std.

Dev

iatio

n 1,

160

1,36

3 1,

260

1,21

2

škat

la n

a da

n M

ean

3,38

3,

58

2,94

2,

80

N 21

0 20

9 20

8 20

8

Std.

Dev

iatio

n 1,

319

1,25

4 1,

368

1,35

4

Tota

l M

ean

3,47

3,

16

3,46

2,

34

N 19

59

1945

19

54

1958

Std.

Dev

iatio

n 1,

189

1,34

2 1,

260

1,21

4

Re

po

rt

KADI

LCI

17.

Pre

d vs

ako

špor

tno

aktiv

nost

jo s

e og

reje

m.

18.

Pri

moj

ih

letih

še

ni

potre

bno

skrb

eti

za z

drav

o pr

ehra

no.

19.

Pri/

po

pouk

u ŠV

Z se

ve

dno

preo

ble

em.

20.

Rad

po

mag

am

sošo

lcu p

ri izv

edbi

vaj

e.

neka

dilci

M

ean

3,54

1,

89

4,54

3,

68

N 13

86

1385

13

81

1373

Std.

Dev

iatio

n 1,

161

1,15

3 ,8

34

1,02

5

prilo

žnos

tni

Mea

n 3,

41

1,98

4,

57

3,60

N 17

7 17

6 17

6 17

4

Std.

Dev

iatio

n 1,

180

1,19

5 ,8

25

1,21

1

pol š

katle

na

dan

Mea

n 3,

50

2,02

4,

43

3,53

N 19

3 19

3 19

3 19

3

Std.

Dev

iatio

n 1,

164

1,20

7 ,9

50

1,09

5

škat

la n

a da

n M

ean

3,25

2,

07

4,26

3,

48

N 20

9 20

6 20

9 21

1

Std.

Dev

iatio

n 1,

293

1,24

1 1,

065

1,23

6

Tota

l M

ean

3,49

1,

93

4,50

3,

64

N 19

65

1960

19

59

1951

Std.

Dev

iatio

n 1,

181

1,17

3 ,8

76

1,07

5

Re

po

rt

KADI

LCI

21.

Raj

e bi

te

lova

dil, e

bi

si vs

ebin

o na

uri

lahk

o sa

m

izbira

l.

22.

Sko

raj v

si m

oji p

rijat

elji

telo

vadi

jo a

li se

rekr

eira

jo v

saj

enkr

at

tede

nsko

.

23.

Špo

rtno

vzgo

jo im

am

zelo

rad.

24.

Tel

ovad

im

zgol

j zar

adi

ocen

e.

neka

dilci

M

ean

4,00

3,

26

3,54

2,

50

5 0

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

N 13

76

1378

13

82

1380

Std.

Dev

iatio

n 1,

122

1,08

8 1,

264

1,34

1

prilo

žnos

tni

Mea

n 4,

14

3,09

3,

24

2,76

N 17

4 17

6 17

6 17

4

Std.

Dev

iatio

n 1,

082

1,07

9 1,

243

1,39

2

pol š

katle

na

dan

Mea

n 4,

14

2,96

3,

12

2,93

N 19

3 19

3 19

2 19

3

Std.

Dev

iatio

n 1,

083

1,08

4 1,

344

1,37

9

škat

la n

a da

n M

ean

4,14

3,

04

2,74

3,

26

N 20

9 21

0 20

8 20

9

Std.

Dev

iatio

n 1,

081

1,24

6 1,

387

1,45

2

Tota

l M

ean

4,04

3,

19

3,39

2,

65

N 19

52

1957

19

58

1956

Std.

Dev

iatio

n 1,

111

1,11

0 1,

309

1,38

4

Re

po

rt

KADI

LCI

25.

Ure

šp

ortn

e vz

goje

se

mi z

dijo

do

lgo

asne

.

26.

V s

voje

m

pros

tem

as

u se

m n

ajra

je z

a rau

naln

ikom

.

27.

V š

olo

hodi

m s

krbn

o ur

ejen

.

28.

V š

portn

ih

aktiv

nost

ih

nise

m p

reve

uspe

šen.

neka

dilci

M

ean

2,57

2,

81

4,07

2,

42

N 13

75

1384

13

82

1377

Std.

Dev

iatio

n 1,

277

1,23

7 ,8

59

1,17

8

prilo

žnos

tni

Mea

n 2,

77

2,76

4,

08

2,65

N 17

6 17

5 17

7 17

6

Std.

Dev

iatio

n 1,

316

1,16

4 ,7

94

1,28

3

pol š

katle

na

dan

Mea

n 2,

79

2,75

4,

03

2,64

N 19

0 19

4 19

3 19

4

Std.

Dev

iatio

n 1,

356

1,20

5 ,8

83

1,25

2

škat

la n

a da

n M

ean

3,28

2,

89

4,04

2,

94

N 20

7 20

9 21

0 21

1

Std.

Dev

iatio

n 1,

424

1,28

3 ,9

01

1,36

2

Tota

l M

ean

2,68

2,

81

4,07

2,

52

N 19

48

1962

19

62

1958

Std.

Dev

iatio

n 1,

323

1,23

2 ,8

60

1,22

8

Re

po

rt


5 1


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

KA

DILC

I 29

. V

zad

njem

m

esec

u se

m

kadi

l mar

ihua

no

ali u

žival

dru

ge

drog

e.

30.

Ve

ina

moj

ih s

ošol

cev

rada

telo

vadi

.

31.

Ves

el

sem

, e

mi n

a ur

i ŠVZ

pro

feso

r za

upa

kakš

no

pose

bno

nalo

go

oz.

zado

lžite

v.

32.

Vsa

j eno

ur

o gi

banj

a na

da

n vs

ak d

an v

te

dnu

se m

i zdi

pr

etira

no.

neka

dilci

M

ean

1,37

2,

95

2,89

1,

98

N 13

82

1378

13

81

1376

Std.

Dev

iatio

n ,9

84

1,13

6 1,

241

1,14

6

prilo

žnos

tni

Mea

n 2,

14

2,78

2,

71

2,04

N 17

4 17

4 17

7 17

7

Std.

Dev

iatio

n 1,

570

,990

1,

258

1,11

0

pol š

katle

na

dan

Mea

n 2,

20

2,87

2,

78

2,09

N 18

9 19

1 19

3 19

3

Std.

Dev

iatio

n 1,

597

1,05

9 1,

294

1,22

1

škat

la n

a da

n M

ean

2,55

2,

63

2,66

2,

40

N 21

1 20

7 21

1 20

8

Std.

Dev

iatio

n 1,

713

1,20

3 1,

316

1,34

8

Tota

l M

ean

1,64

2,

89

2,83

2,

04

N 19

56

1950

19

62

1954

Std.

Dev

iatio

n 1,

287

1,12

8 1,

258

1,18

0

Re

po

rt

KADI

LCI

33.

Vsa

k da

n po

jem

vsa

j eno

ja

bolko

, ban

ano

ali d

rugo

sad

je.

34.

Vsa

k da

n po

pije

m v

saj

dva

litra

vode

.

35.

Vše

mi je

, e

pro

feso

r te

lova

di z

nam

i.

36.

Za

dekle

ta, k

i so

nali

ena

in

imaj

o do

lge

noht

e, je

šp

ortn

a vz

goja

ze

lo n

eprij

etna

.

neka

dilci

M

ean

3,92

3,

54

3,38

3,

40

N 13

84

1378

13

79

1385

Std.

Dev

iatio

n 1,

193

1,18

2 1,

280

1,30

6

prilo

žnos

tni

Mea

n 3,

81

3,54

3,

25

3,21

N 17

7 17

3 17

6 17

7

Std.

Dev

iatio

n 1,

217

1,21

3 1,

267

1,27

4

pol š

katle

na

dan

Mea

n 3,

62

3,45

3,

13

3,37

N 19

3 19

3 19

3 19

4

Std.

Dev

iatio

n 1,

337

1,14

9 1,

203

1,30

6

škat

la n

a da

n M

ean

3,56

3,

45

3,05

3,

47

N 21

1 21

0 21

0 21

0

5 2

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

Std.

Dev

iatio

n 1,

404

1,29

8 1,

420

1,38

7

Tota

l M

ean

3,85

3,

52

3,30

3,

39

N 19

65

1954

19

58

1966

Std.

Dev

iatio

n 1,

240

1,19

4 1,

292

1,31

3

Re

po

rt

KADI

LCI

37.

Zan

imaj

o m

e tu

di

teor

etin

e in

form

acije

o

razlin

ih š

porti

h.

38.

Zdr

avni

ško

opro

šen

i dija

ki bi

mor

ali b

iti pr

isotn

i na

urah

ŠV

Z.

39.

Zel

o m

i je

odve

nosit

i šp

ortn

o op

rem

o v

šolo

.

40.

Zel

o ra

d gl

edam

pre

nose

te

kem

in d

rugi

h šp

ortn

ih

tekm

ovan

j.

neka

dilci

M

ean

2,83

3,

42

2,74

3,

54

N 13

77

1379

13

83

1386

Std.

Dev

iatio

n 1,

232

1,48

9 1,

365

1,41

1

prilo

žnos

tni

Mea

n 2,

57

3,28

3,

03

3,19

N 17

6 17

6 17

6 17

7

Std.

Dev

iatio

n 1,

258

1,57

4 1,

364

1,52

4

pol š

katle

na

dan

Mea

n 2,

55

2,86

3,

16

3,02

N 19

4 19

4 19

4 19

3

Std.

Dev

iatio

n 1,

280

1,55

6 1,

400

1,45

2

škat

la n

a da

n M

ean

2,31

2,

78

3,22

3,

03

N 20

8 20

9 21

0 21

0

Std.

Dev

iatio

n 1,

229

1,69

2 1,

401

1,61

3

Tota

l M

ean

2,72

3,

29

2,86

3,

40

N 19

55

1958

19

63

1966

Std.

Dev

iatio

n 1,

250

1,54

4 1,

384

1,46

3

A

NO

VA

Ta

ble

Su

m o

f Sq

uare

s df

M

ean

Squa

re

F Si

g.

1.

e m

e bo

li gl

ava,

tako

j vza

mem

ta

blet

o. *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

21,1

97

3 7,

066

4,31

2 ,0

05

With

in G

roup

s 32

19,8

35

1965

1,

639

Tota

l 32

41,0

32

1968

2.

istos

t in

urej

enos

t te

lova

dnice

/špo

rtnih

po

vršin

sta

mi z

elo

pom

embn

i. * K

ADIL

CI Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

4,

310

3 1,

437

1,80

5 ,1

44

With

in G

roup

s 15

61,6

58

1962

,7

96

Tota

l 15

65,9

68

1965


5 3


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

3.

ut

im, d

a je

te

lesn

a va

dba

koris

tna

za m

oje

splo

šno

pou

tje. *

KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

27,0

43

3 9,

014

12,4

52

,000

With

in G

roup

s 14

19,6

59

1961

,7

24

Tota

l 14

46,7

02

1964

4.

Im

am p

rimer

no

tele

sno

težo

. *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

7,66

2 3

2,55

4 1,

889

,129

With

in G

roup

s 26

50,6

69

1960

1,

352

Tota

l 26

58,3

31

1963

5.

K

ajen

je m

i po

men

i užit

ek.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

2295

,070

3

765,

023

958,

930

,000

With

in G

roup

s 15

58,8

79

1954

,7

98

Tota

l 38

53,9

49

1957

6.

K

o se

prib

ližuj

e ko

nec

šolsk

ega

leta

, m

i je v

edno

težje

te

lova

diti.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

143,

781

3 47

,927

24

,263

,0

00

With

in G

roup

s 38

65,6

47

1957

1,

975

Tota

l 40

09,4

28

1960

7.

M

ladi

se

dane

s pr

emal

o gi

blje

mo.

*

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

,928

3

,309

,2

99

,826

With

in G

roup

s 20

32,9

42

1966

1,

034

Tota

l 20

33,8

70

1969

8.

M

oji s

tarš

i gr

edo

na s

preh

od v

na

ravo

ali n

a re

krea

cijo

vsaj

enk

rat

na te

den.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

24,4

95

3 8,

165

4,45

2 ,0

04

With

in G

roup

s 35

88,7

26

1957

1,

834

Tota

l 36

13,2

21

1960

9.

N

a ur

ah

špor

tne

vzgo

je p

reve

tee

mo.

* K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

101,

173

3 33

,724

21

,332

,0

00

With

in G

roup

s 30

84,4

23

1951

1,

581

Tota

l 31

85,5

96

1954

10.

Naj

raje

imam

, da

je p

ouk

špor

tne

vzgo

je n

a ur

niku

prv

e ur

e.

* KAD

ILCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

6,72

6 3

2,24

2 1,

199

,309

With

in G

roup

s 36

49,9

50

1952

1,

870

Tota

l 36

56,6

76

1955

11.

Ne

mar

am

telo

vadi

ti, k

er s

e pr

eve

spo

tim.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

67,7

14

3 22

,571

13

,448

,0

00

With

in G

roup

s 32

77,8

46

1953

1,

678

Tota

l 33

45,5

61

1956

12.

Oce

njev

anje

šp

ortn

e vz

goje

z

ocen

ami o

d 1

do 5

se

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

12,1

34

3 4,

045

2,71

1 ,0

44

With

in G

roup

s 29

22,7

39

1959

1,

492

5 4

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

m

i zdi

poš

teno

. *

KADI

LCI

Tota

l 29

34,8

72

1962

13.

Po

kon

ani

špor

tni a

ktivn

osti

je

potre

bno

nare

diti

razt

ezne

vaj

e.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

6,25

5 3

2,08

5 1,

477

,219

With

in G

roup

s 27

59,5

01

1955

1,

412

Tota

l 27

65,7

56

1958

14.

Po

pouk

u šp

ortn

e vz

goje

se

redn

o st

ušira

m a

li um

ijem

. * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

43,8

78

3 14

,626

8,

214

,000

With

in G

roup

s 34

55,9

80

1941

1,

781

Tota

l 34

99,8

58

1944

15.

Pou

k šp

ortn

e vz

goje

mi p

omen

i sp

rost

itev.

*

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

87,2

02

3 29

,067

18

,797

,0

00

With

in G

roup

s 30

15,4

24

1950

1,

546

Tota

l 31

02,6

26

1953

16.

Pou

k šp

ortn

e vz

goje

se

mi z

di le

tos

pren

apor

en.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

57,4

08

3 19

,136

13

,223

,0

00

With

in G

roup

s 28

27,7

37

1954

1,

447

Tota

l 28

85,1

45

1957

17.

Pre

d vs

ako

špor

tno

aktiv

nost

jo s

e og

reje

m.

* KAD

ILCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

16,0

73

3 5,

358

3,86

1 ,0

09

With

in G

roup

s 27

21,0

97

1961

1,

388

Tota

l 27

37,1

70

1964

18.

Pri

moj

ih le

tih š

e ni

pot

rebn

o sk

rbet

i za

zdra

vo p

rehr

ano.

*

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

8,94

0 3

2,98

0 2,

170

,090

With

in G

roup

s 26

86,4

81

1956

1,

373

Tota

l 26

95,4

20

1959

19.

Pri/

po p

ouku

ŠV

Z se

ved

no

preo

ble

em.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

15,8

10

3 5,

270

6,92

4 ,0

00

With

in G

roup

s 14

87,9

39

1955

,7

61

Tota

l 15

03,7

49

1958

20.

Rad

pom

agam

so

šolcu

pri

izved

bi

vaje

. * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

10,0

29

3 3,

343

2,89

9 ,0

34

With

in G

roup

s 22

45,3

18

1947

1,

153

Tota

l 22

55,3

47

1950

21.

Raj

e bi

telo

vadi

l, e

bi s

i vse

bino

na

uri

lahk

o sa

m iz

bira

l. *

KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

7,34

9 3

2,45

0 1,

988

,114

With

in G

roup

s 24

00,8

62

1948

1,

232

Tota

l 24

08,2

11

1951

22.

Sko

raj v

si m

oji

prija

telji

telo

vadi

jo a

li Be

twee

n G

roup

s (C

ombi

ned)

24

,500

3

8,16

7 6,

689

,000


5 5


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

se

rekr

eira

jo v

saj

enkr

at te

dens

ko.

* KA

DILC

I

With

in G

roup

s 23

84,3

24

1953

1,

221

Tota

l 24

08,8

25

1956

23.

Špo

rtno

vzgo

jo

imam

zel

o ra

d.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

136,

604

3 45

,535

27

,644

,0

00

With

in G

roup

s 32

18,6

24

1954

1,

647

Tota

l 33

55,2

28

1957

24.

Tel

ovad

im z

golj

zara

di o

cene

. *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

127,

040

3 42

,347

22

,848

,0

00

With

in G

roup

s 36

17,8

49

1952

1,

853

Tota

l 37

44,8

89

1955

25.

Ure

špo

rtne

vzgo

je s

e m

i zdi

jo

dolg

oas

ne. *

KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

96,2

75

3 32

,092

18

,848

,0

00

With

in G

roup

s 33

10,0

30

1944

1,

703

Tota

l 34

06,3

05

1947

26.

V s

voje

m

pros

tem

as

u se

m

najra

je z

a rau

naln

ikom

. *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

2,41

9 3

,806

,5

31

,661

With

in G

roup

s 29

75,6

69

1958

1,

520

Tota

l 29

78,0

88

1961

27.

V š

olo

hodi

m

skrb

no u

reje

n.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

,498

3

,166

,2

24

,880

With

in G

roup

s 14

50,0

20

1958

,7

41

Tota

l 14

50,5

18

1961

28.

V š

portn

ih

aktiv

nost

ih n

isem

pr

eve

usp

ešen

. *

KADI

LCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

58,3

45

3 19

,448

13

,147

,0

00

With

in G

roup

s 28

90,5

29

1954

1,

479

Tota

l 29

48,8

74

1957

29.

V z

adnj

em

mes

ecu

sem

kad

il m

arih

uano

ali u

žival

dr

uge

drog

e.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

375,

781

3 12

5,26

0 85

,475

,0

00

With

in G

roup

s 28

60,5

63

1952

1,

465

Tota

l 32

36,3

44

1955

30.

Ve

ina

moj

ih

sošo

lcev

rada

te

lova

di.

* KAD

ILCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

20,6

65

3 6,

888

5,45

1 ,0

01

With

in G

roup

s 24

59,0

69

1946

1,

264

Tota

l 24

79,7

34

1949

31.

Ves

el s

em,

e m

i na

uri Š

VZ

prof

esor

zau

pa

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

13,7

70

3 4,

590

2,91

0 ,0

33

With

in G

roup

s 30

88,7

25

1958

1,

577

5 6

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

ka

kšno

pos

ebno

na

logo

oz.

za

dolži

tev.

*

KADI

LCI

Tota

l 31

02,4

95

1961

32.

Vsa

j eno

uro

gi

banj

a na

dan

vsa

k da

n v

tedn

u se

mi z

di

pret

irano

. * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

33,7

14

3 11

,238

8,

161

,000

With

in G

roup

s 26

85,3

30

1950

1,

377

Tota

l 27

19,0

44

1953

33.

Vsa

k da

n po

jem

vs

aj e

no ja

bolko

, ba

nano

ali d

rugo

sa

dje.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

34,9

65

3 11

,655

7,

654

,000

With

in G

roup

s 29

86,0

04

1961

1,

523

Tota

l 30

20,9

69

1964

34.

Vsa

k da

n po

pije

m v

saj d

va lit

ra

vode

. * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

2,66

5 3

,888

,6

23

,600

With

in G

roup

s 27

80,9

32

1950

1,

426

Tota

l 27

83,5

97

1953

35.

Vše

mi je

, e

prof

esor

telo

vadi

z

nam

i. *

KAD

ILCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

27,2

66

3 9,

089

5,48

5 ,0

01

With

in G

roup

s 32

37,7

07

1954

1,

657

Tota

l 32

64,9

73

1957

36.

Za

dekle

ta, k

i so

nali

ena

in im

ajo

dolg

e no

hte,

je

špor

tna

vzgo

ja z

elo

nepr

ijetn

a.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

7,07

1 3

2,35

7 1,

369

,251

With

in G

roup

s 33

78,6

98

1962

1,

722

Tota

l 33

85,7

69

1965

37.

Zan

imaj

o m

e tu

di te

oret

ine

info

rmac

ije o

razlin

ih

špor

tih.

* KAD

ILCI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

60,2

37

3 20

,079

13

,090

,0

00

With

in G

roup

s 29

92,6

07

1951

1,

534

Tota

l 30

52,8

44

1954

38.

Zdr

avni

ško

opro

šen

i dija

ki bi

m

oral

i biti

priso

tni n

a ur

ah Š

VZ.

* KA

DILC

I

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

112,

846

3 37

,615

16

,145

,0

00

With

in G

roup

s 45

52,5

62

1954

2,

330

Tota

l 46

65,4

08

1957

39.

Zel

o m

i je o

dve

no

siti š

portn

o op

rem

o v

šolo

. * K

ADIL

CI

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

70,3

41

3 23

,447

12

,448

,0

00

With

in G

roup

s 36

90,1

33

1959

1,

884

Tota

l 37

60,4

75

1962

40.

Zel

o ra

d gl

edam

pr

enos

e te

kem

in

Betw

een

Gro

ups

(Com

bine

d)

92,3

31

3 30

,777

14

,671

,0

00


5 7


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

dr

ugih

špo

rtnih

te

kmov

anj.

*

KADI

LCI

With

in G

roup

s 41

16,0

26

1962

2,

098

Tota

l 42

08,3

57

1965

M

ea

su

res

of

As

so

cia

tio

n

Et

a Et

a Sq

uare

d

1.

e m

e bo

li gla

va, t

akoj

vza

mem

tabl

eto.

* KA

DILC

I ,0

81

,007

2.

ist

ost i

n ur

ejen

ost t

elov

adni

ce/š

portn

ih p

ovrš

in s

ta m

i zel

o po

mem

bni.

* KAD

ILCI

,0

52

,003

3.

utim

, da

je te

lesn

a va

dba

koris

tna

za m

oje

splo

šno

pou

tje. *

KA

DILC

I ,1

37

,019

4.

Im

am p

rimer

no te

lesn

o te

žo. *

KAD

ILCI

,0

54

,003

5.

Kaj

enje

mi p

omen

i užit

ek.

* KAD

ILCI

,7

72

,596

6.

Ko

se p

ribliž

uje

kone

c šo

lskeg

a le

ta, m

i je v

edno

težje

telo

vadi

ti.

* KAD

ILCI

,1

89

,036

7.

M

ladi

se

dane

s pr

emal

o gi

blje

mo.

* K

ADIL

CI

,021

,0

00

8.

M

oji s

tarš

i gre

do n

a sp

reho

d v

nara

vo a

li na

rekr

eacij

o vs

aj

enkr

at n

a te

den.

* KA

DILC

I ,0

82

,007

9.

N

a ur

ah š

portn

e vz

goje

pre

ve

tee

mo.

* K

ADIL

CI

,178

,0

32

10.

Naj

raje

imam

, da

je p

ouk

špor

tne

vzgo

je n

a ur

niku

prv

e ur

e.

* KA

DILC

I ,0

43

,002

11.

Ne

mar

am te

lova

diti,

ker

se

prev

e s

potim

. * K

ADIL

CI

,142

,0

20

12.

Oce

njev

anje

špo

rtne

vzgo

je z

oce

nam

i od

1 do

5 s

e m

i zdi

po

šten

o.

* KAD

ILCI

,0

64

,004

13.

Po

kon

ani š

portn

i akt

ivnos

ti je

pot

rebn

o na

redi

ti ra

ztez

ne v

aje.

* K

ADIL

CI

,048

,0

02

14.

Po

pouk

u šp

ortn

e vz

goje

se

redn

o st

ušira

m a

li um

ijem

. *

KADI

LCI

,112

,0

13

15.

Pou

k šp

ortn

e vz

goje

mi p

omen

i spr

ostit

ev.

* KAD

ILCI

,1

68

,028

16

. P

ouk

špor

tne

vzgo

je s

e m

i zdi

leto

s pr

enap

oren

. * K

ADIL

CI

,141

,0

20

17.

Pre

d vs

ako

špor

tno

aktiv

nost

jo s

e og

reje

m.

* KAD

ILCI

,0

77

,006

18

. P

ri m

ojih

letih

še

ni p

otre

bno

skrb

eti z

a zd

ravo

pre

hran

o.

* KA

DILC

I ,0

58

,003

19.

Pri/

po p

ouku

ŠVZ

se

vedn

o pr

eobl

eem

. * K

ADIL

CI

,103

,0

11

20.

Rad

pom

agam

soš

olcu

pri

izved

bi v

aje.

* K

ADIL

CI

,067

,0

04

21.

Raj

e bi

telo

vadi

l, e

bi s

i vse

bino

na

uri la

hko

sam

izbi

ral.

*

KADI

LCI

,055

,0

03

22.

Sko

raj v

si m

oji p

rijat

elji t

elov

adijo

ali s

e re

krei

rajo

vsa

j enk

rat

tede

nsko

. * K

ADIL

CI

,101

,0

10

23.

Špo

rtno

vzgo

jo im

am z

elo

rad.

* K

ADIL

CI

,202

,0

41

24.

Tel

ovad

im z

golj z

arad

i oce

ne.

* KAD

ILCI

,1

84

,034

5 8

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

25

. U

re š

portn

e vz

goje

se

mi z

dijo

dol

goa

sne.

* KA

DILC

I ,1

68

,028

26

. V

svo

jem

pro

stem

as

u se

m n

ajra

je z

a rau

naln

ikom

. *

KADI

LCI

,029

,0

01

27.

V š

olo

hodi

m s

krbn

o ur

ejen

. * K

ADIL

CI

,019

,0

00

28.

V š

portn

ih a

ktivn

ostih

nise

m p

reve

uspe

šen.

* K

ADIL

CI

,141

,0

20

29.

V z

adnj

em m

esec

u se

m k

adil m

arih

uano

ali u

žival

dru

ge d

roge

. * K

ADIL

CI

,341

,1

16

30.

Ve

ina

moj

ih s

ošol

cev

rada

telo

vadi

. * K

ADIL

CI

,091

,0

08

31.

Ves

el s

em,

e m

i na

uri Š

VZ p

rofe

sor z

aupa

kak

šno

pose

bno

nalo

go o

z.

zado

lžite

v.

* KAD

ILCI

,0

67

,004

32.

Vsa

j eno

uro

gib

anja

na

dan

vsak

dan

v te

dnu

se m

i zdi

pr

etira

no.

* KAD

ILCI

,1

11

,012

33.

Vsa

k da

n po

jem

vsa

j eno

jabo

lko, b

anan

o al

i dru

go s

adje

. *

KADI

LCI

,108

,0

12

34.

Vsa

k da

n po

pije

m v

saj d

va lit

ra v

ode.

* K

ADIL

CI

,031

,0

01

35.

Vše

mi je

, e

prof

esor

telo

vadi

z n

ami.

* K

ADIL

CI

,091

,0

08

36.

Za

dekle

ta, k

i so

nali

ena

in im

ajo

dolg

e no

hte,

je š

portn

a vz

goja

ze

lo n

eprij

etna

. * K

ADIL

CI

,046

,0

02

37.

Zan

imaj

o m

e tu

di te

oret

ine

info

rmac

ije o

razlin

ih š

porti

h.

* KA

DILC

I ,1

40

,020

38.

Zdr

avni

ško

opro

šen

i dija

ki bi

mor

ali b

iti pr

isotn

i na

urah

ŠVZ

. *

KADI

LCI

,156

,0

24

39.

Zel

o m

i je o

dve

nos

iti šp

ortn

o op

rem

o v

šolo

. * K

ADIL

CI

,137

,0

19

40.

Zel

o ra

d gl

edam

pre

nose

teke

m in

dru

gih

špor

tnih

tekm

ovan

j. *

KA

DILC

I ,1

48

,022


5 9


Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

p

rog

ram

* K

AD

ILC

I

C

ros

sta

b

KA

DILC

I

neka

dilci

pr

iložn

ostn

i po

l ška

tle n

a da

n

prog

ram

1

ek. t

ehni

k Co

unt

775

91

109

% w

ithin

pro

gram

71

,8%

8,

4%

10,1

%

% w

ithin

KAD

ILCI

55

,4%

51

,4%

55

,9%

2 PT

I ek.

tehn

ik Co

unt

67

11

8

% w

ithin

pro

gram

59

,3%

9,

7%

7,1%

% w

ithin

KAD

ILCI

4,

8%

6,2%

4,

1%

3 ad

min

, trg

ovec

Co

unt

153

25

31

% w

ithin

pro

gram

60

,7%

9,

9%

12,3

%

% w

ithin

KAD

ILCI

10

,9%

14

,1%

15

,9%

4 ek

. gim

nazij

a Co

unt

206

16

22

% w

ithin

pro

gram

81

,4%

6,

3%

8,7%

% w

ithin

KAD

ILCI

14

,7%

9,

0%

11,3

%

5 sp

l. gi

mna

zija

Coun

t 15

3 28

16

% w

ithin

pro

gram

74

,3%

13

,6%

7,

8%

% w

ithin

KAD

ILCI

10

,9%

15

,8%

8,

2%

7 te

hnik

Coun

t 16

3

3

% w

ithin

pro

gram

53

,3%

10

,0%

10

,0%

% w

ithin

KAD

ILCI

1,

1%

1,7%

1,

5%

9 fri

zer

Coun

t 29

3

6

% w

ithin

pro

gram

59

,2%

6,

1%

12,2

%

% w

ithin

KAD

ILCI

2,

1%

1,7%

3,

1%

Tota

l Co

unt

1399

17

7 19

5

% w

ithin

pro

gram

70

,6%

8,

9%

9,8%

% w

ithin

KAD

ILCI

10

0,0%

10

0,0%

10

0,0%

Cro

ss

tab

KA

DILC

I

Tota

l šk

atla

na

dan

prog

ram

1

ek. t

ehni

k Co

unt

104

1079

% w

ithin

pro

gram

9,

6%

100,

0%

% w

ithin

KAD

ILCI

49

,3%

54

,4%

2 PT

I ek.

tehn

ik Co

unt

27

113

% w

ithin

pro

gram

23

,9%

10

0,0%

6 0

Prilo

ga: P

rim

erja

va o

dgov

orov

dija

kov

gled

e na

kad

ilski

sta

tus?

(O

pom

ba: K

AD

ILCI

je im

e sp

rem

enlji

vke/

vpra

šanj

a »K

olik

o ci

gare

t dne

vno

poka

dite

?«; G

LEJ V

PRA

ŠALN

IK!)

% w

ithin

KAD

ILCI

12

,8%

5,

7%

3 ad

min

, trg

ovec

Co

unt

43

252

% w

ithin

pro

gram

17

,1%

10

0,0%

% w

ithin

KAD

ILCI

20

,4%

12

,7%

4 ek

. gim

nazij

a Co

unt

9 25

3

% w

ithin

pro

gram

3,

6%

100,

0%

% w

ithin

KAD

ILCI

4,

3%

12,8

%

5 sp

l. gi

mna

zija

Coun

t 9

206

% w

ithin

pro

gram

4,

4%

100,

0%

% w

ithin

KAD

ILCI

4,

3%

10,4

%

7 te

hnik

Coun

t 8

30

% w

ithin

pro

gram

26

,7%

10

0,0%

% w

ithin

KAD

ILCI

3,

8%

1,5%

9 fri

zer

Coun

t 11

49

% w

ithin

pro

gram

22

,4%

10

0,0%

% w

ithin

KAD

ILCI

5,

2%

2,5%

Tota

l Co

unt

211

1982

% w

ithin

pro

gram

10

,6%

10

0,0%

% w

ithin

KAD

ILCI

10

0,0%

10

0,0%

S

ym

me

tric

Me

as

ure

s

Va

lue

Appr

ox. S

ig.

Nom

inal

by

Nom

inal

Co

ntin

genc

y Co

effic

ient

,2

05

,000

N

of V

alid

Cas

es

1982


6 1


6 2

Beležke:


6 3


Beležke:

6 4

Beležke:

odnos dijakov do najljubšega predmeta dijakov do najljubšega predmeta dušan vodeb, mag. janez...

Documents