Motivacija in emocijeMOTIVACIJA

Opredelitev motivacije

Osnovno vpraanje: ZAKAJ se ljudje obnaamo tako, kot se obnaamo izbira vedenja latenca vedenja mo vedenja smer vedenja vztrajnost vedenja emocionalne reakcijeMOTIVACIJA spodbuja in usmerja vedenje merimo jo posredno performance spremenljivka Razlage motivacije

fizioloke psiholoke filozofske

nomotetini - idiografski pristop prirojeni - pridobljeni procesi notranje potrebe - zunanji cilji mehanicistini - kognitivni procesi

Prvine motivacijske situacije Potreba - Snovno/informacijsko neravnovesje (primanjkljaj...)

Dejavnost obnaanje, ki je namenjeno k uravnoveanju

Cilj objekt, sredstvo, ki omogoi uravnoveenje

Motivacijski proces

Povezanost prvin motivacijske situacijePotisna in privlanostna motivacijaPush ali potisna motivacija se nanaa na notranje spremembe, ki vplivajo na specifina motivacijska stanja (Encyclopdia Britannica, 1994-1999). Nekatere potrebe osebo potiskajo v doloeno ravnanje. Push motivacija je tista, ki lanega loveka sili k poteitvi lakote. Pull ali privlanostna motivacija pa predstavlja zunanje cilje, ki usmerjajo vedenje posameznika. e ima laen lovek monost izbire med odlino ali neokusno jedjo, bo verjetno izbral okusnejo, saj je ta zanj bolj privlana. V resninem ivljenju teko loimo med potisno in privlanostno motivacijo. V realnosti je veina motivacijskih situacij sestavljena iz kombinacije potisnih in privlanostnih pogojev. Lakoto na primer lahko povzroijo notranje spremembe v krvni glukozi, kako mono pa si bo lovek v danem trenutku elel jesti, pa je seveda odvisno tudi od jedi, ki jih ima na voljo. Nae vedenje je torej obiajno preplet notranjih sil in zunanjih privlanosti. Med potisne motive sodijo nagoni, instinkti, potrebe in druga gibala vedenja, med motive privlanosti pa cilji, smotri, vrednote, naela, ideali itd. (Musek, neob.)

Prvine in ravni motivacijske situacijeKognitivna raven

Potreba zane delovati ele, ko jo zaznamo Omogoa nam: iskanje motivacijskih ciljev zaznavanje motivacijskih ciljev usmerjanje nae motivacijske dejavnostiSmer Pozitivni cilji in ustva Negativni cilji in ustva

K zblievanje altruizem prilagajanje ljubezen zblianost pripadnost podrejanje strah tesnoba odvisnost

DO (proti) mo, ugled tekmovanje kosanje doseki ponos veselje izkorianje agresivnost jeza, sovratvo

OD samozadostnost notranji mir, svoboda beg, izolacija sram, bojazen

Motiv varnosti Kae se kot tenja po varnosti, zaiti, iskanju zatoia in po begu oz. bojazni pred nevarnostjo. Vendar motiv varnosti ne zajema samo fizinih bojazni, temve tudi psihine. Duevna in gmotna varnost sta del tega motiva.

Motiv spolnosti Ta pomembni motiv se izraa v elji, da ljubimo privlano osebo drugega spola, v elji po spolnih stikih in odnosih, v prizadevanjih, da bi ugajali, da bi vzbudili pozornost oseb drugega spola, v zanimanju za drugi spol, erotine teme, seksualne filme, ale itd.

Motiv naklonjenosti in zblievanja Ta pomembni motiv se kae v tenji, da bi se zbliali z osebami, do katerih utimo naklonjenost, simpatijo in ljubezen.

Motiv zdruevanjaKae se v tenji po zdruevanju, zbiranju, skupinskem delovanju, v sodelovanju v skupinah in prikljuevanju k skupinam; z njim je npr. mono nasiena elja po sodelovanju v kolektivnih portih. Dalje se kae v potrebi, da bi prebijali as v drubi, gojili druabne stike, hodili na zabave, igre itd. osebe z monim motivom zdruevanja (rednosti) elijo biti veliko s prijatelji in ne prenesejo osamljenosti. To jih lahko kdaj zanese v preveliko odvisnost in sledljivost.

Motiv zaitePri motivu zaite gre za tenjo, da bi zaitili in varovali druge, predvsem otroke. Manifestira se v elji, da bi skrbeli za otroke, jih varovali, negovali, jim pomagali, jih doolaliTudi pomo partnerju pri delu in pomo ljudem v stiski je do neke mere nasiena s to motivacijsko dimenzijo. Ne smemo ga zamenjevati z motivoma varnosti, kjer gre za itenje samega sebe.

Motiv raziskovanjaTa pomembni motiv se izraa v lovekovi naravni radovednosti, v zanimanju za novice, znanost, umetnost, glasbo, gledalie ipd. Je podlaga raziskovalnemu delu.

Motiv uveljavljanja Manifestira se v elji posameznika, da bi uival ugled, spotovanje in respekt, da bi imel viji status in vejo plao, da bi napredoval hitreje kot drugi, pa tudi v elji, da bi dajal izbran videz, da bi bil izbrano obleen.

Motiv dela, ustvarjanja in konstruiranjaKae se v tenji po delu, ustvarjanju. Posebej se lahko npr. izraa v elji po nartovanju, sestavljanju in razstavljanju stvari, v zanimanju za gradnjo, projekte ipd.

Motiv ugajanjaMotiv se najbolj izraa v tenji, da bi ugajali, da bi bili lepi, privlani, atraktivni, lepo obleeni.

Motiv borbenosti Kae se v nagibanju k nasilju, napadalnosti, v zanimanju za nasilje, v elji, da bi bili nasprotniki unieni, v tendencah k prepiranju, k sporom in konfliktom z drugimi.

Motiv utnostiKae se v uivanju v hrani, pijai, kajenju, v elji po udobju, po dolgem spanju ipd.

Motiv pridobivanja Kae se v elji po imetju, pridobivanju, lastnini. Je podlaga tenji po bogatenju, v skrajni obliki se izraa v pohlepnosti itd.

TEMELJNI KONCEPTI V PSIHOLOGIJI MOTIVACIJE (Petri, 1986)

1. ENERGIJA splona / specifina (vsako vedenje ima svoj energetski izvor) eksplicitno prisotna / implicitno prisotna2. DEDNOST motivacijski mehanizmi so genetsko programirani princip instinkta:

energija se kopii znotraj organizma in vodi do motivacijskega stanja

programirano vedenje nastopi zato, da znia motivacijo

specifini draljaj v okolju princip monitorja

energija kroi v moganih, kar vpliva na fizioloke spremembe v telesu. Spremembe so zaznane vedenje

aktivacija energije v moganih motivacija: vrojena nauena

3. UENJE C. Hull (1940): povezava med uenjem in motivacijo pri spodbujanju vedenja kasneje teorije: vloga spodbud (angl. incentives) pri obvladovanju k cilju usmerjenega vedenja vloga klasinega in instrumentalnega pogojevanja pri motivaciji uenje z opazovanjem 4. SOCIALNA INTERAKCIJA mo skupine konformnost mo avtoritarnih likov podrejanje prisotnost drugih pomo drugim v kritinih situacijah5. KOGNITIVNI PROCESI sprejemanje informacij procesiranje informacij Heiderjeva teorija ravnoteja Festingerjeva teorija kognitivne disonance Bemova teorija samopercepcije atribucijska teorija 6. AKTIVACIJA MOTIVACIJE

mehanizmi, ki vplivajo na stanje organizma sproajo motivacijo, ko je telo izven ravnovesja zgodnje teorije: vloga perifernih (lokalnih) receptorjev kasneje teorije: vloga centralnih receptorjev v moganih

organi, v katerih receptorji urejajo specifine pogoje: elodec ledvice revo sodobna spoznanja: obstajajo tevilni monitorni sistemi, ki se nahajajo v: notranjih organih telesa moganih7. HOMEOSTAZA vzrok motivacije je vzdrevanje homeostaze obstaja nek optimalni nivo za razlina stanja organizma8. HEDONIZEM

vzrok motivacije je v sprejemanju uitka in izogibanju boleini sodobne razlage hedonizma:

uitek in boleina se gibljeta na kontinuumu

uitek/ boleina se spremeni E

se spremenijo pogoji! niso prepriljive v razlagi tistih motivacij, ki vodijo v samodestruktivno vedenje

9. MOTIVACIJA RASTI lovek je motiviran k doseganju svojih najvijih potencialov, na naslednjih ravneh: fizioloki psiholoki emocionalni Rogers Maslowmotivacija uinka (effectance motivation)

ZGODOVINSKI PREGLEDFilozofski pogled

Aristotel: svobodna volja Determinizem: vsako vedenje ima svoj vzrok MOTIVACIJA Descartes (17. stoletje): dualizem: telo in dua Vedenje je mogoe razumeti kot posledico: svobodne, racionalne due avtomatinih, neracionalnih telesnih procesov sodobni kognitivni pristopi k motivaciji prouevanje genetskih komponent motivacije Locke: pomen senzorne izkunje ( sodobno prouevanje zunanje stimulacije kot motivatorja = cilji ( asociacija - ena ideja se povee z drugo ( nova, kompleksneja ideja ( nemotivirajoe izkunje lahko motivirajo (DENAR - Klasino pogojevanjeFizioloki pogled

Galvani (2. pol. 18. stoletja): elektrina narava ivnih impulzov Gall (1. pol. 19. stoletja): frenologija ( lokacija motivacijskih impulzov v moganih ( hipotalamus

Behaviorizem

W. James, W. McDougall (konec 19. stoletja): nagonska komponenta mentalistini koncept J. B. Watson zavrne oba pomen uenja pri vedenju S R Behaviorizem je dominiral do 1960 Tolman Koehler ( Zgodnji kognitivizem

NAMEN !! TEORETSKI PRISTOPI K MOTIVACIJI

bioloke in fizioloke teorije instinktivistina pojmovanja ortodoksna psihoanaliza Hullova teorija gona etoloka in biosocioloka pojmovanja nevrofizioloke oz. aktivacijske teorije behaviorizem Hullova teorija gona klasino pogojevanje instrumentalno pogojevanje uenje z opazovanjem incentivna motivacija kognitivne teorije priakovanje vrednost teorija polja personoloka teorija teorija storilnostne motivacije atribucijska teorija teorija kognitivne disonance samospotovanje in samopodoba sodobne teorije psihoanalitine teorije Freud Jung

Adler

Horney

Fromm

Erikson

fenomenoloke, eksistencialne in humanistine teorije Rogers Maslow

Frankl

BIOLOKE IN FIZIOLOKE TEORIJE1. INSTINKTIVIZEMINSTINKTIVISTINA POJMOVANJANekatera naa vedenja so genetsko doloena, vrojena in univerzalna, znailna zavso loveko vrsto /ivali

C. Darwin (1859 - 1936)

H: instinkti so vrojeni motivacijski mehanizmi, ki so se razvili pri posameznih vrstah zaradi pritiskov naravne selekcije ( omogoali naj bi boljo prilagoditev ( veje monosti za ohranitev (instinkti so pomembni za preivetje vrste ( skrajnost ( l. 1924: 2500 instinktov !!! (determinizem) ljudje in ivali imajo vrsto podobnih aktivnosti: prehranjevanje, spanje, reprodukcija fitnes: anatomska struktura organizma povea zmonosti za zadovoljevanje osnovnih potreb (npr. ivljenja) (BOJ ZA OBSTANEK brutalizacija lovetva (( humanizacija ivali Freud Kopernik (zemlja ni sredie vesolja) W. McDougall (1908, 1923): e se pojavi enako obnaanje pri pripadnikih neke vrste, ne da bi pri tem imeli medsebojni stik, sklepamo, da gre za instinktivno vedenjeOsnovna motivacijska nagnjenja po McDougalluNAGNJENJE USTREZNO OBNAANJE

spolnostZanimanje za spolnost, za osebe drugega spola, vzbujanje spolne privlanosti, iskanje in opravljanje spolnih odnosov

strah Izogibanje nevarnostnim, draljajem, ki vzbujajo bojazen in boleino

agresivnost Telesno in drugano nasilno obnaanje, telesno kaznovanje, borbeno obnaanje

radovednost Raziskovanje, zanimanje za informacije, pridobivanje znanj, branje

uveljavljanje Potrjevanje samega sebe, iskanje ugleda v drubi in veljave v drubi, tekmovanje, prekaanje, vodenje in zapovedovanje

podrejanje Ustrezanje zahtevam drugih, ubogljivost, sprejemanje podrejenih vlog

zaita Negovati in braniti, srbeti za sebe in blinje

ljubezen Izraati simpatijo, naklonjenost, altruizem

gnus Izogibanje neprijetnim, odvratnim draljajem

Znailnosti osnovnih motivacijskih nagnjenj vrojenost uniformnost (enotno obnaanje) univerzalnost (znailni za celo vrsto) 2. FREUD

NAGONI IZZIVAJO PRISILNO PONAVLJANJE VEDENJA = psihini zastopniki draljajev, ki izhajajo iz telesne notranjosti in prehajajo v duevnost1. IZVOR - stalen v toku celotnega ivljenja= napetost= fizioloko vzburjenje= potreba= odgovarjajoi telesni proces vzburjenja ali potrebe2. CILJ - odstranitev vzburjenja - redukcija potrebe - osvoboditev napetosti - sprostitev - regresivnost: vzpostavlja in vraa psihini aparat v stanje mirovanja3. OBJEKT = tista stvar ali tisto, kar lahko zadovolji potrebe + = celokupno vedenje, ki vodi do objekta - v ivljenju se nenehno menjava - je derivat instinkta (npr. laen otrok sesa prst)4. GIBALNA SILA = mo nagona = mo potrebe organizma - veja kot je potreba, moneji je nagon = psihina motiviranost5. IZRAANJE NAGONA a. fizioloko b. vedenjsko: nemir, iskanje zadovoljstva c. psiholoko: elja po objektu, elja po zadovoljitvi potrebeINVESTIRANJE ENERGIJE (LIBIDA) V OBJEKTE1. KATEKSA = koliina energije, s katero razpolaga nagon - moneja kot je energija, manj je nagon zadovoljen in kateksa je vija2. DEKATEKSA = zadovoljitev nagona3. ZADOVOLJITEV NAGONA - izbor objekta zadovoljitve - investicija energije v ta objekt - objek doivljamo kot mono privlaen4. NAINI a. preko onega - ni razlik med irealnimi (halucinatorne zadovoljitve) in realnimi objekti - zadovoljitev potrebe obiajno ne uspe b. preko jaza - uspeneja kateksa - problemi: jaz nima lastne energije, jaz je odvisen od nagonskih izvorov, del naloene energije mora jaz vlagati v

obrambno delovanje - posledice: nagonska energija se uporablja zoper nagonsko zadovoljitev - jazu zmanjka energije za ustrezneje

zadovoljitev in ne more vlagati v primerne objekte - kopienje nesproene energije - neuinkovita kateksa - prevlada onega nad jazom!5. OBLIKE VLAGANJA VIKA ENERGIJE PREKO JAZA - zadovoljitev nagonov preko sekundarnega procesa - investiranje v obrambne sisteme proti impulzom onega = kontrainvesticija6. IDENTIFIKACIJA = poistovetenje notranjega objekta z zunanjim - povezava objekta z nagonom - usmeritev libida na ta objekt7. INVESTIRANJE ENERGIJE OTROKA V IDEALE STAREV - jaz ideal - nadjaz: pridobiva pristop do psihine enrgijeGONSKI IMPULZ GONSKA DEJAVNOST (VEZANA NA OBJEKT) ZADOVOLJITEV GONA

osnovni model

lakota, nemir, napetost sesanje materinih prsi razbremenitev, sprostitev

kateksa delovanje sprostitev katekse

ono objekt zadovoljitev

primarni model v primeru odsotnosti objekta

lakota, nemir, napetost halucinirani objekt (prsi, steklenika) nepopolna zadovoljitev brez prave razbremenitve

kateksa odsotnost objekta halucinacija

ono (primarni proces) neprisotni objekt halucinacija zadovoljitev (nepopolna): domiljijska dejavnost kot izpolnitev elje

sekundarni model

lakota, nemir, napetost jaz obhodni manever zadovoljitev

kateksa odsotnost objekta odloitev zadovoljitve obhodni manever zadovoljitev (e poveana zaradi sprostitve protikateks)

ono jaz planiranje odlaganje, obrambni mehanizmi zadovoljitev: kognicije omogoajo doseganje cilja

3. . HULLFREUD/ HULLSkupno: Determinizem Psiholoki in fizioloki zakoni dopolnjujejo drug drugega Redukcija napetosti je bazini cilj

Vedenje ( homeostaza Princip hedonizma: organizem vodi princip: uitek boleina Razlino: FREUDHULL

organizem je zakljuena celota (zaprt eng. sistemorganizem ni zaprt eng. sistem; obstaja specializirana eng. ob deprivaciji (npr. lakota) usmerja organizem k doseganju ravnovesja (deprivacija povea celotno energijo za delo

teoretikeksperimentalist

misli vplivajo na naa dejanjazanika mentalne procese

Osnovni koncepti Hullovega modela motivacije

Predhodna operacija DEPRIVACIJA (npr. lakota, ok) sproi bioloko POTREBO, ta pa sproi GON (Darwin: potreba sproi eng., potrebno za preivetje).

GON = splona nespecifina eng. in motivacijska podlaga za sleherno vedenje.

goni naj bi izhajali iz istih draljajev kot potrebe, vendar je zanje znailno, da se vedno izraajo v vedenju

operativni pokazatelj gona je deprivacija (npr. dlje asa kot zdrimo brez hrane, veja je motivacija) CILJ gona je pridobitev ustrezne dobrine, ki zadovolji potrebo (s tem se manjata aktivnost in gon).

NAVADA: oznauje smer in strukturo motivacije.

navada je asociativna povezava med draljajem in odgovorom (S navada R)

v organizmu so receptorji, ki se odzivajo na notranje in zunanje draljaje draljaji povzroajo notranje stanje notranje stanje vzbudi tiste vedenjske tenje, ki so v danem trenutku v organizmu prisotne (odvisne so od specifinega vzorca gonskih draljajev) vedenje, ki se na ta nain aktivira, je lahko vrojeno ali naueno (navada): za vedenje ni torej potreben samo gon, ampak tudi navada

nade nastajajo zato, ker je doloeno obnaanje v preteklosti privedlo do odstranitve specifinih gonskih draljajev kar oznaujemo kot ojaenje

VEDENJE = GON * NAVADA

ob nielni stopnji gona ni vedenja (in tudi navad ne)

pri nielni stopnji navade to ne velja: gon vedno spremljajo draljaji, ki vzbujajo vrojene ali nauene vedenjske vzorce vzbujena bo neka oblika vedenja, vendar ne bo privedla do ojaenja

draljaj bo sproil tiste nauene reakcije, ki so v hierarhiji navad najvije

Hullova teorija odpove e pri razlagi enostavnih procesov, kot sta lakota in eja. Hull nato zamenja spremenljivko in za kazalec gona izbere pogojeno anksioznost. Vendar za razliko od lakote in eje anksioznost nima vedno biolokega pomena. Zato Hull spremeni pojmovanje, po katerem gon izhaja iz biolokih potreb: vsak moan draljaj lahko postane gon, e njegova odstranitev privede do ojaenja.

Thorndikov vpliv na Hulla

Uenje s poskusi in napakami Zakon uinka Thorndikov hedonizem v preteklosti/Freudov hedonizem v prihodnosti Bioloki vpliv na motivacijo Thorndike ni vnaal pravil motivacije v vedenjski sistem ( To je bilo eksplicitno delo Hulla

Obnaanje = gon x navada: empirini podatki Gon energizira obnaanje Gon in navada sta multiplikativno povezana Gon je skupni energetski rezervoar razlinih potreb (nagonov, motivov) OBNAANJE (VEDENJSKA TENJA) MO GONA (JAKOST DEPRIVACIJE) MO NAVADE (OBSEG UENJA)Znailnosti konfliktnega obnaanja RAZVOJ HULLOVIH KONCEPTOVSekundarni (naueni) goni obnaanje se pojavi v odsotnosti primarnih potreb; naueni strah (Miller, 1984; Hull, 1951; Brown, 1961);operacija interni draljaj - obnaanje

spodbude latentno uenje; privlana vrednost cilja (incentivne value); obnaanje = gon x navada x/+ spodbuda; gon kot potisna in spodbuda (nagrada, ojaanje) kot privlana (Bolles, 1975)

ciljno obnaanje Problem: je obnaanje v odnosu do cilja ''anticipirano'' (v priakovanju nagrade) (Bindra, 1969; Bolles, 1975, 1975) ali le nauena reakcija na izkunje z nagrado, ki jo sproi zaetna situacija (Hull, Spence)

strahStrah kot naueni gon; ima lastnosti energizirajoe sile

konfliktMillerjevi (Miller, 1944, 1959) postulati; mo nagona (priblievanje, izogibanje), jakost obnaanja (gon x navada); konflikt priblievanje izogibanje;

frustracijaFrustracija v vlogi gona; frustracija in agresivnost; teorije: Brown & Farber; 1951; Amsel, 1958, 1965

socialna facilitacija Prisotnost drugih (Cortrell, 1972) kot spodbujevalec in energizator; gonski izvor (Zajonc, 1965) / sekundarni izvor (Cortrell, 1972) / imitacija in socialno uenje / redukcija izogibanja (dezinhibicija) (Rajecki et al., 1975)

Kenneth Spence

teorijo gona je dopolnil z motivacijskimi spremenljivkami, ki izhajajo iz okolja uvedel je pojem incentivov ali pobudnikov, ki predstavljajo vpliv trenutnih dogodkov v okolju na vedenje

vrednost pobunikov je odvisna od stopnje gona: vloga pobudnikov je najveja, kadar je gon srednje moan (nizka stopnja gona site ivali ne more s hrano pripraviti k dejavnosti; pri visoki stopnji gona pa se bo vedenje pojavilo brez pobudnikov)

Razlage kompleksnega vedenja

eprav ima teorija gona teave z razlago enostavnega vedenja (npr. lakota, eja), pa zelo dobro razlaga kompleksno vedenje.

a) ANKSIOZNOST

b) FRUSTRACIJA

c) AGRESIVNOST

Nauena nemo

Seligman M. (1975, 1976): nauena nemo je laboratorijsko analogna relativni depresiji pri ljudeh psihino stanje, ki zajema motnje v motivaciji, kognitivnih procesih in energiji ( pomanjkanje kontrole v doloenem delu organizma nauena nemo: klasino + instrumentalno pogojevanje Poskusi uinek nauene nemoi = nesposobnost uiti se obvladovati okolje kot posledica predhodne izkunje nezmonosti kontrole uinki nemoi: 1. pasivnost: - situacija

+ situacija: nenadzorovano nagrajevanje

= nauena lenoba2. uenje z zamudo3. telesni uinki zmanjevanje nauene nemoi v asu vzroki so travme prevencija nauene nemoi: obvladovanje okolja uenje obvladovanja okolja, preden se izpostavijo situacijam, ki povzroajo nemo pomen Seligmanovih ugotovitev: motivacija v sedanjosti je odvisna od preteklih izkuenj v zvezi z obvladovanjem okolja pomanjkanje uspeha v preteklosti reaktivna depresija ( kritika teorije o depresiji (Costello, 1978)Ocena teorije gona ??1. Redukcija potreb in gonov - redukcija potreb je nujna za pogojevanje kasneje ( pogojevanje nastopi, ko so gonski D zmanjani (redukcija D ( pogojevanje)2. Indukcija gona3. Gon kot sploni aktivator (skladje med Freudovo in Hullovo teorijo): Hull je prvi avtor, ki je podvomil v enoznanost formule S R vpeljal je motivacijo kot intervenirajoo spremenljivko

4. ETOLOKE IN BIOSOCIOLOKE TEORIJEGLAVNI PREDSTAVNIK JE KONRAD LORENZGLAVNE ZNAILNOSTIOPIS

vrojenost instinktivna dejavnost se pojavi brez predhodnega uenja, na podlagi vrojenih mehanizmov

izzvanost sproijo jo specifini draljaji (kljuni draljaji)

usmerjenostusmerjena je k doloeni aktivnosti oziroma objektom

vrstna specifinostznailna je za vse pripadnike doloene vrste

nespremenljivostpoteka v relativno nespremenljivem sosledji

hierarhina organizacija vsebuje integracijo in koordinacijo mnogih specifinih refleksnih delovanj

Gre za genetsko programirano vedenje, ki se pojavi ob prisotnosti doloenih draljajev pri vsakem osebku doloene vrste in je znailno prav za to vrsto.

Etologi so preuevali vedenje v naravni situaciji in ne v laboratoriju.

Instinktivno vedenje je kompleksno: zelo teko ga je analizirati na preproste faktorje

Vsaka instinktivna dejavnost se lahko:

prilagodi

spremeni

pojavlja v doloenih variacijah

Opaeno vedenje - je posledica notranjih mehanizmov, notranje meje, ki jih draljaji samo sproijo = obstaja notranje stanje, ki tei k razbremenitvi ( pojavi se INSTINKTIVNI ODZIV fenomen: klju (kljuni draljaj) in kljuavnica (instinktivno vedenje)Hidravlini model (Lorenz, prim. Freud)

HIDRAVLINI MODEL: instinktivna napetost se akumulira in tei k sprostitvi, vendar je ta blokirana; delovanje kljunih draljajev deblokira ventil sledi sprostitev.

Etoloko biosocioloke teorije motivacije1. etoloki proksimalni

biosocioloki ultimalni2. prouevanje instinkta v naravni situaciji3. znailnosti instinktivnega obnaanja Kritika etolokega pristopa:

kako loiti med instinktivnim in nauenim vedenjem (odvisno od razvoja, okolja)?

neoprijemljiv in neopredeljiv koncept energije (premeanje, vakuum)

ni povratne zveze (naueno instinktivno; napetost sprostitev)

ne omenjajo delovanja ivnega sistema

Nove smeri v etologiji obrazni izrazi (loveka etologija)1. temeljna podroja modeli instinktivnega kontrolni mehanizmi loveka etologija2. loveka etologija obrazni izrazi univerzalni (mnogi)Evolucijska psihologija in spolnostPovzela je socioloke teze: moki in enske uporabljajo razline osvajalne strategijeMoki: kvantitativna strategija: Spolne aktivnost s im vejim tevilom ensk

prej zapustijo enske in otroke so e poskrbeli za potomstvo, tako pa se znebijo skrbi za otroke

posilstvo je nezavedna reprodukcijska srategija oseb z nijim statusom (ustvarjajo potomstvo, za katerega ji ne bo treba skrbeti)

enske: kvalitativna strategija: - Visoko selektivna strategija - Izbira med spolnimi partnerji, ki: a) izkazujejo im ve moi in inteligentnosti ali iznajdljivosti b) pomagajo vzgajati potomce ( skrb za vzgojo in potomstvo ( enske v povpreju privlaijo dominantni moki, s katerimi pa se morajo razumeti Raziskava na osnovi evolucijske analize (Bailey, Gaulin, Agyei, Gladue, 1994) 1. Moki so bolj zainteresirani za spolnost brez obveznosti kot enske2. Moke bolj vznemirjajo vizualni draljaji.

- Ker delujejo na ravni kvantitativne strategije, je pa njihov poglavitni cilj spolna vzburjenost 3. enske bolj privlai status pri mokih.

- Status zagotavlja skrb za potomstvo. 4. Moki so bolj ljubosumni

- Sorodstvo med otrokom in stari 5. Moke bolj privlai telesni videz enske6. Moki imajo raje mlaje enskeBiosociologijaWilson (1975): vsi ivljenjski pojavi so rezultat genskega delovanja Genska sebinost genofond Naravni ''altruizem'' - slui samoohranjevanju genske strukture (Dawkins, 1976; Rushton, 1990) reciproni altruizem spol in reprodukcijske strategije emocije: veselje in alovanje v zvezi z otroki asocialno vedenje Dawkins (1976) ( memi in memetika - tudi naa preprianja in ideje se obnaajo podobno kot geni ( na ravni duevnega in psihosocialnega delovanja se pojavljajo enote, sklopi idej = memi, ki teijo k temu, da bi se razirili po ''memofondu'' in izrinili druge ideje kulturna oz. memetska evolucija ( irjenje/ zavraanje idej; propaganda ideje ivijo lastno ivljenje ( ljudje smo ''ohije'' svojih idej realnost se kae v razlinih stopnjah kompleksnosti: - od subatomskega do memetskega nivoja 5. NEVROFIZIOLOKE OZ. AKTIVACIJSKE TEORIJE

Bioloki motivi v povezavi z ivnim sistemom1. IVNI SISTEM Celice ivnega sistema omogoajo hitro komunikacijo med razlinimi deli telesa. ( Telo kot celota lahko ustrezno odreagira. ivne celice in sinapse IVNE CELICE ali nevroni se med seboj razlikujejo po velikosti in obliki SINAPSE = strukture, preko katerih nevroni komunicirajo drug z drugim (''synapse'' ''sitting together and holding hands'') Delovanje sinaps

(ivni impulzi prispejo do presinaptinih koniev( odprejo presinaptine meike, ki vsebujejo doloene kemine snovi = nevrotransmiterji (vloga: prenaajo sporoila iz ene celice do druge)( zapustijo presinaptine konie

( razprijo se po postsinaptini membrani ( sproijo delovanje postsinaptine celice

( inhibicija (prepreijo proizvajanje impulzov v celici) ( sporoilo ne potuje po celicah

(ekscitacija (celica sama proizvaja nove impulze) ( sporoilo potuje iz ene celice do drugeCannon, Washburn (1912) H: signale, ki kontrolirajo motive, kot sta lakota in eja, tvorijo periferni organi telesa FIZIOLOKI MEHANIZMI REGULACIJE (lakota, eja, spolnost)

Lokalne teorije motivacije

Centralne teorije motivacije

H1: specializirane celice v moganih zaznavajo spremembe v telesu in telesu in sproajo ustrezno motivacijo.

( Razlini deli moganov omogoajo homeostatino kontrolo motivacije ( HipotalamusH2: mogani niso kolekcija centrov za specifine motive, temve so kot sistem avtocest, ki omogoa hitro komunikacijo med oddaljenimi podroji 2. NAELA DELOVANJA IVNEGA SISTEMAa) inhibicija in eksitacija Prehranjevanje pri muhi: s tipalkami okua snovi in obvestila o njih prehajajo s tipalk v mogane nato z rilcem sesa to snov ekscitacija ko je sita, nastopi inhibicija: tipalke sicer e dri v snovi, ampak ne je ve Raziskave Vincenta Dethiera (1969, 1976)b) Divergenca: refleksni vzorci

(tirinona ival (eksperimentator ji zada boleino v prst na nogi ( noga se skri

Boleinski draljaj ( prilagoditev ostalih treh nog

Refleksna oblika

ival se skua opreti na drugo sprednjo nogo

ival se skua opreti tudi na zadnjo nogo na isti strain

Diagonalno nasprotno zadnjo nogo skri

Ti refleksni vzorci so moni zaradi divergence ivnih celic in njihovih medpovezav

En sam input (D) ima lahko ve outputov (R) v ivnem sistemu

c) Konvergenca in multipla kontrola En sam output (R) lahko odgovarja razlinim inputom (D)

Stopimo na ebelj ( skrimo boleo nogo ( opremo se na drugo nogo (=refleksna oblika)

1. = izogibalni reflexa. Lahko nastopi brez delovanja moganov

b. Skozi povezave med ivnimi celicami v hrbtenjai

2. Storimo prostovoljno

a. Pri tej dejavnosti mogani sodelujejo

b. ivni impulzi prihajajo iz moganov

c. Vzburijo ivne celice

Obe monosti sta odvisni od razlinih komunikacijskih poti, ki konvergirajo v motorinih celicah.

3. NIVOJI INTEGRACIJE V IVNEM SISTEMU

Bardovi (1937) eksperimenti hierarhine organizacije hrbtenjaa ( refleksni gibi viji moganski sistem ( vzorci gibanja hipotalamus ( usmerjeni gibi

( notranjakontrolaKomunikacija hipotalamusa in sosednjih ivnih struktur z miicami

1) izolirani gibi so koordinirani v organizirane vedenjske vzorce in zaporedja = motivirana vedenjska zaporedja

2) organizirani vedenjski vzorci so pod kontrolo notranjega stanja (internal state) zaradi hipotalamusa v sistemu se npr. seksualni vzorci odzivajo v skladu s hormoni iskanje hrane in vzorci, povezani s hranjenjem so odvisni od deprivacije hrane HIPOTALAMUS predstavlja majhen del celotnih moganov opravlja vrsto pomembnih funkcij kontrolira aktivacijo tako simpatinih kot parasimpatinih predelov avtonomnega ivnega sistema kontrolira aktivacijo itnice kontrolira preostali endokrini sistem vpliva na spremembe:

- hranjenja

- pitja

- seksualnega vedenja

- agresivnosti

- povezave s strahom mono je povezan s krovnimi ilami (spremembe, povezane s krvno glukozo, hormonskimi nivoji itd.) LAKOTAZakaj jemo? A. 2 razlina mehanizma: 1) mehanizem kratkotrajne regulacije (MKR) doloa: as med obroki koliino obroka uravnava krvni sladkor2) mehanizem dolgotrajne regulacije (MDR) uravnava skladienje zadostne energije v primeru odpovedi MKR energija je uskladiena v obliki maobe v maobnih celicah v telesu uravnava maobne nivoje inicira prehranjevanje, ko maobne zaloge padejo pod optimalni nivoB.1) teorije MKR a) lokalna teorija lakote: draljaji, ki inicirajo prehranjevanje, izvirajo iz elodcab) centralna teorija lakote: hipotalamus2) teorije MDRH: genetino programirana telesna tea ( motivacija in hujanje !!!MOTNJE HRANJENJA 1. BULIMIJA ( posameznik je preokupiran s: hrano oz. potrebo po prehranjevanju, posameznik je pretirano zaskrbljen v zvezi s svojo teo, stroga dieta (( ''basanje'' s hrano2. ANOREXIA NERVOSA = odklanjanje hrane, da bi ohranjali teo pod lastnim povprejem (25 %)

3. KOMPULZIVNO PRENAJEDANJEBulimija in anoreksija sta znailni predvsem za enske. Vzrok: Bioloke predispozicije obsedenost drube z vitkostjo ( fizino privlanim enskam pripisujejo drugi ve enskih lastnosti kot fizino neprivlanim enskamPRAVILA USPENEGA PREHRANJEVANJAFranken, 19981. Jej vedno na istem mestu in ob istem asu (prehranjevanje med obroki NE!!)2. Uporabljaj majhne kronike3. Jej poasi veji uitek mogani pravoasno dobijo informacijo o tvoji lakoti/sitosti tvoj prebavni sistem ima as, da absorbira doloeno koliino hrane4. Jej v drubi z drugimi tako je poasneje in manj5. e je sam(a), ne beri ali ne glej TV6. Preprei si dostop do mastne hrane oz. do hrane, ki redi7. Raziri si svoj jedilnik8. Ne poskuaj shujati hitro9. Jej uravnoteeno hrano10. Zdruuj svoj nain prehranjevanja s telesno vadboEJA( podobni procesi kot pri regulaciji prehranjevanjaPotreba po pitju je inicirana preko izgube tekoine, ki se pojavi v specializiranih moganskih celicah = osmoreceptorjih ali ki se pojavi izven celic (npr. pri izgubi krvi). Vkljuene so tudi celice v hipotalamusu.SPOLNI NAGONIVALI pri mnogih ivalih je odraslo spolno vedenje odvisno od hormonov (Mook, 1987) prisotnost hormonov v krvi je na nek nain povezano z mogani: = hipotalamus Organizirajo, mobilizirajo seksualno vedenjeLJUDJE hormoni nimajo tako usodnega vpliva na lovekovo seksualno vedenje, kot to velja za ivali Geschwind (1982):

pomen spolnih hormonov za razvoj moganov ( povianje ali neobiajna obutljivost na testosteron (moki spolni hormon) med nosenostjo ( pri posamezniku bodo prevladovale funkcije desne polovice moganov ( leviarjiBIOLOKE RAZLIKE MED MOKIMI IN ENSKAMI Moki in enske se genetino razlikujemo.

KAKO?Leta 1990 so britanski znanstveniki odkrili, da obstaja en sam gen y kromosom, ki determinira mokost brez tega gena bi se vsi zarodki razvili v enske. Vloga y kromosoma = aktivacija drugih genov s pomojo katerih se zarodek razvije v deka ( BISTVENO VLOGO IMAJO SPOLNI HORMONISPOLNI HORMONI Moki in enske imajo iste spolne hormone, vendar v razlinih koliinah ( vplivajo na razline oblike vedenja, odloajo o spolu. Glavna kategorija hormonov, ki vodi moko seksualno vedenje so ANDROGENI HORMONI, najpomembneji je TESTOSTERON. Glavni kategoriji hormonov, ki vodita ensko seksualno vedenje sta ESTROGEN (estradiol) in PROGESTIN (progesteron). Androgeni hormoni se lahko pretvorijo v estrogene in progestine in obratno (Hoyenga, Hoyenga, 1979). Spolni hormoni in kognitivne funkcije Moki so bolji v a) vizualno spacialnem rezoniranju (1993)

b) mentalni rotaciji (1993) enske so bolje v a) verbalni fluentnosti (1990)

b) nalogah, ki zahtevajo zaznavanje hitrosti Koliina testosterona vpliva na posameznikov razvoj: ustrezna koliina testosterona: nadarjenost za: a) umetnost

b) glasbo

c) matematiko previsoka koliina testosterona: a) avtizem b) disleksija

c) motnje v imunskem sistemu Kolata (1983): moki, nadarjeni za matematiko ve kot polovica jih je leviarjev

* 60% = 5 x ve kot nacionalno povpreje imajo motnje v imunskem sistemu (alergije, astma)

hipotalamus SPOLNI DIMORFIZEM V MOGANIHDimorfizem = obstoj dveh razlinih oblik Spolni dimorfizem ( Moki in enski mogani se razlikujejo po: velikosti tevilu nevronov tevilu dendritov hipotalamus (veje tevilo nevronov pri mokih) moganska skorja (desna polovica moganske skorje je debeleja pri podganah mokega spola; desna hemisfera je veja od leve hemisfere pri mokih) corpus callosum (koordinira obe polovici moganov; veji pri enskah)VZROKI: hormoni, izkunje Spolni dimorfizem in individualne razlike veje so razlike med osebami kot pa med spoloma

AKTIVACIJSKE TEORIJE= teorije > vzburjenja (arousal theories)

> budnosti poudarjajo organizem kot celoto (Duffy, 1966) H: vedenje najbolje razumemo, e razumemo, kako organizem postane aktiviran

MOTIVACIJO in EMOCIJE razumemo, e jih prouujemo kot kontinuum vedenjske aktivacije emocije so posledica posameznikovega stanja aktivacije vedenje se spremeni, ko postanemo bolj aktivirani (vzburjeni) spanje budnost sanje stres senzomotorna deprivacija anksioznost dolgas pozornost ''peak performance''1. OPREDELITEV VZBURJENJA, AKTIVACIJE (arousal) Vzburjenje je a) aktivacija > moganov

> telesa

b) pripravljenost za adaptivno vedenje

povia se:

- elektrina aktivnost v moganih

- hitrost bitja srca

- koliina krvi v moganih

- miini tonus

c) pripravljenost M in T za uporabo keminih snovi, ki so shranjene v razlinih delih telesa 2 primarna sistema vzburjenja, ki pogosto delujeta neodvisno sta: kortikalni sistem vzburjenja ( za kortikalno vzburjenje je odgovoren zlasti retikularno aktivacijski sistem (RAS)

avtonomni ivni sistem ( aktivira telo 2. KORTIKALNO VZBURJENJE (moganske skorje) retikularno aktivacijski sistem (RAS)Vsak od razlinih senzornih receptorjev (vizualni, auditorni, taktilni itd.) je povezan s senzornimi podroji v moganih ( po doloeni ivni poti, ki gre od moganske skorje proti specifinim sistemom. Senzorna informacija stimulira sistem ( aktivira mogane. e je moganska skorja optimalno vzburjena hitro zazna signale in uspeno procesira prihajajoo informacijo. e moganska skorja ni vzburjena --> signali pridejo do moganske skorje --> moganska skorja jih ne zazna oz. jih ne procesira. RAS ( Deluje kot regulator budnosti in spanja. Vpliva na posameznikovo: pozornost poutje motiviranost doseke najbolji so pri srednjih stopnjah vzburjenosti prenizka vzburjenost ( zaspanost previsoka vzburjenost ( hipermotiviranost, utrujenost Odnos med uinkovitostjo psihinega delovanja in ravnijo vzburjenja

RAS vpliva tudi na motorine funkcije Posameznik je sposoben procesirati ve informacij (vizualne) Posameznik je sposoben bolje procesirati informacije Posameznik bolje pozna pomembne draljaje v okolju

( integrira te informacije skupaj s spominom oz. kognitivnimi shemami, ki so shranjene v moganihmerjenje aktivnosti moganske skorje ELEKTROENCEFALOGRAM (EEG) Mogani so sestavljeni iz velikega tevila ivnih poti Elektrini impulzi, ki jih tvorijo kemini procesi, potujejo po potehEEG meri te impulze 3. AVTONOMNI IVNI SISTEM Je odgovoren za tevilne fizioloke spremembe izpostavljenost hrupu, nov draljaj, telesne pokodbe, anksioznost, droge,

sproijo bolj ali manj vnaprej doloene reakcije: poviano bitje srca ledvice sprostijo glukozo poveano potenje bolj suha usta veja napetost miic poviana obutljivost senzornih organov ( te vzorce nadzoruje hipotalamus stimulira aktivnost v avtonomnem ivnem sistemu stimulira aktivnost v endokrinem sistemu (Levine, 1960)( najve fiziolokih sprememb, povezanih z vzburjenjem, je odvisnih od dejavnosti v simpatinem ivnem sistemu

= del avtonomnega ivnega sistema AS stimulira adrenalno medulo, ki izloi norepinefrin in epinefrin, ki sproita vzburjenje RAS ( pogosto je povezava s splonim vzburjenjem.Potreba po draljajihPoskusi s senzorno deprivacijo (Bexton in dr., 1954): - zmanjana miselna uinkovitost, - znaki ustvene prizadetosti, - velika utrujenost, - dolgoasenje, - halucinacije, - motnje telesne samopodobeDolgoasenje (Berlyne, 1960): Moni izvori dolgoasja: - pomanjkanje draljajev - monotono ponavljanje iste aktivnosti ali draljajev = nasienost ali satiacija - krizna razvojna obdobja - nezaveden konflikt = namerno usmerjanje pozornosti na nekaj, kar nas trenutno ne zanima in odvraanje pozornosti od tega, esar si elimo in se bojimoRaziskovalno obnaanje (Berlyne, 1960) = radovednost: Osnovna funkcija RO = pridobivanje informacij o okolju irjenje draljajskega polja omogoi selektivno pozornost na draljaje, ki so povezani s trenutnimi potrebami organizma.Vidiki raziskovalnega obnaanja (Berlyne, 1960): 1. Orientacijska reakcija (e vkljuuje senzorne organe) 2. Neposredno opazovanje 3. Ustvarjalno miljenje (iskanje novih povezav in zornih kotov) 4. Prenaanje e izoblikovanih podatkov od ene osebe na drugo ali s pomojo knjig itd.Merjenje potrebe po draljajih - Lestvica iskanja stimulacije (Sensation seeking scale; Zuckerman (1964): 1. Sploni faktor (elja po razburljivem ivljenju, zanimanje za nevarne in nenavadne porte, potovanje brez vnaprejnjega narta, zanimanje za nenavadna doivetja s pomojo drog) 2. Iskanje pustolovin in tveganja (jadralno letalstvo, padalstvo, potapljatvo, alpinizem, dirkalni porti) 3. Dezinhibicija (iskanje uitkov, predvsem seksualnih) 4. Nagnjenost k dolgoasju (zavraanje ponavljajoih se dogodkov, rutinskega dela, povezuje se s tenjo po obasnem spreminjanju zaposlitev, po kupovanju novih izdelkov, poskuanju novih in nenavadnih jedi)Iskanje stimulacije (Zuckerman, 1979) = osebnostna poteza, ki jo oznauje potreba po raznolikih, novih in kompleksnih obutkih in izkunjah + = pripravljenost na telesno in socialno tveganje, zato da bi lovek im ve doivel.Bioloki vidiki iskanja stimulacije Iskanje stimulacije negativno korelira z nivoji monoamin oksidaze (MAO; Zuckerman, 1979) MAO = encim, ki je odgovoren za regulacijo nevrotransmiterjev kot npr. norepinefrina Visok nivo MAO: na voljo je malo epinefrina Nizek nivo MAO: izloa se veliko epinefrina Nivo norepinefrina v moganih je povezan s centri za nagrajevanje (reward centers) v moganihIS nizki nivoji MAO visoki nivoji norepinefrina moganski centri za nagrajevanje so pripravljeni za aktivacijo Osebe z visoko stopnjo iskanja stimulacije pogosteje doivljajo veji uitek (nagrajevanje), ko so pod vplivom kokaina in podobnih drog, ki stimulirajo moganske centre za nagrajevanje, bolj so nagnjene k ponovnemu jemanju drog. Osebe z nizko stopnjo iskanja stimulacije ne doivljajo enakega uitka (nagrajevanja), e so pod vplivom drog Vrojenost nivojev monoamin oksidaze Zuckerman (1979, 1983) je potrdil hipotezo o vrojenosti MAO nivojev v tudijah dvojkovFarley (1986): IS je povezano z nivojem testosterona ( Iskanje stimulacije je vrojenoSpolne in starostne razlike v IS Moki S starostjo iskanje stimulacije upadaVpliv uenja na iskanje stimulacije port ne ozirajo se na tveganje hitro se naveliajo enega porta in se stalno podajajo v nove Iskanje novih doivetij (experience seeking) potovanja, spoznavanje novih ljudi, vkljuevanje v nove aktivnosti (Zuckerman, 1994) visoko vrednotijo raznolikost in nove oblike umetnike izraznosti Droge, spolnost, neinhibirana vedenjaKognitivni vidiki iskanja stimulacije Slogi miljenja in ustvarjalnost Slogi odloanja in ISPeters & Waterman (1982) nartovanje in odloanje vodilnih menederjev v najboljih podjetjih v ZDA: radi odloajo, odloitve sprejemajo hitro, odloajo se na podlagi nepopolnih informacij, pripravljeni so opustiti narte, ki jih ne morejo uresniiti ( Spremembe so nain ivljenja Pripadnost (commitment) in IS odloajo se zadnje minute imeti morajo vse monosti odprte, zato ne elijo nikomur ali niemur pripadati veejo se le za kratek as in po prekinitvi zveze ne obutijo krivde nezanesljivi pogoste so poroke med visokimi IS in med nizkimi IS IS negativno vpliva na zadovoljstvo v zakonu pri enskah z visokim IS kot pri mokih z visokim IS in ostalimi (nepodrejanje tradicionalnim zakonskim vlogam)Ustvarjalnost Tesno je povezana z radovednostjo oz. raziskovalnim vedenjem Razlogi za ustvarjalnost: 1. Potreba po novih, raznolikih in kompleksnih spodbudah 2. Potreba po prenaanju novih idej in vrednot 3. Potreba po reevanju problemovTekmovalnost Tekmovalnost pogosto vodi v nijo storilnost in uspenost (perfomance) Dejavniki uspenosti (achievment; Spence & Helmreich, 1983): 1. Delo (work) 2. Obvladovanje (mastering) 3. Nizka tekmovalnostOCENA AKTIVACIJSKE TEORIJE( izrazito empirina teorija + zdruuje fizioloke, vedenjske in doivljajske vidike ( omejuje se predvsem na psihofizioloke vidike obnaanja

+ uspeno se povezuje z razlinimi kognitivnimi teorijami

- ne povezuje se socialno psiholokimi teorijami - preve poudarja bioloke dejavnike in premalo kulturne dejavnike in uenjeProblemi znotraj same teorije: (Petri, 1986) vzburjenje moganske skorje (EEG) sproi motivacijsko ali emocionalno stanje (tega odnosa raziskave ne potrjujejo v celoti ne vemo, ali je vzburjenje moganske skorje ekvivalentno motiviranemu vedenju ? kako to vzburjenje usmerja vedenje SPANJEVeina teorij vzburjenja pojmuje spanje kot odsotnost ali nizko stanje vzburjenosti vendar je spanje sestavljeno iz veih stanj (iz tega vidika je podobno budni aktivnosti spanje lahko postane PREVLADUJO motiv zaetki raziskovanja spanja: pozno 1800 sistematino raziskovanje: NATHANIEL KLEITMAN (1920) danes: mnogo je raziskanega o procesu spanja: vzroki za spanje ??? 1. SPLONE ZNAILNOSTI SPANJA 1/3 naega ivljenja prespimo spanje nas obvaruje pred vedenjem, ki ni uinkovitoosel: 3,1 uraLOVEK:

zajec: 10,8 ur3 dni star otrok: 14 16 ur

impanz: 11,0 ur 5 letni otrok: 11 ur

podgana: 13,5 ur 20 let: 6,5 7 ur

maek: 14,4 ure

netopir: 18,0 ur

Spanje razlinih ivali se razlikuje:2. STADIJ SPANJA Ugotovitve preko EEG: 5 stadijev

polni ciklus traja priblino 90 minut z motivacijskega vidika sata najpomembneja stadija 4 in 5STADIJ 4: najgloblje spanje moganska aktivnost je najmanj podobna budnosti delta valovi: dolgi poasni, izven ritma upoasnjeno dihanje, bitje srca znian krvni pritisk stadij krepilnega spanca ( ??

zdravi ljudje: po 50. letu te faze pogosto ni ve/ po 30. letu se mono znia

danes e ne vemo, emu slui ta stadij

STADIJ 5: ''rapid eye movement'' (REM) oi se zanejo hitro premikati EEG je zelo podoben budnosti oz. stadiju 1 pospeeno dihanje, bitje srca povian krvi pritisk majhni, kratki, neritmini valovi zaasna miina paraliza 3. SANJE Vsakdo sanja: "ne": bolj rigidni, manj tolerantni, bolj konformistini "da": bolj sprejemajo samega sebe 100 minut na no sanjamo (Webb, Agnew, 1973) spomnimo se le sanj tik pred prebujanjem nekatere sanje so kratke, druge trajajo tudi 1 uro (Dement, 1972) obiajno niso preve emocionalna obarvane, predvsem negativne (65%) zaetne sanje (dogodki prejnjega dne kasneje sanje(spomin DEPRIVACIJA SANJ (William Dement, 1972) Eksperiment: prebujanje oseb tik na zaetku 5. faze ( ko so dobili monost spanja se je pojavil REM-odskok fenomen = mnogo ve so sanjali od nedepriviranih - ve dni trajajo fenomen razdraljivi anksiozni teave v koncentraciji Kasneje raziskave so pokazale da je REM dejavnik dobrega poutja (well-being), droge (barbiturati, amfetamini, alkohol) zmanjujejo/prepreujejo? REMPOMEN SANJ "Ali imajo moje sanje pomen?" a) Freud (1900 - 1953) sanje kot izpolnitev elje namen sanje je izpolnitev posameznikovih elja/potreb na simbolni ravni, ki jih ne more zadovoljiti v realnosti medosebni konflikti obutki krivde anksioznost sanje so pomembne za razumevanje nezavedne motivacije neizpolnjene potrebe, ki prevladujejo v naih sanjah ( se izraajo pogosto kot seksualne elje, ki nastajajo v onem ( zakopane, potlaene globoko v nezavednem mnogo teh motivov je v neposrednem konfliktu z nadjazom sanje strahu b) Hobson (1988) sanje so: transparentne nepovezane pomenske niso prikrite (v nasprotju s Freudom) niso le obskurne (v nasprotju s Freudom) zrcalo naih notranjih zgodb pomen sanj ni v njihovem razumevanju, temve v razumevanju zgodbe, ki zdruuje razline vsebine ustvarjalne ( nove ideje in reitve (zavestno + nezavedno) prihajajo iz naega notranjega mentalnega sveta zabavne polne konfliktnih situacij c) Crick, Mitchison (1983, 1986) Sanje nimajo pomena: vsebina sanj je brezpomembna pomembne so za redukcijo fantazij in obsesij v budnem stanju (pripravijo mogane za optimalno funkcioniranje v budnem stanju d) Cartwright (1990) Sanje kot procesiranje informacij REM stadij je kraji, e smo pod monim vplivom emocij ( pomen REM stadija, e je zniana naa samopodoba oz. samospotovanje Obnavljajo in reorganizirajo koncepcije, kdo smo (identiteta) in kaj ponemo Mono ustveno obarvane sanje ( samoanaliza ( vsebujejo najve osebnega pomena e) Kramer (1990) pomen nonih mor none more so znailne za otroke stare med 3. in 5. letom "vietnamski sindrom(sanje so prepletene z vojnimi prizori

(poskus asimilacije vojnih izkuenj, ki ogroajo posameznikovo samopodobo ( poskus akomodacije: posameznik razvije nove kognitivne strukture, v katere vpleta kompleksne informacije iz njegovega ivljenja "kako iveti naprej?" f) lucidno sanjanje posameznik odloa o svojih halucinacijah transfer uenja veje samozaupanje, vije samospotovanje poveani obutki kontrole samega sebe veji optimizem !! temelji predvsem na posaminih, klininih primerih VEDENJSKE TEORIJE1) HULLOVA TEORIJA GONA 2) KLASINO POGOJEVANJE Ivan Pavlov (1927) John B. Watson (1920) doloene vrste strahu fobije averzija okusa prehranjevalne motnje 3) INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE B. F. Skinner (1960, 1970): njegova teorija nadomesti v 70. Letih Hullovo teorijo gona denar kot simbol, znak ("token") za stvari, ki jih kupimo spreminjanje vedenja v oli, v podjetjih itd. Uspeh (storilnostna motivacija 4) UENJE Z OPAZOVANJEM Albert Bandura (1986, 1981) 5) KLASINO OPERANTNA INTERAKCIJA V MOTIVACIJI 1. Nauen strah Millerjeva (1948) klasina tudija 2. Nauena nemo Nauen strah Nauen strah (acquired fear) je tipien predmet vedenjskih teorij. Pojav je leta 1948 odkril N.E. Miller, ki je, danes e v klasini tudiji o strahu, pokazal, da se je strahu mogoe nauiti, redukcija strahu pa motivira novo uenje. Eksperiment V eksperimentu je uporabil katlo z dvema prostoroma, v kateri je bil en prostor pobarvan belo, drugi pa rno. Bel prostor je imel hrapava tla, skozi katera je tekla elektrika in ob stiku ivali s tlemi v ivali sproila elektrini ok. rn prostor pa je bil varen. Prostora sta bila povezana z vrati, ki so bila porisana z belimi in rnimi rtami. Vrata je odprl bodisi eksperimentator bodisi ival sama, s tem ko je zavrtela kolo. 6 mesecev stare podgane so se gibale po katli. V belem prostoru so v 10 poskusih prejele 10 elektrinih okov. Pri vsakem poskusu je eksperimentator odprl vrata, zato da so lahko podgane zbeale v rn varen prostor. Med 11 in 16 poskusom je vse podgane postavil v bel prostor, izkljuil elektrino napeljavo in pustil vrata odprta, da so lahko zbeale v rnega, eprav v belem niso prejele nobenega elektrinega oka. Podgane so redno uhajale v rn prostor, eprav v belem niso prejemale elektrinih okov. Po 5 poskusih, v katerih podgane niso prejele elektrinih okov, je nadaljeval tako, da so morale podgane, e so hotele priti v rn prostor, zavrteti kolo, da so se vrata v rn prostor lahko odprla. Tudi v teh poskusih se elektrini ok ni pojavil. Da bi zbeale iz belega prostora, se je 13 od 25 podgan nauilo zavrteti kolo in s tem odpreti vrata v rn prostor. Preostalih 12 podgan pa je razvilo navade, ki so jim onemogoale uenje po principu uenja kolesa, kot npr. otopelost. Prvih 13 podgan se je edalje hitreje uilo vrteti kolo, kar pomeni, da so razumele odnos med njihovim vedenjem in odprtjem vrat. Uenje, ki je bilo pri tem inicirano, je temeljilo na klasinem pogojevanju. Nauena motivacija je sproila operantno vedenje, ki je bilo ojaano z draljaji, kot je elektrini ok. S svojimi eksperimenti je Miller pokazal, da nauen strah sproata dva dejavnika: klasino pogojevanje in operantna reakcija. Ugotovil je tudi, da nevrotski simptomi ponazarjajo prav ti dve vrsti uenja: draljaji, ki so povezani s strahom, motivirajo nevrotino vedenje, ki je nadalje ojaano z zaasno redukcijo anksioznosti. Njegova spoznanja so omogoila hiter razvoj razumevanja nadaljnjih pojavov, ki so vezani na nauen strah. Med drugim so bistveno pripomogla k sodobnim spoznanjem o naueni nemoi in nauenem optimizmu, ki vedenje postavljajo predvsem v domeni kognitivne in pozitivne psihologije. Nauena nemoEksperimenti in opredelitev nauene nemoi Na osnovi eksperimentov, v katerih je Seligman s sodelavci (Overmier & Seligman, 1967; Seligman & Meier, 1967; 1975), preueval povezanost med nauenim strahom in instrumentalnim pogojevanjem, je nepriakovano odkril nadvse pomemben pojav: naueno nemo (learned helplesness). Raziskoval je situacije, v katerih posebni pogoji uenja vodijo v t.i. demotivirano vedenje. V svojih, danes e klasinih eksperimentih, je avtor zaprl pse v kletko, jim zadal srednje bole elektrini ok, obenem pa jim je onemogoil, da bi se temu oku uprli oziroma da bi zbeali iz kletke. Po nekajkratnih poskusih so psi zaeli pasivno sprejemati elektrine oke in se niso ve upirali. Domneval je, da je v ozadju njihove nedejavnosti uenje, kljub temu pa e ni mogel z gotovostjo zatrditi, da gre za pojav nauene nemoi. Da bi natanneje preuil pojav nauene nemoi, je osnoval ti. triadni raziskovalni nart (Seligman, 1975). Pse iz svojega laboratorija je razdelil na tri skupine. Prva skupina je bila izpostavljena situaciji, ki jo je lahko obvladovala. Eksperimentator je pse, na primer nauil, da se elektrinemu oku lahko izognejo s pritiskom na stikalo. Druga skupina je bila izpostavljena enaki situaciji, le da je ni mogla obvladovati. Psi se elektrinemu oku niso mogli izogniti. Tudi tretja skupina je bila izpostavljena enaki situaciji (elektrinemu oku), ni pa prejela nobenega treninga. Po tem uvodnem delu je vse tri skupine psov izpostavil novi situaciji uenju skakanja ez oviro z namenom izogniti se ali ubeati oku. Rezultati so pokazali, da sta se prva skupina, torej tista, ki jo je eksperimentator nauil izogibanja oku in tretja, to je tista, ki ni prejela nobenega treninga, hitro nauili novih odgovorov. Psi iz druge skupine, ki niso imeli kontrole nad svojim okoljem in torej oka niso mogli obvladovati, pa so se novega odgovora uili bistveno poasneje ali pa se ga sploh niso nauili. Ker sta prvi dve skupini psov prejeli povsem enako tevilo okov enake jakosti, je razlike v drugem delu eksperimenta Seligman pripisal dejstvu, da so psi iz prve skupine svoje okolje lahko nadzorovali, psi iz druge skupine pa ne. Obenem pa tudi nadaljnji rezultati, da sta se namre prva in tretja skupina dokaj hitro nauili novih odgovorov, kae na to, da ni averzija na ok tisti dejavnik, ki bi lahko vodil do nauene nemoi. Na osnovi vseh teh rezultatov je avtor sklepal, da nauena nemo izhaja iz nezmonosti ubeati oku, ne pa iz znailnosti oka. Psi, ki so se v kletki obnaali v skladu z naueno nemojo, so se podobno obnaali tudi izven nje. Ko je eksperimentator odprl kletko, so psi iz prve in tretje skupine stekli iz nje, psi iz druge skupine pa ne. Seligman (1975, 1976) je ugotovil, da se nauena nemo pojavlja tudi pri drugih ivalskih vrstah, na primer, pri podganah, opicah, makah itd. in celo pri loveku. Nauena nemo je psihino stanje, ki zajema motnje v motivaciji, v kognitivnih procesih in v ustvovanju. Motnje pa seveda nastanejo zaradi izkuenj, ob katerih so ivali in ljudje izpostavljeni neobvladljivi situaciji. Postavil je hipotezo, po kateri je nauena nemo laboratorijsko analogna reaktivni depresiji, ki se pojavlja pri ljudeh. V nadaljnjih raziskavah in eksperimentih je hipotezo potrdil.Znailnosti nauene nemoi nedejavnost ali motivacijski primanjkljaj negativna situacija pozitivna situacija: nauena lenoba uenje z zamudo upadanje nauene nemoi v asu6) INCENTIVNA MOTIVACIJA 7) HEDONIZEM IN SENZORNA STIMULACIJA/DEPRIVACIJA sodi med motive, ki jih spodbujajo zunanji draljaji: radovednost raziskovalni gon lakota Cafer, Appley (1964): tudije o senzorni stimulaciji in motivaciji se osredotoajo na: vedenje kot posledica stimulacije in potrebo po stimulaciji .1. Vedenje kot posledica stimulacije Harlow (1953) zunanji draljaji so pomembni pri motiviranju vedenja mnogo vedenja motivirajo nehomeostatini mehanizmi: Uimo se kljub eji in lakoti Razreujemo nekoristne probleme (igranje aha) motivirani smo na podlagi senzorne stimulacije Berlyne (1960, 1963) pogoji, ki nas motivirajo, da smo pozorni na svoje okolje novost in negotovost sta motivatorja, ki ob dolgoasju dvigneta nivo vzburjenja v organizmu posameznik skua vzdrevati optimalni nivo vzburjenja majhne spremembe nivoja vzburjenosti so prijetne Hebb (1966) ker se navadimo na obiajno situacijo, bomo prijetno sprejeli nove stimulativne situacije e nova situacija povzroa preve vzburjenja se iz nje umaknemo pomen igre( Berlynova in Hebbova teorija sta alternativi Hullove teorije gona Berlynova in Hebbova teorija: motivacijo spodbujajo situacije, ki vodijo do povianja stimulacije Hullova teorija: motivacija nastopi zato, da znia stimulacijo

(senzorna deprivacija spremeni vedenje ( pojavi se 2. Potreba po stimulaciji 3. Optimalna stimulacija in optimalni cilji (Apter, 1982) Nivo posameznikove stimulacije zavisi od njegovih ciljev ( H: zadovoljstvo ni posledica visokega ali nizkega vzburjenja, ampak je posledica nivoja vzburjenja, ki odgovarja trenutnim ciljem INCENTIVNA MOTIVACIJA (incentiv = spodbuda, pobudnik)

Incentivi:

nek ciljni objekt, ki nas motivira

razlikujejo se od situacije do situacije (spreminja se njihova vrednost)

motivirajo nae vedenje in so naueni

vplivajo na priblievanje oziroma izogibanje

tudi zunanji predmeti ali pojavi lahko vplivajo na nae vedenje ali ga celo spremenijo (tudi nad nivojem fiziolokih potreb)

S incentivna motivacija R

Nekateri avtorji poudarjajo energijsko vrednost incentiva kot spodbude, drugi se zavzemajo za ustveni vidik, tretji poudarjajo informacijski vidik.

1. Energijski vidik incentivov

dolgo se je pojavljal gon kot spodbuda za motivirano vedenje, vendar so raziskave pokazale, da lahko tudi zunanji objekti motivirajo nae vedenje

Crespi: 3 skupine podgan, ki tekajo vzdol proge, na koncu jih aka hrana

1. skupina: veliko hrane

2. skupina: malo hrane

3. skupina: srednja koliina hrane (kontrolna skupina)

Po 20 ponovitvah je Crespi spremenil koliino hrane v 1. in 2. skupini (obe dobita srednjo koliino hrane, tako kot kontrolna skupina). 1. skupina, ki je prej dobila najve hrane, zane zaostajati za kontrolno skupino podgane zanejo poasneje tei. 2. skupina, ki je prej dobila najmanj hrane, pa je zaela tei hitreje kot kontrolna skupina.

Vedenje se je spremenilo hitro po tem, ko so se spremenile spodbude. Crespi: razlina koliina hrane je vplivala na spodbudo organizma, da nekaj naredi. (Hullova teorija tega ne more razloiti, saj so spremembe nenadne in prehitre, da bi jih lahko pripisali spremembam gona ali navade.)

2. ustveni vidik incentivov (incentivi kot sproilci emocij)

Mowrer: incentivna motivacija deluje kot posrednik med S in R ter ustvarja emocionalna stanja.

4 primarne emocije: strah, olajanje, upanje, razoaranje strah in razoaranje se povezujeta s situacijami zvianega gona, upanje in olajanje pa s situacijami redukcije gona STRAH: vsako poveanje gona povzroi strah, ki se asociativno povee z draljaji, ki so v situaciji prisotni po nekaj ponovitvah postanejo draljaji napovedovalci za povean gon in pojavi se strah, e preden pride do naraanja gona ta pogojen strah vpliva na organizem, da se le-ta umakne iz situacije, kjer se pojavijo znaki, da bi spet lahko prilo do poveanja gona

RAZOARANJE: organizem upa, da se bo gon zmanjal, vendar se to ne zgodi (podobno kot pri strahu gre za negativno stanje, ki vpliva na to, da se organizem umakne iz situacije, ko se pojavijo znaki za zvianje gona)

UPANJE: vsako zmanjanje gona povzroi upanje

OLAJANJE: ko se signal, ki napoveduje zvianje gona najprej pojavi, nato pa ga vzamemo iz situacije

vloga ojaitve: sproi eno izmed 4 emocij ne vpliva direktno na odzive

uenje je pokazatelj tega, kar organizem eli narediti, in tega, kar organizem zna narediti

motivatorji naega vedenja so ustva, ne pa direktno stanje gona3. Informativni vidik incentivov (incentivi kot nosilci informacij) e Mowrer: v draljajih obstajajo informacije, ki sproijo ustva, ta pa nato vodijo do priblievanja ali izogibanja

kasneji teoretiki: na emocije niso gledali kot na sproilce vedenja, ampak na znake, ki nam zagotovijo informacijo ociljnem objektu in nas potem vodijo do tega objekta

Tolman: kognitivne formulacije

zgodnji pristopi: mehanicistina razlaga, kako naj bi incentivi vplivali na vedenje

kasneje Tolman: incentivna motivacija nastane kot rezultat razvoja priakovanj:

ljudje in ivali naj bi razvili priakovanja, da jih bodo doloena vedenja pripeljala do doloenih ciljev

razlini cilji imajo razlino vrednost za organizem

incentivni objekti vplivajo na vedenje le, e smo imeli z njimi zadosti izkuenj in si tako razvili t.i. kognitivno priakovanje po nekaj kratkih izkunjah z objektom si organizem ustvari neko priakovanje, da jih bo isto vedenje vodilo k cilju tudi v prihodnje

sprememba incentiva vpliva, da se vedenje prekine (e je npr. nov incentiv manje vrednosti od prejnjega) dokaz za obstoj kognitivnega priakovanja

kognitivna priakovanja imajo energetsko funkcijo (spodbude vejih vrednosti sproijo vedenje bolj kot spodbude manjih vrednosti) in usmerjevalno funkcijo (pozitivni incentivi nas privlaijo, negativni odbijajo)

Napovedna mo (draljajev)

Bolles in Moot:

Draljaji lahko postanejo incentivni motivatorji, e dobijo napovedno mo (napovedujejo prihod ali neprihod ciljnega objekta). Draljaji dobijo napovedno mo tako, da jih parimo skupaj z ojaevalcem po modelu KP.

Owermier in Lamry:

Incentivi vplivajo na vedenje zato, ker imajo informacijsko vrednost o cilju. Draljaji, ki se povezujejo z ojaevalci, postanejo tudi sami ojaevalci sekundarno ojaevanje; imajo tudi energijsko in usmerjevalno vrenost.

Pomen denarja z vidika incentivne motivacije:

povezujemo (asociiramo) ga z objekti, ki imajo za nas neko vrednost ti objekti so lahko bioloke narave (z denarjem lahko kupimo hrano, pijao, seks) ali pa so naueni (z denarjem lahko kupimo avto, hio, status)

denar je moan sekundarni ojaevalec in je kot tak tudi incentivni motivator: aktivira in usmerja vedenje (ker vemo, da si lahko z njim kupimo stvari, ki so za nas vredne)

e si z denarjem ne bi mogli kupiti stvari, ki so za nas vredne, njegovo posredovanje ne bi bilo motivirajoe

vrednost spodbud (denarja) se spreminja z okoliinami

Bindrov model:

poudarja nastanek t.i. centralnega motivacijskega stanja to stanje aktivira ciljno usmerjeno vedenje proti incentivnim objektom

centralno motivacijsko stanje ustvarjata: stanje organizma (spremembe v gonu) + stimulacija ciljnega objekta

centralno motivacijsko stanje sproi senzomotorino dejavnost (izloanje sline, povianje pulza ipd.), ki organizem pripravi na kontakt ali izogibanje v odnosu do incentivnega objekta pozitivni (priblievanje) ali negativni (izogibanje) incentivni objekti incentivi imajo energetsko + usmerjevalno funkcijo vedenje usmerja draljaj, ki je asociativno povezan s ciljem in tako sproi ustrezno vedenje model vsebuje: stanje ogranizma (gona) + vpliv ciljnega objekta + napovedna mo (draljaj lahko napoveduje prihod ali neprihod ciljnega objekta)Pojem smisla (Klinger):

zagovarja pomembnost smisla v lovekovem ivljenju

smisel nastane na podlagi incentivov, za katere ljudje delajo

ljudje naj bi stremeli k objektom, ki so zanje emocionalo pomembni

ivljenje postane manj smiselno, e je lovek zapostavljen od tistih incentivov, ki so zanj pomembni (npr. druina, otroci)

Klinger razlikuje incentive in cilje:

INCENTIVI so objekti ali pojavi, ki so za nas vredni. Ni pa nujno, da delujemo tako, da bi jih dosegli. Incentiv postane CILJ, ko zanemo delovati v smeri, da bi ga dosegli.

npr. e nam avto predstavlja neko vrednost, to e ne pomeni, da bomo zaeli delovati v smeri, da bi ga dosegli

noben organizem ne more preiveti, ne da bi imel neke cilje (nekateri so potrebni e zgolj za preivetje: npr. hrana; pri loveku pa sreamo tudi take cilje, ki za preivetje niso nujni: npr. zaupanje, razumevanje)

ko se posameznik odloi, za doseganja nekega incentiva, pravimo, da postane vezan na cilj

cilj je pojmovan z nazivom trenutna skrb na nae vedenje vpliva tako dolgo, dokler ga ne doseemo

e cilja ne more dosei, gre posameznik skozi sledeih pet faz:

1. faza poivitve, kreposti vedenje in volja postaneta e moneja (cilj postane e bolj atraktiven)2. faza primitivizacije e nai napori za dosego cilja ne obrodijo sadov, postane nae vedenje primitivno, stereotipno, na koncu tudi destruktivno3. faza agresivnosti agresija predstavlja zadnje sredstvo posameznika, da dosee cilj, preden odneha4. depresivna faza variira od rahlega razoaranja do globoke depresije; izguba upanja, obutki nemoi; zmanjanje socialnih stikov; znia se ustveni pomen incentiva in tako da monost drugim5. faza opomoglosti verjetno doseganje drugih stimulira posameznika in ga tako rei iz depresijeKOGNITIVNE TEORIJES kognitivni procesi R

Draljaji se obravnavajo kot izvori informacij, na podlagi katerih si lovek ustvarja t.i. kognitivne reprezentacije okolja, ki nato vodijo, usmerjajo in spreminjajo njegovo vedenje. Kognitivne reprezentacije (in ne draljaji sami!) predstavljajo efektivno okolje, ki vzbuja motive ter usmerja dejavnost k cilju.

(1) PRIAKOVANANJE VREDNOST = expectancy - value theory 1. TEORIJA POLJA K. Lewin (1935, 1936, 1944) zaslediti je velik vpliv gestalt psihologije, delno tudi psihoanalize; teorija je izraena v topolokem jeziku

vzroke vedenja moramo iskati v interakciji posameznika z okoljem (zavrnil je notranje dejavnike gon)

kljuni pomen teorije je ivljenjski prostor (= oseba + okolje) psiholoko polje, kjer se odvija vedenje

OKOLJE: vsi dejavniki, ki vplivajo na vedenje (zunanji, notranji, zavedni, nezavedni)

OSEBA: pojem jaza

vedenje = skupni uinek vseh sil, ki v danem trenutku delujejo v psiholokem polju

napetost: motivira vedenje, ki je usmerjeno k doseganju doloenega cilja, ki zadovolji potrebo

okolje samo ne izzove vedenja vedenje se zane z osebo

lovekove zaznave doloajo psiholoko okolje in povzroijo, da lovek na ustrezen nain deluje (delovanje spremeni okolje in s tem se spet spremeni oseba in njeno zaznavanje)

Oseba je setavljena iz obmoij, ki so obdana z mejami: osrednje, stransko, zunanje in notranje obmoje.

osednja obmoja se nanaajo na razdaljo in stopnjo povezave z drugimi obmoji

razirjanje napetosti med obmoji je funkcija trajanja napetosti in funkcija trdnosti meja

vsaka napetost je povezana le z doloeno kategorijo in nikoli ne vpliva na vse vidike vedenja (kot npr. pri gonu)

kadar je neko obmoje osebe v napetosti, ustrezen objekt v okolju dobi valenco (pozitivno ali negativno)

hkrati je lahko v napetosti ve sistemov, vsak sistem pa je povezan z razlinimi valencami objektov v okolju iz tega nastane polje sil njegova rezultanta doloa mo in smer vedenjaLewin loi 3 vrste konfliktov:

a) konflikt dvojnega privlaevanja na osebo deluje ve sil s pozitivno valenco (hitro reljiv konflikt)b) konflikt dvojnega odbijanja ko se pribliamo negativni valenci, se tenja po umiku e povea rezultat je ambivalentno vedenje (posameznik koleba med obema alternativama)c) konflikt istoasnega privlaenja in odbijanja isto obmoje ima hkrati pozitivno in negativno valenco, zato beg iz situacije ni mogoK cilju usmerjene tenje vztrajajo tudi po tem, ko cilja nismo uspeli dosei.

SUBSTITUCIJA: sproanje napetih sistemov z doseganjem nadomestnih ciljev (napetost se iri v sosednja obmoja)

Ocena teorije polja:

najveja pomanjkljivost teorije je ohlapnost, nepreciznost, onemogoa preverjanje s hipotezami

teorija se v eksperimentalni psihologiji ni uveljavila, uveljavile pa so se Lewinove zamisli: npr. odprl je novo podroje motivacije konflikt2. PERSONOLOKA TEORIJA H. Murray (1962) organizem je na zaetku celota, kasneje pa se zdiferencira v razline dele (deli in celota so med seboj povezani, pri emer je celota prav tako pomembna za razumevanje delov, kot je poznavanje delov pomembno za razumevanje celote)

organizem se v vsakem trenutku nahaja v doloenem okolju, ki v veliki meri vpliva na njegovo vedenje e elimo poznati vedenje, moramo poznai okolje in njegove vplive ali je zaviralno ali pospeevalno

dejavnost organizma je vedno usmerjenja k doseganju doloenih ciljev

vedenjsko tenjo lahko pripiemo hipotetini sili potrebi, ki vzpodbuja aktivnost (poteba se lahko zadovolji le v dinamini interakciji okolje organizem) organizem lahko opiemo na podlagi potreb, ki se najvekrat pojavljajo

pri vsakem posamezniku obstaja relativno trajna hierarhija potreb, ki pa se pod trenutnimi vplivi lahko spremeni sprememba ene potrebe vpliva na vse, zato je potrebno preuevati odnose med potrebami in ne le posamezne potrebe vsaka potreba ima svoj tipien usmerjevalen in energetski vidik + ima tudi dinamien znaaj (se pojavi, nakaj asa vztraja, nato izgine)Murray opredeljuje potrebe na osnovi 2 kriterijev:

SUBJEKTIVNI KRITERIJ: izraa se v elji po dosegu doloenega cilja

zavedne potrebe: so dostopne introspekciji

nezavedne potrebe: se ne morejo verbalno izraziti

OBJEKTIVNI KRITERIJ: izraa se v vedenju, ki je usmerjeno k doseganju doloenih sprememb

manifestne potrebe: oitne; izraajo se v dejavnosti, ki je usmerjena k stvarnim objektom

latentne potrebe: prikrite; ne kaejo se v zunanji dejavnosti, ampak v domiljiji

Tui Murray deli psihine procese na procese ida, ega in superega.

Potrebe deli e na:

primarne (viscerogene) povezane so s telesnimi zadovoljstvi (voda, zrak itd.)

sekundarne (psihogene) povezane so z emocionalnimi in mentalnimi zadovoljstvi (naklonjenost itd.)

arine vezane na doloen objekt razprene sploneCiklus pojavljanja potreb sestavljajo 3 obdobja:

1. refraktarno obdobje potrebe ni mo vzbuditi2. obdobje pripravljenosti z doloenimi draljaji lahko vzbudimo potrebo3. obdobje aktivnosti potreba doloa vedenje organizmaPritisk: usmerjevalna tenja, ki izhaja iz objekta ali iz situacije (vse tisto, kar lahko potencialno koristi ali kodi organizmu)

ALFA PRITISK: v situaciji je objektivno prisotem

BETA PRITISK: je rezultat lastne interpretacije

tema je kombinacija pritiska in potrebe

pritisk organizem potreba postane reaktivna

sukcesivno zadovoljevanje potreb: potrebe se zadovoljujejo ena za drugo v kratkih asovnih razmakih

Ocena personoloke teorije motivacije:

Murray ni nikoli ustrezno opredelil pojma potrebe

na teoretini ravni dokaj neizdelano, vendar velika praktina uporabnost

v bistvu le sinteza spoznanj in pristopov

3. TEORIJA STORILNOSTNE MOTIVACIJE D. McClelland J. Atkinson storilnostna motivacija je tenja po doseganju uspehov pri delu

tenjo po dosekih lahko obravnavamo kot relativno trajno osebnostno lastnost

loimo pozitivno in negativno storilnostno motivacijo:

pozitivna: posameznika pri delu motivira elja po dosekih in uspehu

negativna: posameznik opravlja delo zato, da bi se izognil kazni oz. neprijetnim posledicam

Obe vrsti sta pri posamezniku lahko prisotni. Pomembno je le, katera prevladuje in v kolikni meri.

loimo tudi notranjo in zunanjo storilnostno motivacijo:

notranja: izhaja iz notranjega zanimanja

zunanja: vzdrujejo jo zunanje nagrade

lahko gre za potrebo po doseganju uspeha z lastnim trudom ali za doseganje uspeha ne glede na vloeno deloAtkinson:

storilnostna motivacija: motiv, ki predstavlja zmonost doivljanja ponosa ob svojih dosekih storilnostna motivacija: oblika konfliktne situacije, ki vzbuja tako upanje na uspeh, kot strah pred neuspehomMcCleland:

V okviru storilnostne motivacije je opredelil pojma priakovanja in izida:

manje neskladje med priakovanjem in izidom: pozitiven emocionalni uinek, ki vzbuja tenjo po doseku veliko neskladje med priakovanjem in izidom: negativen emocionalni uenek, ki povzroi motivacijo izogibanja (anksioznost)

(2) ATRIBUCIJSKA TEORIJA F. Heider (1958) B. Weiner (1972) J. Rotter (1966) Crandell (1965) Seligman (1974, 1975): nauena nemo Kelly (1967) Atribucija = pripisovanje doloenih znailnosti drugim ali sebi na podlagi zunanjega vedenja.

Atribucijska teorija preuuje, kako si ljudje v vsakdanjem ivljenju razlagajo vzronost (motivacijo).

Heider: vsi ljudje si prizadevajo za iskanje vzronih razlag lovekovega vedenja to iskanje motivirata:

motiv po razumevanju sveta

motiv po nadzoru notranjega sveta

Temeljna delitev zaznav vzronosti:

zunanje atribucije vedenje pripisujemo dejavnikom okolja notranje atribucije vedenje pripisujemo notranjim stanjem stabilni vzroki njihodo delovanje je relativno trajno nestabilni vzroki njihovo delovanje je kratkotrajnoVzrone atribucije nastanejo na podlagi 3 nael:

naelo invariantnosti: iskanje povezav med doloenim uinkom in doloenim razlogom v tevilnih situacijah in pogojih

naelo izkljuevanja: kadar je monih ve vzrokov, poskuamo izkljuiti vse razen enega

naelo kovariance: temelji na soasnosti veih vzrokov in uinkov

Na vzrone atribucije vplivajo 3 vrste informacij:

razlonost informacij: ali oseba ravna na isti nain le v odnosu do konkretnega objekta konsenz: kako ravnajo drugi konsistentnost: ali oseba ravna enako v druganih situacijahIzvori pristranosti atribucij (zakljuki ljudi v vsakdanjem ivljenju so pogosto zmotni): nemotivirani izvori pristranosti:

tenja po preprosti razlagi e na zaznavni ravni

pri ocenjevanju drugih bi morali najprej preveriti dejavnike okolja, ampak jih ne (npr. vzroke za neko negativno dejanje vedno pripiemo osebi)

pri ocenjevanju svojega negativnega vedenja se osredotoimo na samo situacijo iz okolja, pozabimo pa nase

motivirani izvori pristranosti:

ohranjanje samospotovanja: uspeh pripiemo sebi, neuspeh pa okolju

Weiner: opredelil je najpomembneje zaznane vzroke uspeha in neuspeha s pomojo dveh dimenzij: mesto nadzora ojaanja + stabilnost

notranje ojaanjezunanje ojaanje

stabilnostsposobnostteavnost

nestabilnostprizadevanjesluaj

Osebe z notranjim nadzorom vedo, da lahko same vplivajo na oceno: e se bodo uile, bodo dobile dobro oceno.

Osebe z zunanjim nadzorom poveliujejo predvsem zunanje dejavnike (srea, sluaj ipd.).

visoka storilnostna motivacijanizka storilnostna motivacija

uspehsposobnost, prizadevanjezunanji dejavniki

neuspehpomanjkanje prizadevnostinesposobnost

Ocena atribucijske teorije:

loveka pojmuje kot racionalno bitje, ki neprestano nartuje, ie vzroke

v srediu je zavestna dejavnost (zanemarjeni so nezavedni in fizioloki dejavniki)

obravnava kognitivne dejavnike neodvisno od konkretnih drubenih razmer

(3) TEORIJA KOGNITIVNE DISONANCE Festinger (1957) obravnava neskladja med stalii in vedenjem dve kogniciji sta med seboj lahko: skladni (konsonantni), neskladni (disonantni) ali nepovezani (irelevantni)

disonanca med dvema kognicijama nastopi, kadar iz njiju izhajajo nasprotni zakljuki

velikost dionance doloa produkt dveh dejavnikov:

razmerje med skladnimi in neskladnimi elementi kognitivnega sistema

relativna pomembnost elementov kognitivnega sistema

Izvori disonance:

a) disonanca kot posledica odloitve: vsaka odloitev med dvema ali ve alternativami povzroi kognitivno disonanco, ki jo sestavljajo pozitivni vidiki zavrnjene monosti in negativni vidiki izbrane monosti.b) neskladje med staliem in vedenjem: e je posameznik pod pritiskom groenj ali pa si obeta korist, lahko ravna v nasprotju s svojimi stalii. Disonanca se pojavi le tedaj, kadar posameznik meni, da se je svobodno odloil (zato gronja ne sme biti prehuda e je prehuda, spremenimo vedenje, ne pa stalia). Vedenje, ki ga izvajamo, zanemo sasoma zagovarjati.Do zmanjanja disonance pride, ko prevrednotimo posamezne alternative (vrednost izbrane se zvea, vrednost zavrnjene pa zmanja).

Disonanca je posebej izrazita tedaj, ko posameznik vloi veliko truda in prizadevanj v odloitev, nato pa ugotovi, da se njegova priakovanja ne bodo izpolnila.

(4) SAMOSPOTOVANJE IN SAMOPODOBA KOT TEMELJNA MOTIVACIJSKA DEJAVNIKA Rosenberg (1965, 1985) Lazarus (1991) Markus (1977) Samopodoba je organizirana celota lastnosti, potez, obutij, stali in drugih psihinih vsebin, za katere je znailno, da:

jih posameznik (na razlinih stopnjah razvoja in v razlinih situacijah) pripisuje samemu sebi

tvorijo referenni okvir, s katerim posameznik uravnava in usmerja svoje ravnanje

so v tesni povezavi z obstojeim vrednostnim sistemom

so pod nenehnim vplivom OM

Shavelsonov in Bolusov model samopodobe (v mladostnitvu) predpostavlja: samopodoba je strukturirana iz vejega tevila podroij

samopodoba je hierarhino urejena

podroja samopodobe postajajo z zorenjem vse bolj tevilna

Splona samopodoba se deli na akademsko (angleina, zgodovina, matematika ipd.) in neakademsko (socialna, emocionalna in telesna samopodoba).

Tam in Watkins: samopodoba odraslega loveka je bolj strukturirana in bolj hierarhino urejena.

individualna samopodoba: samopodoba na podroju uspenosti (izobrazba, delo, materialni uspeh) + telesna samopodoba (sposobnosti, videz)

medosebna samopodoba: socialna samopodoba (odnosi, odgovornosti) + druinska samopodoba (odnosi, odgovornosti)

Samospotovanje = vrednostni vidik samopodobe:

Rosenberg: Samospotovanje je pozitivno ali negativno stalie posameznika do sebe.

visoko samospotovanje posameznik se ceni, je zadovoljen sam s seboj

nizko samospotovanje posameznik se ne ceni, svojih lastnosti ne odobrava

Burns: Samospotovanje je proces, v katerem posameznik ocenjuje svoje lastne podvige, sposobnosti itd. v skladu s svojimi ponotranjenimi standardi in vrednotami.

Samospotovanje je povezano z uno uspenostjo; samospotovanje raste z uno uspenostjo.

PSIHOANALITINE TEORIJE Freud - bioloke in fizioloke teorije Jung - osnovna tenja je individuacija psihologija nasprotja Adler - tenja po moi, stremenje k cilju Horney - samouresnievanje Fromm - odtujenost loveka, socialna psihoanaliza vpliv medosebnih odnosov Erikson - psihosocialni razvojERIKSON

Razvoj osebnosti je psihosocialni razvoj (prepletajo se vplivi okolja ter razvojne zakonitosti ega). Razvoj poteka v osmih stopnjah. Vsako stopnja oznauje reevanje doloene problematike in oblikovanje ustrezne osebnostne reorganizacije. e se v kaki fazi razvojna problematika ne rei, se pojavi zastoj (kriza) ali celo regres.

1. Oblikovanje otrokovega odnosa do okolja (1. leto): zaupanje/nezaupanje

2. Otrokovo razvijanje samostojnosti (2-4 leta): avtonomija/srameljivost

3. Razvijanje lastnih pobud in iniciative: iniciativnost/konformnost

4. Produktivno delo, storilnost (6-11 let): delavnost/obutki manjvrednosti

5. Iskanje lastne identitete (12-15 let): izdelana identiteta/identitetna zmeda

6. Intimnost: intimnost/izolacija

7. Razvoj osebnostne ustvarjalnosti: produktivno ivljenje/stagnacija

8. Integracija posameznikovih stremljenj: smisel/obutek nesmisla

FENOMENOLOKE, EKSISTENCIALNE IN HUMANISTINE TEORIJE Rogers Maslow Frankl preuevanje tega, kar je tipino za loveka: tenja po samouresnievanju, lastna aktivnost, svoboda odloanja

preuevanje novih vidikov lovekovega vedenja: ljubezen, ustvarjalnost, samouresnievanje, vije vrednote

osnovna znailnost lovekove narave je tenja po vsestranskem razvoju svojih zmonosti, tenja po rasti pomembni so ugodni pogoji

organizem iz okolja spontano izbira tisto, kar potrebuje za svojo rast (sicer lahko nastopijo motnje)

organizem deluje kot celota, ki opredeljuje posamezne dele

uporabljajo fenomenoloko metodo (posameznik opisuje svoje doivljanje: intervju, pisanje avtobiografije); zavraajo teste in laboratorijske preizkuse

MASLOW: HIERARHIJA POTREB

temeljne potrebe so tiste, katerih zadovoljitev je nujno potrebna za psihino zdravje (so prirojene, univerzalne, prisotne na doloeni razvojni stopnji pri vseh ljudeh v vseh kulturah)

razvrene so v hierarhijo:

5. Potreba po samouresnievanju

4. Potreba po spotovanjuvije potrebe

3. Potreba po ljubezni

2. Potreba po varnosti

1. Fizioloke potrebe

nije potrebe1. Fizioloke potrebe so najpomembneje e so nezadovoljene, se ostale ne bodo niti pojavile (vsa posameznikova dejavnost bo usmerjena v zadovoljitev teh potreb).

2. Potreba po varnosti vkljuuje potrebe po stabilnosti, zaiti, redu. Bolj prisotne so pri otrocih, najdemo pa jih tudi pri odraslih (prizadevanje za im bolj urejeno, predvidljivo ivljenje).

3. Potreba po ljubezni zajema dajanje in prejemanje ljubezni, vkljuuje seksualne in neseksualne oblike.

4. Potreba po spotovanju vkljuuje samospotovanje (tenja k pozitivni oceni samega sebe) in spotovanje s strani drugih (tenja k ugledu, priznanju).

5. Potreba po samouresnievanju se nanaa na uresniitev lovekovih potencialov, na tenjo loveka, da postane vse tisto, kar je sposoben postati. Izrazi se lahko kot potreba po: znanju in razumevanju (kognitivne potrebe), po umetnikem ustvarjanju (estetske potrebe), po vsestranskem osebnostnem razvoju.

Zadovoljitev in nezadovoljenost potreb:

nezadovoljitev lahko vodi v obutek praznine

bolj kot je potreba temeljna, veje pomanjkanje obuti posameznik

zadovoljstvo je tem veje, im vija je zadovoljena potreba

osebe, katerih temeljne potrebe so bile v ivljenju dobro zadovoljene, razvijejo vijo frustracijsko toleranco in kasneje laje prenaajo njihovo nezadovoljenost; obstaja tudi nasprotnja tenja navajenost: posamezni, ki se navadi lakote, jo tudi laje prenaa

zadavoljitev nije potrebe povzroi, da se pojavi vija potreba im vije so potrebe v hierarhiji, v toliko manji meri so zadovoljene; ko zadovoljimi neko potrebo, jo zanemo podcenjevati, nezadovoljene potrebe pa precenjevati

pretirana zadovoljitev neke potrebe vodi v zasienost oseba ostane fiksirana v zadovoljevanju te porebe in zato ne razvije vijih (zasienost se pojavi, e je zadovoljevanje potreb prelahko, enostavno)

nije potrebe se filogenetsko in ontogenetsko pojavijo prej

vije potrebe so manj odloilne za sam obstoj (veja je verjetnost, da za vedno izginejo)

zadovoljevanje nijih potreb navadno prinese le olajanje; sreo in vrhunska doivetja prinese le zadovoljevanje vijih potrebEMOCIJEso kompleksen proces, ki vkljuuje kognitivne ocene situacije, fizioloke reakcije in obrazne reakcije.

OPREDELITEV

1. Emocije lahko opredelimo kot intencionalno (namensko) stanje:

nanaa se na povsem doloen objekt (izjema so srea, dolgas, depresija vasih se zdijo povsem difuzne, nefunkcionalne)

nanaa se lahko na odnos med posameznikom in nekim objektom ali na odnos posameznika do samega sebe2. Odnos je intrinzino evaluativen3. Emocije so prehodno in asovno omejeno stanje:

vrednostni odnos ni stalen in trajen vidik naega pogleda na svet

emotion a move away: odmik od normalnega delovanja (nekaj, kar nas preplavi za doloen as)

RAZLIKE MED EMOCIJAMI IN RAZPOLOENJEM

podobnost: v obeh primerih gre za nek vrednostni odnos oz. za evaluativno komponento

razpoloenje ni usmerjeno k nekemu objektu

razpoloenje traja dlje, a je manj intenzivno od emocij

POVEZANOST MED MOTIVACIJO IN EMOCIJAMIV 30. in 40. letih prejnjega stoletja: M je povezana s potrebamiV 50. in 60. letih: M je povezana z goni (drives) (Hull, 1943) E so stranski produkt M, niso pa njen integralni del (Berlyne, 1960; Amsel, 1985, 1972)V 70. letih: M je povezana z dejanji (actions) Potrebe niso ve vzroki za dejanja, temve so dispozicije za dejanja Vzroki za dejanja so cilji (pozitivne spodbude) in gronje (negativne spodbude) (Atkinson, Birch, 1978; de Rivera, 1982; Raynor, 1974; Weiner, 1974)V 80. letih: Razlaga M s pomojo ciljev je potrjena teorija (Pervin, 1989), vendar Cilji in gronje lahko sicer spodbujajo trenutno dejanje, v primerih dolgotrajnih ali asovno oddaljenih dejanj, pa razlaga M s tema fenomenoma ne vzdri Opaanja: nekateri ljudje vztrajajo v ciljno usmerjenem vedenju, drugi pa ne. VZROK?? emocijeOd 90. let dalje: V em se ljudje razlikujejo med seboj, ko gre za njihovo vztrajnost? v emocijah Vztrajajo tisti, ki ostajajo optimistini tudi ob sooanju z ovirami Tisti, ki razvijejo obutja pesimizma in dvomov vase, pogosteje obupajo pri doseganju svojih ciljev (Snyder, 1991; Seligman, 1990) Samoregulacija emocij: da bi ljudje dosegli svoje cilje, se morajo nauiti upravljati s svojimi emocijami, zlasti z dvomi vase (Bandura, 1991) Cilja: kako se ljudje nauijo razvijati svoje emocije, ki vodijo do ciljno usmerjenega vedenja in kako nevtralizirajo ali odklanjajo emocije, ki takno vedenje zavirajoKAJ JE EMOCIJA?B. Parkinson (1997): 1. = INTENCIONALNO STANJE nanaa se na doloen objekt teko si je zamisliti isto stanja, npr. ponosa, jeze ali ljubezni, ki ni usmerjeno v nekaj ali nekoga (Averill, 1980) izjeme: srea dolgas depresija vasih se zdijo povsem difuzne, nefokusirane odnos med ( osebo in predmetom ( osebo (sebstvo) in dogodkom (realni (pretekli (imaginarni 2. ODNOS JE INTRINZINO EVALUATIVEN 3. = PREHODNO IN ASOVNO OMEJENO STANJE Vrednostni odnos ni stalen in trajen vidik naega pogleda na svet ''emotion'' ( ''a move away'' odmik od normalnega delovanja nekaj, kar na preplavi za doloen as V EM SE EMOCIJA RAZLIKUJE OD RAZPOLOENJA? Podobnosti: evaluativna komponenta Razlike: razpoloenje ni vedno usmerjeno k doloenemu predmetu razpoloenje lahko traja dlje asa od emocijDefinicije emocij

Vsi vemo, kaj so emocije, a teko jih je definirati

Npr. Emocije so pojavi kot veselje, alost, jeza, strah, soustvovanje, podobni ali emocije so kompleks evaluativnih in telesnih odzivov na razoaranje, olajanje, ponos, sram, krivda, zavist in drugi, ki so tem dovolj

Potrebne so natanneje definicije

katero psihino odzivanje

kateri telesni odzivi

na katere draljajedefinicij in jih delita v 10 kategorij so teave pri definiranju emocij, kot ne draljajeFrijda (1986)

emocije so povezane z ocenjevanjem dogajanja, ki je relavantno za nek namen (cilj)

jedro emocij je pripravljenost delovati

emocije doivljamo na specifien nain, drugae od drugih mentalnih stanj (npr. zaznav, misli, motivov...)Fehr, Russell

prototip emocij, skript (predstava o sosledju dogajanja)

(1) An emotion is usually caused by a person consciously or unconsciously evaluating an event as relevant to a concern (a goal)that is important; the emotion is felt as positive when a concern is advanced and negative whn a concern iipeded.es m

(2) The core of an emotion is readiness to actand the prompting of plans; an emotion gives priority factions to which it gives a sense of urgency -spete with, alternative mental processeDifferent types of readiness create different outlior one or a few kinds of o it can interrupt, or coms or actions.

(3) An emotion is usually experienced as a distinctive type of mental state, sometimes accompanied or follwed by bodily changes, expressions, actions.one relationships with othersEmocije kot proces (Frijda, 1986)

(OCENA (EVALVACIJA KONTEKSTA (PRIPRAVLJENOST NA DELOVANJE ( FIZIOLOKE SPREMEMBE, IZRAANJE EMOCIJ, AKCIJA

Teorija ciljne relevantnosti ocena= spoznanje dogajanja kot relevantnegateorija ciljne relevantnosti(Lazarus, Oatley & Johnson-Laird):(1) relevantnost cilja(2) ujemanje / neujemanje s ciljem(3) samovkljuenost (ego-relevantnost) od ocene je odvisna evalvacija (atribucije, prioritete), izbira delovanja in delovanje emocijEmocije v naem ivljenju

Campos, 1994emocije so procesi, ki vzpostavljajo, vzdrujejo, spreminjajo in konujejo odnos med osebo in okoljem pri zadevah, ki so za to osebo pomembneEmocije dajejo barvo, ton in smisel naemu ivljenju

delajo ivljenje ivo

prispevajo k vrhunskim ciljem in poutjem srea, zadovoljstvo, obutek smiselnosti In real life, purely logical search through all possibilities is not possible (because of limitations of resources, multiple goals, and problems of coordination with others). This is why emotions or something like them are necessary to bridge across the unexpected and unknown, to guide reason, and to give priorities among multiple goals.What emotions really are, are the guiding structures of our lives --especially of our relations with others.Doloila in komponente emocij

Kaj doloa emocijo

Kvaliteta in jakost (hedonskega, evaluativnega, +, -) subjektivnega stanja

Usmerjenost k cilju (intencionalnost: veselimo se neesa, ljubimo nekoga)

Obnaanje

Fizioloko dogajanje

Komponente emocij

Doivljajski, vedenjski, fizioloki aspekt (triada)

Reakcijska triada emocij

Nivo konstruktaLazarus, Averill, Opton, 1970

Subjektivni vidik

Afektivna izkunja in kognicije

Besedno poroanje

Vedenjski vidik

ustveni izrazi, k cilju usmerjeno obnaanje

Opazovanje

Fizioloki vidik

Fizioloke reakcije, zlasti avtonomne

centralni ivni procesi

periferno vzburjenje

Fizioloke meritve

Nivo merjenja: ne smemo enaiti nivojev, smeh npr. lahko opazujemo, pa tudi fizioloko merimo

Funkcije emocij

Evolucijski pomen

evolucijsko in genetsko oblikovana naravnanost organizma k aktivnosti v odnosu do okolja (Schneider, 1990)

evolucijsko pridobljena zmonost ocenjevanja draljajev kot pozitivnih ali negativnih (Plutchik, 1980)

Funkcija pozitivnih emocij

priblievanje

Funkcija negativnih emocij

izogibanje

Primarne funkcije emocij

Emocije spodbudijo aktivnostOmogoajo izbiro (odloanje), prilagojeno potrebam in situacijiRegulirajo jakost in trajanje obnaanjaVplivajo na spomin in uenje taknega obnaanjabolj si ga zapomnimo in prej ga spremenimo (poveamo ali zmanjamo njegovo verjetnost), e ga spremljajo emocije

Funkcija pozitivnih in negativnih emocijPriblievanje

orientacija

preseneenje

eksploracija

upanje, priakovanje

zdruevanje, zblievanje

veselje, srea

spolno partnerstvo

simpatija, ljubezen

Izogibanje

borba

jeza, sovratvo

beg

strah

prekinitev

gnus

iskanje opore, pomoi

alost

Klasifikacije emocij

Dimenzije emocij

Taksonomije emocij

Temeljne (primarne) emocije

Dimenzije emocij

Wundt (1910)

Ugodje neugodje

Vzburjenost pomirjenost

Napetost sproenost

Schlossberg

hedonska komponenta

aktivnostna komponenta

jakostna komponenta

Osgood, Suci,

Tannenbaum (1957) afektivni pomen pojmov

evalvacija (dober -slab)

potenca (moan -ibek)

aktivnost (hiter -poasen)

tevilne klasifikacije glede na

hedonski ton, vrsto, jakost, trajanje, globino, kompleksnost, naravnanost

ustva (normalna, prehodna, npr. jeza)

afekti (mona, kratkotrajna,