mobilni telefon kot ovira osebne komunikacije v … · predstavljati. s hitrim razvojem so postali...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

MOBILNI TELEFON KOT OVIRA OSEBNE KOMUNIKACIJE V PODJETJU

marec 2016 Boris Šljivar

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

MOBILNI TELEFON KOT OVIRA OSEBNE KOMUNIKACIJE V PODJETJU

Mobile Phone as Obstacle of Internal Communication in a Company

Kandidat: Boris ŠLJIVAR

Študijski program: Visokošolski strokovni

Študijska usmeritev: Marketing

Mentor: prof. dr. Damijan Mumel

Jezikovno pregledal/a: Metka Volmajer, prof. slovenščine

Študijsko leto: 2015/2016

Slovenska Bistrica, marec 2016

POVZETEK V današnjem času si podjetja brez uporabe mobilnih telefonov ne moremo predstavljati. S hitrim razvojem so postali mobilni telefoni nenadomestljiva tehnologija za komuniciranje posameznikov. Z razvojem mobilnih telefonov se širi njihova uporabnost, kar vpliva na spreminjanje navad in vedenje posameznikov.

V nalogi smo raziskovali določene navade, ki so se oblikovale zaradi intenzivne uporabe in lastnosti mobilnih telefonov in ki imajo negativen vpliv na posameznika ter na komunikacijo v podjetju. Raziskava je bila usmerjena v odkrivanje negativnih vplivov, ki jih povzroča uporaba mobilnih telefonov na internih sestankih in v interni komunikaciji med zaposlenimi. Mobilni telefon, ki nam omogoča enostavno, hitro in od lokacije neodvisno komunikacijo, lahko ob neustrezni uporabi postane komunikacijska ovira. Ugotovili smo, da v raziskovanem podjetju predstavlja neprimerna uporaba mobilnih telefonov največjo oviro na internih sestankih. Na podlagi rezultatov lahko potrdimo, da mobilni telefon povzroča določeno motnjo pri izvajanju rednih delovnih nalog. Ključne besede: mobilni telefon, interna komunikacija, komunikacijske ovire.

ABSTRACT

Nowadays, companies cannot exist on the market without using mobile phone. With fast development mobile phones have become irreplaceable technology for communication between individuals. Development of mobile phones makes them more useful which results in changes habits and behaviour of individuals.

In the diploma paper we researched some habits which have formed due to intensive use and features of mobile phones and which have a negative impact on individuals and the communication within the company. Research was focused at discovering the negative effects caused by mobile phones at internal meetings and internal communication between employees.

Mobile phones enable us to simplify and speed up communication regardless of location. However, improper use of mobile phones may become a communication barrier. In the company where our research was conducted we have established that inappropriate use of mobile phones is the biggest obstacle to internal meetings. Based on the results, we can confirm that mobile phones cause some disruption in the implementation of regular tasks.

Key words: mobile telephone, internal communication, communication barriers.

i

KAZALO

1 UVOD _______________________________________________________________ 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ___________________________________________________ 1 1.2 Namen in osnovna trditev diplomske naloge ______________________________________________ 1 1.3 Omejitve diplomske naloge ___________________________________________________________ 2 1.4 Uporabljene metode diplomske naloge __________________________________________________ 2

2 OSEBNA KOMUNIKACIJA V PODJETJU _______________________________________ 3 2.1 Proces osebne komunikacije ___________________________________________________________ 3 2.2 Učinki in pomen kakovostnega osebnega komuniciranja _____________________________________ 4

3 MOBILNI TELEFONI KOT ORODJE OSEBNE KOMUNIKACIJE V PODJETJU _____________ 6 3.1 Razvoj telefonskega komuniciranja v podjetju _____________________________________________ 6 3.2 Negativni učinki rabe mobilnih telefonov _________________________________________________ 8

3.2.1 Učinek mobilnih telefonov na zaposlene ____________________________________________ 9 3.2.2 Negativni učinki rabe mobilnih telefonov na zaposlene _________________________________ 9 3.2.3 Učinek na mobilnih telefonov podjetje _____________________________________________ 13

4 NEKATERE OBLIKE OSEBNE KOMUNIKACIJE V PODJETJU _______________________ 16 4.1 Poslovni sestanek _________________________________________________________________ 18 4.2 Poslovni razgovor __________________________________________________________________ 19 4.3 Poslovni intervju ___________________________________________________________________ 19

5 RAZISKAVA __________________________________________________________ 21 5.1 Cilji raziskave, metoda, zbiranje podatkov _______________________________________________ 21 5.2 Opredelitev vzorca _________________________________________________________________ 21 5.3 Analiza primarnih podatkov metode opazovanja na sestanku _________________________________ 22

5.3.1 Poslovni sestanek ______________________________________________________________ 22 5.3.2 Poslovni razgovor ______________________________________________________________ 24 5.3.3 Poslovni intervju _______________________________________________________________ 26

5.4 Analiza primarnih podatkov Intervjuja z zaposlenimi _______________________________________ 32

6 ODPRAVLJANJE KOMUNIKACIJSKIH OVIR V PODJETJU _________________________ 35 6.1 Pravila uporabe mobilnih telefonov ____________________________________________________ 35

7 SKLEP ______________________________________________________________ 36

8 LITERATURA IN VIRI ___________________________________________________ 37

9 PRILOGE _____________________________________________________________ 1

ii

KAZALO TABEL

TABELA 1:VEDENJE UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV. __________________________ 15 TABELA 2: RAZLIKE MED INFORMATIVNIM IN UREJEVALNIM SESTANKOM. ______________ 16 TABELA 3: STRUKTURA UDELEŽENCEV V RAZISKAVI. ________________________________ 21 TABELA 4: MOTNJE NA PRVEM POSLOVNEM SESTANKU. ____________________________ 23 TABELA 5: MOTNJE NA DRUGEM POSLOVNEM SESTANKU. ___________________________ 23 TABELA 6: MOTNJE SKUPAJ. ___________________________________________________ 23 TABELA 7: MOTNJE NA PRVEM POSLOVNEM RAZGOVORU. __________________________ 24 TABELA 8: MOTNJE NA DRUGEM POSLOVNEM RAZGOVORU. _________________________ 25 TABELA 9: MOTNJE SKUPAJ. ___________________________________________________ 25 TABELA 10: MOTNJE NA POSLOVNEM INTERVJUJU. ________________________________ 26 TABELA 11: MOTNJE GLEDE NA OBLIKO SESTANKA. ________________________________ 27 TABELA 12: MOTNJE SKUPAJ PO POSAMEZNIKU. ___________________________________ 28

KAZALO GRAFOV

GRAF 1: VPLIV MOBILNEGA TELEFONA NA POSAMEZNIKA. ___________________________ 15 GRAF 2: ODSTOTEK MOTENJ GLEDE NA SPOL. _____________________________________ 29

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Komuniciranje v podjetju je pomemben dejavnik, ki lahko negativno ali pozitivno vpliva na organizacijsko strukturo, uspešnost podjetja ter na samo zadovoljstvo zaposlenih (Mumel in drugi 2006, 361).

S kontinuiranim razvojem komunikacijskih tehnologij se spreminjajo potrebe in načini verbalnih komunikacij v podjetjih. Mobilni telefon je kot proizvod komunikacijske tehnologije spremenil načine komuniciranja ter na novo opredelil norme in pravila komuniciranja in spremenil dojemanje časa in prostora.

Razvoj mobilne telefonije je podjetjem prinesel veliko pozitivnih učinkov in s tem nove možnosti razvoja. Mobilna telefonija je vplivala tako na spremembe v eksterni komunikaciji s poslovnim okoljem kot v interni komunikaciji med zaposlenimi.

Področje raziskave je ugotoviti ovire v osebni komunikaciji, ki so nastale z intenzivno uporabo mobilnih telefonov. Poznavanje komunikacijskih ovir omogoča vodstvu podjetja zagotavljati zadostno in kakovostno osebno komunikacijo.

1.2 Namen in osnovna trditev diplomske naloge

Namen diplomske naloge je prikazati močan vpliv mobilne telefonije v osebni komunikaciji ter izpostaviti določene ovire pri uporabi mobilnih telefonov, ki negativno vplivajo na proces osebne komunikacije v podjetju. Za osebno komunikacijo v podjetju velja, da se morata način in slog komunikacije prilagajati voljnosti in zmožnostim sodelavcev, ki pa se lahko v določenem času tudi spreminjata. Pri uporabi mobilnih telefonov pa je potrebno poleg pravilnega načina in sloga komunikacije upoštevati tudi čas in prostor odvijanja komunikacijskega procesa.

Z uporabo mobilnih telefonov je vzpostavljanje komunikacijskega stika s sogovornikom lažje in hitrejše, ni pa zadostno za kakovostno sporazumevanje. Neupoštevanje dimenzij časa in prostora lahko privede do konflikta med sogovorniki, kar zagotovo vpliva na slabšo komunikacijo, lahko pa privede tudi do ne-komunikacije med sogovorniki.

Osnovna trditev, ki jo želimo preveriti, je, da ima mobilni telefon ob neprimerni uporabi negativne učinke, kar lahko vpliva na slabšo komunikacijo, nezadovoljstvo ter nižjo stopnjo zaupanja v podjetje, v katerem posameznik deluje. Želimo preveriti, ali nepravilna uporaba mobilnih telefonov vpliva na vodenje sestankov, spreminjanje dogovorov ter na prelaganje odgovornosti zaposlenih.

2

1.3 Omejitve diplomske naloge

Osebno komuniciranje je zelo široka tema, ki zajema več vrst in načinov sporazumevanja. V raziskavi smo postavili določene omejitve in se opredelili do osebnega komuniciranja z uporabo mobilnega telefona ter negativnega vpliva na druge vrste osebne komunikacije v podjetju.

Kljub zadostnemu številu virov s tematiko osebnega komuniciranja v podjetjih bi želeli izpostaviti malo število ustrezne literature, ki ima poudarek na osebnem komuniciranju v podjetjih z uporabo mobilnih telefonov. S pridobivanjem primarnih podatkov z metodo spraševanja smo se osredotočili na prodajne predstavnike, ki zaradi narave dela niso dnevno prisotni na sedežu podjetja ter za komuniciranje v največji meri uporabljajo mobilne telefone.

1.4 Uporabljene metode diplomske naloge

V diplomski nalogi obravnavamo osebno komuniciranje v podjetju z uporabo mobilnih telefonov. Uporabili smo opisni oziroma deskriptivni pristop, ki je primeren glede na zastavljen problem. V teoretičnem delu smo povzeli stališča, sklepe in rezultate drugih avtorjev.

V raziskovalnem delu naloge smo prvi del zbiranja primarnih podatkov opravili z intervjujem skupine zaposlenih, ki v največji meri uporabljajo mobilne telefone. Drugi del primarnih podatkov je evidentiranje števila klicev, ki se nanašajo na spreminjanje dogovorov in prelaganje odgovornosti zaposlenih.

3

2 OSEBNA KOMUNIKACIJA V PODJETJU

Osebno komuniciranje je način komuniciranja med zaposlenimi v podjetju, ki ima nalogo upravljanja in vodenja podjetja. Cilj osebnega komuniciranja je vzpostaviti in ohraniti odnose, ki bodo ugodno vplivali na delovanje in učinkovitost zaposlenih v podjetju. Velik pomen za doseganje učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih je v zadostni informiranosti glede posameznih ciljev podjetja (Kitchen v Mumel 2008, 154). Komunikacija v podjetju omogoča socializacijo zaposlenih v kulturo podjetja, izvajanje pravil in predpisov ter ureja delovanje zaposlenih pri izvrševanju delovnih nalog. Vodstvo podjetja skozi proces komuniciranja pridobi povratne informacije o stanju v podjetju (Mumel in drugi 2006, 361).

2.1 Proces osebne komunikacije

Komunikacija je dvosmerni proces, ki si ga lahko predstavljamo kot krog. V primeru, da proces ni dvosmeren, krog ni zaključen in komunikacija ni vzpostavljena. V modelu komuniciranja ločimo sistem in proces komuniciranja. Sistem zajema vse elemente komunikacijskega kroga, proces pa vse aktivnosti, ki se v procesu komuniciranja odvijajo (Mumel 2008, 34).

Kot navaja Mumel (2008, 34), sistem komunikacije vsebuje pet ključnih elementov, s katerimi opišemo strukturo procesa komuniciranja. - Sporočevalec pošlje sporočilo. Je oseba, ki prične komunikacijski krog in je eden

pomembnejših členov komunikacije.

- Sporočilo je informacija, ki jo želimo prenesti in je sestavljeno iz nabora določenih simbolov. Sporočilo je poskus prenosa misli sporočevalca na prejemnika sporočila.

- Po komunikacijski poti se sporočilo prenese od sporočevalca do prejemnika.

- Prejemnik je oseba, ki prejme sporočilo.

- Povratna zveza oziroma odgovor pomeni začetek komunikacijskega procesa ter predstavlja pot od prejemnika proti sporočevalcu.

S procesom komuniciranja označujemo vse aktivnosti oziroma faze, ki si v procesu sledijo. Proces zajema kodiranje, ki ga lahko opišemo kot proces oblikovanja sporočila, ki je sestavljeno iz besednih in nebesednih simbolov in predstavlja informacijo, ki jo želimo prenesti (Mumel 2008, 38). Prenos sporočila poteka po komunikacijski poti. Ključna faza prenosa je izbira načina prenosa sporočila oziroma izbira komunikacijske poti (Mumel 2008, 39). Faza sprejema sporočila pomeni stik prejemnika s sporočilom. V kolikor je sprejemanje sporočila moteno, bo to vplivalo na naslednje faze v komunikacijskem procesu (Mumel 2008, 40).

4

Dekodiranje pomeni spreminjanje sporočila v prejemniku razumljivo kodo in preoblikovanje v misel (Mumel 2008, 41). Razumevanje, ki sledi fazi dekodiranja, pomeni sporočilo razumeti (Mumel 2008, 41). Interpretacija določa razumljenemu sporočilu pomen, ki vpliva na reagiranje in na povratno informiranje in tako predstavlja zadnjo in hkrati začetno fazo komuniciranja (Mumel 2008, 41 - 42). Povratno informiranje je reakcija prejemnika na sporočilo in je ob enem naslednje sporočilo, ki ga pošljemo prejemniku (Mumel 2008, 42).

2.2 Učinki in pomen kakovostnega osebnega komuniciranja

Kakovostno osebno komuniciranje vpliva na uspešnost celotnega podjetja. Temeljni dejavniki, ki jih je potrebno zagotoviti za nemoteno in učinkovito komunikacijo v podjetju so: visoka raven motiviranosti, samostojnost in zaupanje, kultura komuniciranja med zaposlenimi, fleksibilnost v komuniciranju in spoštovanje sodelavcev (Mumel 2008, 183). Učinkovito osebno komuniciranje v podjetju ima velik vpliv na zadovoljstvo zaposlenih. Ločimo zadovoljstvo z opravljenim delom in zadovoljstvo s podjetjem kot celoto. Zadovoljstvo z delom je posledica lastnih izkušenj, ki pojasnjujejo, v kolikšni meri komuniciranje v podjetju prispeva k učinkovitosti podjetja. Zadovoljstvo s podjetjem pa je kolektivno izkustvo vseh, ki delujejo v podjetju (Možina in drugi 2004, 24). Kakovost in učinkovitost interne komunikacije v podjetju pomeni, da s čim manjšimi stroški omogočimo prenos sporočila od pošiljatelja do prejemnika. Pomeni, da je cilj komunikacije dosežen ob minimalnih stroških. Podjetje bo z uspešnim internim komuniciranjem doseglo komunikacijske cilje, ki so usklajeni s cilji podjetja. Doseganje ciljev podjetja pa pomeni konkurenčno prednost in uspešnost podjetja v delovnem okolju (Mumel 2008, 182 -183). Komuniciranje v podjetju izvajamo s pomočjo orodij internega komuniciranja, ki nam omogočajo prenos informacij med zaposlenimi. Orodja internega komuniciranja v osnovi delimo na tri kategorije: pisna, ustna in elektronska (Mumel 2008, 164). Pri ustnem komuniciranju je sporočilo poslano s pomočjo govora. Govorno komuniciranje je lahko neposredno in osebno, ko sta sogovornika skupaj, ter neposredno in neosebno, ko se pogovarjata po telefonu. Lahko pa je tudi posredno in neosebno, ko je govor posredovan s pomočjo določenih pripomočkov, na katerih se govorno sporočilo hrani in posreduje kasneje (Mumel 2008, 169). Prednost govorne komunikacije je v hitrosti prenosa sporočila in v takojšnjem odzivu prejemnika ter hitri povratni informaciji. Prav tako omogoča možnost sočasne komunikacije večjega števila ljudi. Govorno komunikacijo je smiselno uporabiti pri potrebi po takojšnjem odzivu na sporočilo, ko je sporočilo enostavno in razumljivo, ko

5

ni potreben trajni zapis ter ko je med sogovorniki neposreden stik enostavno izvedljiv (Mumel 2008, 169). Orodja, ki so pri interni govorni komunikaciji v podjetju najpogosteje uporabljena, so: sestanki, delovna kosila, obhodi, redni letni razgovori, mentorstva (Mumel 2008, 164-175).

6

3 MOBILNI TELEFONI KOT ORODJE OSEBNE KOMUNIKACIJE V PODJETJU

Telefonski razgovor pomeni komunikacijo, pri kateri se s sogovornikom samo slišimo in tako ne zaznavamo nebesedne komunikacije. Pozorni moramo biti na potek razgovora, saj ne poznamo okoliščin, v katerih se sogovornik nahaja. Pri uporabi mobilnih telefonov ne poznamo niti lokacije sogovornika, kar nam je bilo pri uporabi linijskih telefonov poznano. Uporaba mobilnega telefona nam omogoča najboljši nadomestek za osebno srečanje med posamezniki v podjetju. Osnovna prednost vzpostavljanja stika s telefonom je hitrost in priročnost, ki se je s pojavom mobilnih telefonov še povečala. Hitrost pretoka informacij nam omogoča koordinacijo aktivnosti v podjetju, sporočanje pomembnih informacij in vzpostavljanje formalnih in neformalnih stikov, na ta način pa vpliva na uspešnost podjetja in na zadovoljstvo zaposlenih (Mumel 2008, 174).

3.1 Razvoj telefonskega komuniciranja v podjetju

Mobilna telefonija nam omogoča enostavno vzpostavitev kontaktov s sodelavci v podjetju, kar omogoča hiter pretok informacij in s tem možnost hitre prilagoditve na notranje in zunanje vplive. Uporaba tovrstne komunikacije vpliva na zniževanje stroškov podjetja in hkrati omejuje osebna srečanja, ki pa so pomemben del osebnega komuniciranja. Pojav mobilnih telefonov nam nedvomno omogoča bolj kakovosten in učinkovit sistem komuniciranja, kar naj bi prispevalo k doseganju ciljev podjetja in vplivalo na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju. V večjih podjetjih, kjer morajo informacije doseči večje število prejemnikov in kjer je hitrost prenosa informacije pomembna, zasledimo pomanjkanje neposredne osebne komunikacije, kar zmanjšuje uspešnost komuniciranja (Mumel in drugi 2006, 364). Komuniciranje znotraj podjetja z mobilnim telefonom omogoča zaposlenim, da opravljajo svoje delo kjerkoli ter da niso odvisni od določene lokacije, kar poimenujemo mobilna pisarna. Razvoj mobilne telefonije ter njen vpliv na pomanjkanje osebne komunikacije predstavlja nov izziv menedžerjem, ki bodo primorani motivirati in voditi ljudi, ki jih bodo redko srečavali (Mumel 2008, 144). Za začetek mobilne telefonije kot jo poznamo danes velja leto 1981, ko je bilo v Savdski Arabiji vzpostavljeno prvo mobilno omrežje Nordic Mobile Telephone (NMT). Le mesec dni kasneje se je pričelo uvajanje NMT v skandinavskih državah (Hribar 2007, 288). Uporaba mobilnih telefonov je bila v začetku omejena na poslovne uporabnike. Raziskava, ki je bila opravljena leta 1996 pokaže, da je v Evropi le 14 % uporabnikov koristilo mobilne telefone v privatne namene (Fortunati v Geser 2004, 5). Naraščajoče število mobilnih telefonov je bistveno vplivalo na način komunikacije med posamezniki, v podjetjih in družbi nasploh (Fisher 2012, 1082).

7

Nekateri avtorji povezujejo naglo rast uporabnikov mobilne telefonije s cenejšo infrastrukturo. Ceneje je namreč postaviti mobilne oddajnike, kot povezati določeno geografsko območje s telefonskim kablom (Ling in Donner 2009, 9). Število imetnikov mobilnih telefonov nenehno narašča, tako je bilo v letu 2010 prodanih kar 130 milijonov pametnih mobilnih telefonov. Zaradi razvoja mobilnih telefonov četrte generacije se ocenjuje, da bo do leta 2020 več uporabnikov dostopalo do interneta kar na mobilnem telefonu kot pa po klasičnem načinu prek računalnika (MacCormick in drugi 2012, 194). Mobilni telefoni četrte generacije so postali najbolj množična in največkrat uporabljena informacijsko-komunikacijska naprava. Tako Fortunati, kot ena od vodilnih raziskovalk na področju družboslovnih analiz fenomenov mobilne telefonije, govori o četrti komunikacijski revoluciji, ki jo je sprožila uporaba mobilnih telefonov (Fortunati 2007, 149). Razvoj mobilnih telefonov je poleg razširjenosti in vedno večje uporabnosti vplival na vedenje uporabnikov. Tako je po ugotovitvah nekaterih študij (Fortunati 2007,149), posedovanje in uporabnost mobilnega telefon izredno raznovrstna osebna aktivnost, do katere si posamezniki ustvarijo poseben odnos in ji pripisujejo simbolni pomen. Ista avtorica (Fortunati v Ling in Donner 2009, 23) navaja, da lahko tip telefona, njegova barva, ovitek ter drugi dodatki opišejo lastnika mobilnega telefona. Za določene uporabnike pomeni uporaba mobilnega telefona zgolj orodje za osebno komuniciranje, za druge pripomoček za opravljanje določenega dela v podjetju, za tretje pa predstavlja modni dodatek, zabavo, status v družbi … V kolikor posplošimo, lahko uporabnike mobilnih telefonov razdelimo v dve skupini, ki se ločita po intenzivnosti uporabe in po starosti uporabnika. V prvo skupino, za katero velja intenzivna uporaba, spadajo po večini mlajši uporabniki, med katerimi se določeni nagibajo k nenehni uporabi mobilnih telefonov. Druga skupina je nagnjena na drugo stran in ji predstavlja mobilni telefon nujno zlo (Trček 2007, 161). Kljub številnim študijam usmerjenim v učinkovitost in v kakovost osebnih stikov s pomočjo uporabe mobilnih telefonov, pa še vedno nimamo jasnega odgovora na bistvena vprašanja. Ali z uporabo mobilnih telefonov prihranimo delo, čas in denar? Nam uporaba mobilnih telefonov omogoča boljše oziroma bolj kakovostne stike? Uporaba mobilnega telefona ter vpliv na posameznikovo učinkovitost in kakovost komunikacijskih stikov ni univerzalen. Vsaka tehnologija pomeni zgolj priložnost, ki jo lahko posameznik sprejme in izkoristi, zavrne ali pa prilagodi za doseganje lastnih ciljev v okoliščinah, v katerih se nahaja (Fortunati 2007, 168). V nalogi se omejujemo na možnost govornega sporazumevanja z mobilnimi telefoni. Velja omeniti, da se mobilna tehnologija izjemo hitro razvija in da pametni mobilni telefoni ponujajo veliko več, kot le govorno sporazumevanje. Zaradi svoje vsestranskosti določeni avtorji imenujejo mobilne telefone »švicarski nož« (Ling in Donner 2009, 11 po Jenkins, 2006).

8

Razvoj telefonov od linijskega do mobilnega je spremenil uvodni stavek, s katerim pričnemo razgovor. Iz uvoda: »Kako si?« smo prešli na uvod: »Kje si? / Motim?« (Trček in Platinovšek 2007, 148).

3.2 Negativni učinki rabe mobilnih telefonov

Uporaba mobilnih telefonov v podjetjih in s tem nenehna povezanost ima pozitivne in negativne učinke, ki se lahko odražajo na posameznika, kakor tudi na podjetje. Vodstvo podjetja želi predane in učinkovite zaposlene, kar pomeni emocionalno, fizično in mentalno vlaganje posameznika v svoje delo. Pripadnost lahko izrazimo v trajanju delovnega dne, intenziteto oziroma več opravljenega dela in usmerjenostjo posameznika v cilje podjetja. Predanost zaposlenih k delu je cilj vsakega podjetja in jo označujemo kot pozitivno in dobro tako za podjetje kot za zaposlenega (MacCormick in drugi 2012, 194). Podjetja zagotavljajo svojim zaposlenim mobilne telefone in upajo na povečano produktivnost zaposlenih, okrepljeno sodelovanje, komunikacijo in odzivnost. Prav tako omogočajo hitrejše odločanje in več fleksibilnosti pri razporejanju delovnega časa (Derks in drugi 2012, 2). Previsoka ali prenizka pripadnost ima negativni vpliv na delovanje podjetja. Vzrok za negativni odklon pripadnosti zaposlenega, pa je lahko tudi mobilni telefon, ki za zaposlenega zaradi neprimerne uporabe postane velik problem in negativno vpliva na produktivnost, sodelovanje med zaposlenimi, povzroča slabo odzivnost, prelaganje odgovornosti za sprejemanje odločitev ter nefleksibilnost … (MacCormick in drugi 2012, 194). Prevelika dostopnost, uporaba in izpostavljenost zaposlenega, ki poseduje mobilni telefon, privede do preobremenjenosti in povzroča stresno situacijo. Pojav mobilnih telefonov je izničil določene ovire, ki so ščitile zaposlenega pred nepovabljenimi sogovorniki, pred razgovori ob neprimernem času, in so zaposlenemu omogočale določeno zasebnost. Izničenje ovir, ki so ščitile zaposlenega pred vdorom v zasebnost, imenujemo preskok ovir (Mumel 2008, 174). Mobilni telefoni lahko privedejo do informacijske preobremenjenosti, ko je zaposleni izpostavljen pritoku informacij, ki jih ni zahteval, jih ne more nadzorovati in ne omejiti. Zaposleni nima vpliva in nadzora glede količine in časa pritoka informacij v službenem ali prostem času. Preobremenjenost z informacijami in izguba nadzora nad pritokom informacij lahko privede do stresa pri delu zaposlenega. Uporaba mobilnih telefonov v prostem času pomeni, da je zaposleni odziven oziroma dosegljiv ves čas in da je s tem omogočen nenehni pritok informacij. S tem se izpostavljenost stresu časovno poveča na celi dan in ne le na delovni čas zaposlenega (Derks in drugi 2012, 2 -3). Z mobilnimi telefoni narašča pričakovanje podjetij o dosegljivosti zaposlenih na način, da se počutijo prisiljeni odzvati takoj, čeprav v prostem času (Davis v Derks in drugi 2012, 2).

9

3.2.1 Učinek mobilnih telefonov na zaposlene

Raba mobilnih telefonov in navade uporabnikov se skozi čas spreminjajo in odklanjajo od prvotnih namenov uporabe. Mobilni telefoni so se na trgu pojavili kot orodje za zagotavljanje varnosti. Nato so se ob vsakodnevni uporabi le-teh ustvarili določeni vzorci rabe, ki so se ritualizirali do te mere, da je mobilni telefon danes orodje za vzdrževanje socialnih stikov in širjenje socialnih omrežji (Oblak v Vehovar po Katz 95). Pomen in razširjenost mobilnih telefonov ter spreminjanje navad vplivajo, da večina zaposlenih uporablja lastne mobilne telefone na delovnem mestu. Uporabljajo ga tudi tisti, ki ga za opravljanje delovnih nalog načeloma ne potrebujejo, kakor tudi zaposleni, katerim je zaradi narave dela podjetje priskrbelo mobilni telefon. Uporaba mobilnih telefonov je bistveno spremenila način, kako zaposleni porazdeli svoj delovni in zasebni čas, kako rešuje naloge izven delovnega časa in kako hitro izvede delovni postopek (Fisher in Smolnik 2013, 1082). Za zaposlene, ki imajo službene mobilne telefone se v podjetju pričakuje, da bodo na voljo tudi v prostem času. Povezanost s podjetjem oziroma z delom kjerkoli in kadarkoli, pomeni delati dlje, možnost opravljanja dela na lokacijah, na katerih prej to ni bilo mogoče, in dostopanje do kakovostnih informacij. Delovna intenzivnost narašča sorazmerno s povečanjem pritoka informacij. Trajanje dela se povečuje, ko povezanost postane vseprisotna in neprekinjena (MacCormick in drugi 2012, 195). Negativne in pozitivne učinke mobilnih telefonov na zaposlene bomo v največji meri povzeli po študiji, ki so jo pripravili MacCormicka, Dery, Kolb v letu 2012. Med pozitivne učinke, ki temeljijo na uvedbi mobilnih telefonov za zaposlene, uvrščamo (MacCormick in drugi 2012):

- Učinkovito rabo časa. - Odzivnost (kupci in družina). - Hitrejši pretok informacije pri sprejemanju odločitev. - Delo na več različnih lokacijah. - Večja produktivnost z izrabo drugače izgubljenega časa. - Usklajevanje s sodelavci oziroma dosegljivost drugih v podjetju.

Tudi negativni učinki izhajajo iz povezanosti in dostopnosti, ki nam jo omogočajo mobilni telefoni. Povezanost kjerkoli in kadarkoli lahko privede do problemov povezanih s kakovostjo in s količino informacij v komunikacijskem procesu.

3.2.2 Negativni učinki rabe mobilnih telefonov na zaposlene

Nenehna prisotnost Uporaba mobilnih telefonov omogoča dostopnost do informacij za izvajanje delovnih nalog ter po drugi strani omogoča dostopnost posameznika za druge, ki potrebujejo določene informacije. Nenehen, nenadzorovan in neželen pritok informacij lahko posamezniku predstavlja problem v prostem, kakor tudi v delovnem času. Pritok informacij pomeni povečanje fleksibilnosti posameznika, ki pa povzroča višjo stopnjo

10

povezanosti med delovnim in prostim časom ter s tem ruši ravnovesje med njima (Derks in drugi 2012, 2). Nekateri posamezniki doživljajo uporabo mobilnega telefona na delovnem mestu, kot orodje, s katerim jih nadrejeni nadzoruje in spremlja, kar povzroča pomanjkanje avtonomije in doživljanje stresa. Nenehna možnost različnih načinov vzdrževanja osebnih stikov lahko privede do nasprotnega učinka in s tem do upadanja kakovosti stikov. Ker je ločnica oziroma ravnovesje med prostim in delovnim časom vedno bolj zabrisana, se stanje stresa lahko prenese tudi v prosti čas (Kragelj v Vehovar in drugi 2007, 169). Intenzivna uporaba mobilnih telefonov in nenehna dosegljivost ustvarja določeno normo, ki jo lahko okarakteriziramo kot nomadsko delovanje posameznika. Pomeni, da so zaposleni intenzivno povezani s procesi delovanja v podjetju in ob enem lokacijsko od podjetja popolnoma neodvisni. Mobilna telefonija omogoča prisotnost vsepovsod neodvisno od lokacije, kar pomeni, da lahko posameznik opravlja svoje delo kjerkoli (Yates v Derks in drugi 2012, 3). Komunikacija z mobilnim telefonom je spremenila naš način koordiniranja in interakcije. Z njegovo uporabo nam ni potrebno doseči dokončnega soglasja glede časa ali lokacije srečanja med posamezniki, kar imenujemo mikrokoordinacija. Podobno kot druge možnosti, ki nam jih ponuja mobilni telefon, lahko postane tudi mikrokordinacija ob nenehnem spreminjanju lokacije in časa moteča za posameznika (Ling in Donner 2009, 91-92). Nerealna pričakovanja nadrejenih, da mora biti posameznik ves čas dosegljiv in da bo na ta način pokazal pripadnost podjetju, so zmotna. Nenehna povezanost in podajanje informacij v službenem in prostem času lahko privede do preobremenjenosti in nezmožnosti regeneracije posameznika (MacCormick in drugi 2012, 195). Slabše komuniciranje v podjetju je lahko rezultat hiper povezanosti. Mobilni telefon nam omogoča prenos velike količine informacij, ne more pa zagotavljati njihove kvalitete. Določene raziskave so pokazale povezavo med porastom količine in upadom kvalitete sporočanja (MacCormick in drugi 2012, 198). Na manj kvalitetno komunikacijo v podjetju vpliva pomanjkanje tako imenovane medosebne komunikacije, ki tvori medsebojne odnose, ki so izjemnega pomena za delovanje podjetja (Mumel 2008, 177). Nezdrava tekmovalnost nastane, ko se pomembnost in status posameznika meri v tem, koliko je nekdo povezan s podjetjem izven delovnega časa. Takšna tekmovalnost je škodljiva za posameznika in se lahko izrazi kot stres, vpliva na slabše odnose, bolniške izostanke in podobno (MacCormick in drugi 2012, 196). Motnja oziroma ovira v delovnem procesu in na sestanku je lahko tudi mobilni telefon. Psihologi so ugotovili, da je za posameznika pri reševanju delovnih nalog telefonski klic motnja, ki povzroči približno petnajst minutni zastoj pri opravljanju tekoče naloge. Bolj

11

kot je naloga kompleksna več časa potrebuje, da se ponovno osredotoči na delovno nalogo.

a) Večopravilnost ali multitasking pomeni izvajanje ene ali več nalog sočasno. Čeprav nam mobilni telefon omogoča večjo opravilnost, so v določenih raziskavah ugotovili, da je učinkovitost za 20 do 40 odstotkov nižja pri večopravilnosti, kot če bi posameznik naloge opravil eno za drugo. Nenehna povezanost in dostopnost pomeni možnost sprejema velike količine informacij, kar pa lahko vpliva na ne zaznavanje ključnih priložnosti posameznika za delovni uspeh. Ironično je, da povečana povezanost lahko pomeni izboljšanje ali poslabšanje učinkovitosti posameznika in s tem tudi podjetja (MacCormick in drugi 2012, 196).

b) Uporaba mobilnega telefona na sestanku povzroča motnjo. Zvonjenje ali

nenehni pogledi sogovornika k napravi preusmerjajo pozornost udeležencev sestanka. Te motnje vplivajo na sogovornika, prekinjajo misel in onemogočajo razvoj pogovora. Pogovarjanje z mobilnim telefonom med sestankom pa deluje še bolj negativno in daje videz, kot da sogovornik in sestanek nista dovolj pomembna (Geser 2004, 9).

c) Uporabnik mobilnega telefona, ki med sestankom komunicira z drugo osebo,

ki fizično ni prisotna, predstavlja motnjo za sogovornika, ki je transparentna in vidna. V trenutku, ko se pogovor z osebo po mobilnem telefonu prične, se prekine interakcija na sestanku, kar pomeni, da posameznik zaradi uporabe telefona izstopi ali prekine neposredno komunikacijo in vstopi v komunikacijo z drugo osebo. Tako je posameznik fizično prisoten na sestanku, vendar so njegova pozornost, čutila in misli usmerjena v komunikacijo z drugo osebo, ki ni fizično prisotna in je posameznik na sestanku mentalno odsoten. Mobilni telefoni nam omogočajo duševno odsotnost fizično prisotnih oseb ter komunikacijsko prisotnost in celo intimnost fizično ločenim osebam (Gergen v Oblak Črnič in drugi 2009, 137). Avtorji opisujejo, da je v določenih podjetjih mogoče opaziti nastanek nove norme, ki temelji na prevladi pozicije moči in določa, za koga je prekinitev interakcije na sestanku s telefonom dovoljena. Na splošno velja, da imajo ta privilegij zaposleni na vodilnih položajih in s posebnimi pooblastili (Ling in Donner 2009, 109).

d) Mobilni telefon lahko posamezniku predstavlja tudi določeno zaščito oziroma

ščit na sestanku, ko si eden od udeležencev pogovora ne želi. Pogovori z mobilnim telefonom med sestankom, preverjanje klicev in podobne aktivnosti dajejo vtis, da za pogovor nimamo časa, da smo zasedeni z drugimi zadevami ali da nas tema sestanka ne zanima (Geser 2004, 9).

e) Lahko pa mobilni telefon povzroči nenamerno odsotnost na sestanku. Večina

nas je že bila prisotna v situaciji, ko je zaposleni fizično prisoten na sestanku,

12

vendar po določenem času zaradi preusmerjene pozornosti na mobilni telefon, v razgovoru ne sodeluje (MacCormick in drugi 2012, 195).

f) Problem nenehne povezanosti s telefonom povzroči, da se fizično prisotni

posameznik v določenih situacijah ne odziva na pobude in delovanje drugih v neposredni bližini oziroma v njegovem okolju. Takšno vedenje zmanjšuje število interakcij in slabi medsebojno povezovanje (Gergen v Oblak Črnič in drugi 2009, 205).

g) MacCormick govori o ekscesivni uporabi mobilnih telefonov na sestankih.

Takšna uporaba je lahko frustrirajoča in neprijetna za sodelavce, ker preusmerja pozornost in prekinja sestanek, ki na ta način postane neproduktiven (MacCormick in drugi 2012, 197).

Primer: kot neprimerno rabo mobilnih telefonov lahko navedemo novinarsko konferenco, na kateri sta sodelovala predsednica Republike Hrvaške, Grabar Kitarović, in predsednik Evropske komisije, Jean Claude Junker, ki je ves čas govora Kitarevićeve preusmerjal pozornost in se celo pogovarja po mobilnim telefonom. Prelaganje odgovornosti je še ena negativna posledica nenehne povezanosti, ki jo omogočajo mobilni telefoni. Zaradi nenehne dostopnosti se odločitve in s tem povezana odgovornost ne prenaša oziroma ne porazdeli med sodelavci. Kljub funkciji, ki jo posameznik zaseda, prepušča odločitve in s tem prevzemanje odgovornosti na drugo, največkrat nadrejeno osebo. Takšen način ne porazdelitve odgovornosti lahko privede do sistema odločanja majhnega števila ljudi v podjetju (Geser 2004, 26). Mobilni telefon, ki nam ponuja izjemne možnosti povezovanja, usklajevanja in informiranja, ima za posledico zniževanje stopnje prenosa odgovornosti in odločanja posameznikov v podjetju. Dogaja se, da zaposleni preverjajo oziroma potrebujejo potrditev nadrejenega za vsako odločitev, ki bi jo morali sprejeti sami. Takšno prelaganje odgovornosti in neodločnost zaposlenih pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko vpliva na preobremenitev nadrejenih. Pred tako intenzivno uporabo mobilnih telefonov, kot jo poznamo danes, je bil posameznik v času odmora ali dopusta nedosegljiv in s tem tudi ni bili povezan z delovnim procesom v podjetju. To je pomenilo popolni prenos odgovornosti in prepuščanje odločitev na druge. S pomočjo mobilnih telefonov in uporabe, kot jo poznamo danes, pa ostaja sprejemanje odločitev in odgovornost kljub dopustu na isti osebi (MacCormick in drugi 2012, 198). Strah pred dostopnostjo se pojavi pri določenih posameznikih, ki ne želijo biti dostopni izven delovnega časa in se namensko izogibajo uporabi mobilnega telefona. Takšno vedenje oziroma odziv lahko privede do izključenosti posameznika pri določenih interakcijah v podjetju. (MacCormick in drugi 2012, 198).

13

Krinka za nedelo, ki jo omogoča mobilni telefon izvira iz lokacijske neodvisnosti naprave. Posameznik lahko daje vtis delavnosti, v resnici pa je popolnoma izključen iz delovnega procesa.

3.2.3 Učinek na mobilnih telefonov podjetje

Razvoj mobilnih komunikacijskih tehnologij in njihova uporaba v podjetjih je močno povišala pričakovanja o povezanosti in dostopnosti posameznikov. Mobilni telefon nam omogoča hiter prenos informacij in ustvarja pričakovanje, da posameznik določene informacije potrebuje ter da jih je dolžan sprejemati in uporabljati v najkrajšem možnem času. Prav tako lahko izpostavimo globalno tekmovalnost, ki sili podjetja v izrabo vseh svojih virov. Pogosto se podjetja zavedajo le enega cilja, ki pomeni usmerjenost vseh virov v doseganje višje dobičkonosnosti in vrednosti za lastnike podjetja. Za doseganje omenjenega cilja morajo biti podjetja stroškovno učinkovita, kar pomeni, da se v podjetjih spodbuja tekmovalnost in nagrajuje posameznike, ki zelo veliko delajo in vlagajo dodaten trud v doseganje ciljev podjetja. Takšni zaposleni preživijo več časa na delovnem mestu in so posledično tudi bolj povezani s podjetjem. Dostopnost in povezovanje s pomočjo mobilnih telefonov je nov globalni imperativ in ključno vprašanje za vodilne v podjetjih. Raven dostopnosti in povezanosti morata biti za normalno delovanje uravnotežena, kar pomeni, da nista prenizka niti previsoka ter da sta dostopnost in povezanost močni in zanesljivi. Neuravnotežena povezanost ima negativen vpliv na zaposlene, kar posledično povzroča slabe odnose med zaposlenimi in neučinkovitost podjetja. (Kolb in Colins 2008, 181) Povezanost uporabnikov mobilnih telefonov v podjetju lahko razdelimo v tri kategorije. V primeru previsoke povezanosti govorimo o hiper-povezanosti uporabnikov mobilnih telefonov, prenizko povezanost pa imenujemo hipo-povezanost. V primeru, ko je komunikacija uravnotežena oziroma funkcionalna govorimo o dinamični povezanosti uporabnikov (MacCormick in drugi 2012, 197). Hipo-povezanost pomeni prenizko stopnjo povezanosti, ki ima negativen vpliv na opravljanje delovnih nalog. Do prenizke povezanosti lahko pride zaradi tehničnih omejitev ali pa kot posledica previsoke oziroma nenehne povezanosti in dostopnosti. Tehnična omejitev je lahko na primer nezmožnost vzpostavitve telefonske zveze zaradi slabega omrežja in s tem nedostopnost do informacij, ki jih potrebujemo za nadaljnje delo. Vedenje prenizko ozirom hipo-povezanih posameznikov se izraža kot strah pred izgubo nadzora, kot umik, določanje meje v komunikaciji, kot so motnja in nizka delovna usmeritev. Hipo-povezanost se na ravni podjetja izkazuje kot zavajanje, nedostopnost, nezainteresiranost in kot povezanost brez povratne informacije. (Kolb in Colins 2008, 183) Hiper-povezanost pomeni previsoko stopnjo povezanosti oziroma informacijsko preobremenitev. Stalna povezanost in velika količina informacij lahko povzroči, da se posameznik želi umaknit, posledično prevzame nasprotno vedenje in s tem postane hipo-povezana oseba. Nezmanjšan pritok informacij v povezavi s hipo-povezanim

14

posameznikom lahko povzroči resne motnje in negativne posledice za zdravje. Vedenje značilno za hiper-povezane je pomanjkanje časa, prepletanje službe in prostega časa, nesocialno vedenje, zasvojenost z delom in izgorelost. Na ravni podjetja je značilna slaba komunikacija, motnje, odsotna prisotnost, ni prenosa odgovornosti ter slaba odzivnost. (MacCormick in drugi 2012, 197) Dinamična povezanost pomeni uravnovešeno povezanost komunikacij v podjetju. Izziv za vodilne v podjetjih je vzpostavitev zadostne informiranosti in povezanosti, ki bo omogočila produktivnost ter ščitila posameznike pred preveliko povezanostjo. Dinamična povezanost ne predstavlja sredine med obema skrajnima oblikama, temveč omogoča prehajanje iz ene v drugo obliko, ki pa je odvisna od zahtevane situacije in potreb posameznika. Dinamična oblika je edina oblika, ki omogoča trajno in vzdržno povezanost posameznika. Dinamična povezanost pomeni upravljanje intenzivnosti in časa mobilne povezanosti ter mogoča posamezniku odločitev glede dosegljivosti. Tako lahko uporabnik zavestno izklopi mobilni telefon in s tem postane nedosegljiv. Na ta način se lahko posameznik bolje posveča osebnim in poslovnim prioritetam, postane bolj učinkovit in dela v bolj umirjenem okolju Dinamično okolje na ravni podjetja pomeni večjo proaktivnost, usklajenost, sodelovanje, odzivnost, povratno informiranje in prilagodljivo obliko dela. Na ravni posameznika pa večjo avtonomijo, nadzor, prilagodljivost, vključevanje, postavljanje jasne ločnice med zasebnim in službenim delom, spretnost in učinkovitost (MacCormick in drugi 2012, 197). Večopravilnost ali multitasking je lahko povzročitelj slabe povezanosti ter znižuje kakovost in učinkovitost dela. Mobilni telefon oziroma sprejemanje klicev povzroča nenehno preklapljanje med opravili in s tem nenehno prekinjanje osnovne naloge, ki jo zaposleni v tistem trenutku opravlja. Po drugi strani reševanje manjših nalog z uporabo telefona posameznika zadovoljuje in mu daje občutek, da je določene naloge izvršil. Takšno zadovoljstvo je posledica dopamina, ki se sprošča in ob izvrševanju kratkih in manj pomembnih nalog in nudi določeno zadovoljstvo.

15

Graf 1: Vpliv mobilnega telefona na posameznika.

Vir: (Kolb, Collins & Lind, 2008)

Tabela 1:Vedenje uporabnikov mobilnih telefonov.

Vedenje

Hipo povezani Dinamično povezani Hiper povezani

(prenizka povezanost) (funkcionalna povezanost) (previsoka povezanost)

Raven posameznika

izguba nadzora večja avtonomija pomanjkanje časa

umik nadzor prepletanje službe /prostega časa

določanje meje prilagodljivost nesocialno vedenje

motnja vključevanje zasvojenost z delom

nizka delovna usmeritev ločnica zasebno / službeno izgorelost

spretnost

učinkovitost

Raven podjetja

zavajanje proaktivnost slaba komunikacija

nedostopnost usklajenost motnje

nezainteresiranost sodelovanje odsotna prisotnost

ni povratne informacije odzivnost ni prenosa odgovornosti

povratno informiranje slaba odzivnost

prilagodljivo obliko dela.

Vir: (MacCormick in drugi, 2012)

16

4 NEKATERE OBLIKE OSEBNE KOMUNIKACIJE V PODJETJU

Sestanek, kot ena od najbolj učinkovitih oblik osebne komunikacije v podjetju, pomeni dogovorjeno srečanje dveh ali več oseb z namenom doseganja zastavljenega cilja. Je učinkovita oblika komuniciranja, ki vključuje tako besedno kot nebesedno komunikacijo. Udeleženci sestanka imajo interes razpravljati, se dogovarjati ter s skupnim delovanjem učinkovito in uspešno doseči zastavljen cilj. Doseganje cilja je temeljna značilnost, po kateri se sestanek razlikuje od drugih srečanj. Zraven doseganja cilja se uspešnost sestanka lahko meri tudi s porabljenim časom in denarnimi sredstvi. Vrste poslovnih sestankov ločimo glede na cilj sestanka. Informativni sestanek je namenjen posredovanju informacij udeležencem sestanka, med tem ko je urejevalni namenjen urejanju zadev ter snovanju novih zamisli (Mumel 2008, 231).

Tabela 2: Razlike med informativnim in urejevalnim sestankom.

Informativni sestanki Urejevalni sestanki

CILJI SESTANKA

seznanjanje z novimi usmeritvami, postopki,

metodami, urejenostjo organizacije,

predstavljanje novih izdelkov, zamisli ali

predlogov,

opredeljevanje in analiziranje zadev –

prednosti in slabosti, priložnosti in

nevarnosti,

seznanjanje s potekom načrtov, projektov, s

poročili o delovanju drugih enot, delovnih

skupin, itd.,

snovanje skupnih usmeritev konceptov,

pravil delovanja, možnih rešitev za

urejanje zadev, delitev dela in

snovanje novih možnosti, usmeritev ali

pristopov,

usklajevanje delovnih skupin, enot

organizacij, itd.,

usklajevanje stališč, obvladovanje

nasprotij, pogajanja,

sprejemanje skupnih odločitev.

Seznanjanje s poročili o delovanju

seznanjanje z novimi in posebnimi znanji ter

veščinami (seminarji in posvetovanja).

Vir: (Mumel 2008, 231 - 232)

Sestanki praviloma zajemajo oba cilja in so v prvi fazi bolj informativni in v osrednjem delu bolj urejevalni. Urejevalni sestanki so primerni za iskanje novih rešitev in so učinkoviti le ob optimalnem številu udeležencev, ki se giba med tri in sedem. Informativni sestanek, ki ima funkcijo sporočanja, pa lahko sprejme tudi več kot deset udeležencev. Udeleženci sestankov tvorijo skupine, znotraj katerih morajo biti le ti ciljno naravnani s podobnimi interesi in usmerjeni v doseganje cilja. Skupine pa so lahko po sestavi formalne, kar določa menedžment, ali neformalne, ki nastajajo spontano kot

17

podskupine znotraj formalne skupine ali pa iz več formalnih skupin. Na sestanek je smiselno vabiti le udeležence, ki lahko prispevajo k končnim ciljem sestanka (Mumel 2008, 233). Za doseganje cilja sestanka se moramo na sestanek pripraviti in udeležence predhodno informirati glede teme, namena in glede vloge na sestanku. Pomembno vprašanje pred organiziranjem sestanka je njegova smotrnost. Sestanek velja za neučinkovito orodje osebne komunikacije, v kolikor lahko enak namen dosežemo z drugimi cenejšimi oblikami komuniciranja, ki ne zahtevajo časovne uskladitve večjega števila ljudi. Bistvena vprašanja za organizatorja sestanka so pomembnost teme, možnost uspeha sestanka in primernost sestanka kot komunikacijskega orodja. Pomembno je, da že v fazi priprave natančno določimo namen sestanka ter ga definiramo na način, da ga lahko zapišemo v kratkem stavku, ki vsebuje pričakovanja in rezultat. Cilji sestanka, ki so podrejeni namenu pa morajo biti uresničljivi (Mumel 2008, 234). Udeleženci sestanka morajo biti pravočasno seznanjeni s temo, točnim časom in trajanjem sestanka. Dnevni red je vodilo udeležencem, v katerem je zapisan celoten potek sestanka, kar omogoča osredotočenost na namen in cilje. Za dnevni red je pomembna časovna razporeditev sestanka, ki naj se začne s lažjimi temami in v drugi tretjini preide na najbolj zahtevne teme sestanka in razpravo ter v zaključku s prehodom na odločanje. V časovno razporeditev sestanka moramo vključiti tudi zapisnik prejšnjega sestanka, vsebine, o katerih ne odločamo, ter rutinske vsebine sestanka. Zapisnik naj bo kratek, jedrnat s poudarkom na sklepih. Vsebine, o katerih ne odločamo, umestimo v zadnjo tretjino, rutinske vsebine pa na zaključek sestanka (Mumel 2008, 235). Ciljno umerjeni sestanki, od katerih lahko pričakujemo rezultat, imajo namen, cilj in dnevni red. Uspešnost sestanka je odvisna od priprave vsakega posameznika na sestanek, ki mora pred pričetkom poznati dnevni red sestanka. Pri težjih vsebinah, kjer je potrebna dodatna priprava, je dnevni red smotrno poslati skupaj z vabilom, ki naj ga udeleženec prejme tri do pet dni pred sestankom (Mumel 2008, 237). Organizator mora skrbno načrtovati čas poslovnega sestanka. Takšnega, na katerem se pričakuje rešitev težjega problema, načrtujemo v prvi polovici delovnega dne. Postavljeni časovni okvirji pomenijo pravočasni začetek in zaključek sestanka (Mumel 2008, 236). V poslovni komunikaciji uporabljamo več različnih oblik sestankov in za vse velja, da morajo vsebovati uvodni del, jedro in zaključek. Cilj uvodnega dela je motivirati udeležence k poznejši razpravi, jih informirati o vsebini in načinu dela ter o končnem cilju sestanka. Jedro je najbolj zahteven del sestanka s

18

ciljem, da udeleženci z razpravo dosežejo namen in cilj sestanka. Vodja oziroma organizator sestanka ima nalogo spodbuditi razpravo, ki bo usmerjala udeležence, k iskanju zamisli in rešitev ter zagotoviti pozitivno vzdušje znotraj skupine. V fazi iskanja alternative, ki je najbolj naporna za vodjo sestanka, vodja umerja razpravo, beleži predloge in zamisli ter motivira udeležence k sodelovanju in se izogiba vprašanjem, na katera ni odgovora. Na sestanku, na katerem ni problemov, udeleženci niso dejavni in ne sodelujejo (Mumel 2008, 239). Zaključek sestanka se opravi pravočasno. Pri prezgodnjem zaključku udeleženci čutijo določen pritisk in sklepi so po navadi nepremišljeni, kar vodi v ponovno obravnavo vsebine. V zaključku je pomembno, da se povzamejo dogovorjeni sklepi in pomembne odločitve ter da se preveri razumevanje sklepov vseh udeležencev, še posebej tistih, ki so za posamezne naloge zadolženi. Sestanka nikoli ne zaključimo brez končne ugotovitve. Tudi v primeru, ko ni jasnega sklepa, moramo udeležencem sporočiti, da razprava ni bila nekoristna in da nam bo v pomoč pri nadaljnji obdelavi problematike (Mumel 2008, 243). Vsi sklepi, razprava ter vsebina sestanka se zapišejo v zapisnik, v katerem se opredeli tudi vrsta opravljenega sestanka. V zapisniku navedemo kraj in čas ter vse udeležence oziroma vabljene posameznike, le-tem zapisnik tudi posredujemo. Zapisnik je v primeru formalnega ali daljšega sestanka nujen. V primeru krajših in rutinski sestankov pa je priporočljivo, da vodja pripravi krajši opomnik ter ga posreduje udeležencem (Mumel 2008, 244).

4.1 Poslovni sestanek

Sestanek je govorno orodje internega komuniciranja, ki se lahko izvaja v različnih oblikah, od strukturirane formalne do popolnoma neformalne oblike, ki predstavlja druženje in vzpostavljanje odnosov med zaposlenimi. Pripravo na sestanek štejemo za uspešno v primeru, ko se udeleženci držijo pravil, če je dobro pripravljen in če je namen oziroma cilj sestanka dosežen. V nasprotnem primeru gre za nekoristen sestanek, ki je razlog za nezadovoljstvo udeležencev. Sestanek je najdražje orodje osebne komunikacije, ki zraven stroškov zahteva tudi časovno usklajevanje med udeleženci (Mumel 2008, 170). Formalni sestanek je najbolj formalna oblika srečanja in se izvaja po določenih pravilih, ki jih je potrebno upoštevati že od same zamisli sestanka. Organizator skliče sestanek po tehtnem razmisleku in natančni pripravi na temo, zaradi katere je sestanek sklican. Pravila določajo, da se sestanek skliče z vabilom, ki vsebuje dnevni red z natančnim opisom poteka in tem sestanka, na katere se lahko udeleženci predhodno pripravijo (Mumel 2008, 171). Od dobro pripravljenih udeležencev lahko pričakujemo dobre predloge in mnenja, kar pripomore k doseganju namena in cilju sestanka (Mumel 2008, 239).

19

Vabilo mora vsebovati tudi čas in kraj izvedbe sestanka ter imena udeležencev. Organizator oziroma vodja poskrbi za formalno izvedbo sestanka ter da vsi udeleženci po zaključku prejmejo zapisnik, ki je razumljiv, jedrnat in kratek. Zapisnik pomeni vodilo udeležencem pri izvajanju dogovorjenih aktivnosti, ki so zapisane v sklepih sestanka (Mumel 2008, 171)

4.2 Poslovni razgovor

Podobno kot poslovni sestanek lahko tudi razgovor poteka med dvema ali več udeleženci. Osnovna razlika med njima je v tem, da ima razgovor manj formalno obliko. Posebnost poslovnega razgovora je v tem, da se na začetku postavljajo odprta ob zaključku pa zaprta vprašanja ter da je za uspešnost razgovora potrebna priprava, ki zahteva premislek o vprašanjih, ki jih zastavljamo, o izhodiščih, ki jih predstavljamo, ter o ciljih razgovora, ki jih želimo doseči. (Mumel 2008, 172). Način takšnega postavljanja vprašanj imenujemo strategija lijaka. Na začetku razgovora vodja postavlja splošna in široka vprašanja, ki jih skozi razgovor vsebinsko zoži in jih zapira. S to strategijo ustvarimo bolj sproščeno vzdušje med samim razgovorom (Sagadin v Vogrinc 2008, 109). Klub bolj ohlapni oziroma manj formalni obliki srečanja se je na poslovni razgovor potrebno pripraviti in ga voditi po določenih korakih, ki zajemajo uvod, jedro in zaključek. Pripraviti je potrebno izhodišča za vprašanja, namen in cilje ter uskladiti in določiti čas, trajanje in mesto poslovnega razgovora. Zaradi lažjega spremljanja aktivnosti in uresničevanja dogovorov, ki so bili doseženi na poslovnem razgovoru, je potrebno sklepe zapisati v zapisnik.

4.3 Poslovni intervju

Posebnost intervjuja kot govornega orodja je v tem, da poteka med dvema udeležencema in s tem zagotavlja visoko stopnjo intimnosti, kar omogoča odkritost udeležencev in ponuja veliko možnosti za sklenitev dogovora. Intervju spada med časovno zelo potratne oblike sestanka, zato se v podjetjih redko uporablja (Mumel 2008, 171). Po drugi strani pa je intervju ena od najbolj razširjenih tehnik za zbiranje podatkov, ki temelji na neposredni komunikaciji med dvema osebama (Vogrinc 2008, 99). Po stopnji standardizacije ločimo dve skupini intervjujev. Prvi so standardizirani in vsebujejo v naprej pripravljen vprašalnik, kar pomeni, da imajo vprašanci enaka vprašanja in navodila za reševanje ter da je postopek zapisovanja enak (Vogrinc 2008, 105). Drugo skupino imenujemo nestandardizirani intervjuji. Za njih velja, da so odprti, prožnejši in precej manj formalni. Pri izvajanju nestandardiziranega intervjuja ima izpraševalec možnost prilagoditi navodila in pojasnila vprašancev in vzpostavi bolj oseben in zaupen odnos kot pri standardiziranem intervjuju (Vogrinc 2008, 106).

20

Nestrukturirane intervjuje lahko delimo na različne tipe, ki se razlikujejo glede na intenzivnost usmerjanja s strani spraševalca. Najbolj uporabljeni so pripovedni, osredotočeni in polstrukturirani intervjuji. Polstrukturiran intervju pomeni sredino med standardiziranim in ne standardiziranim intervjujem. Njegova posebnost je v tem, da si mora izpraševalec zraven splošne priprave na intervju in ciljev, ki jih želi doseči, pripraviti tudi nekaj vprašanj odprtega tipa, ki jih zastavi vsem, preostala vprašanja pa oblikuje sproti med izvajanjem intervjuja (Sagadin v Vogrinc 2008, 109). Posebnost je tudi v tem, da pri polstrukturiranem intervjuju odgovori na vprašanja niso v naprej pripravljeni, kar omogoča vprašanemu več svobode pri odgovarjanju. Zaradi ohlapnosti pravil in navodil je pri polstrukturiranem intervjuju najbolje, da je izpraševalec raziskovalec sam, ker pozna cilje in vlogo svoje raziskave (Sagadin v Vogrinc 2008, 106).

21

5 RAZISKAVA

5.1 Cilji raziskave, metoda, zbiranje podatkov

Cilj raziskave je ugotoviti število motenj povzročenih s strani uporabe mobilnega telefona v podjetju glede na različne oblike sestankov. Za zbiranje primarnih podatkov glede uporabe mobilnih telefonov in motenj, ki jih le-ti povzročajo pri osebni komunikaciji v podjetju, smo uporabili metodo opazovanja in polstrukturiran intervju. Z načrtnim opazovanjem smo beležili število motenj, ki jih povzroči mobilni telefon pri treh različnih oblikah sestankov. V obdobju od 1. 9. 2015 do 31. 12. 2016 smo opravili dva poslovna sestanka, dva razgovora in sedem poslovnih intervjujev. Čas sestankov smo izbirali na način, da smo dosegli 100 % prisotnost vseh povabljenih. Na sestanku in razgovoru je bilo udeleženih 7 oseb, intervju pa smo opravil z vsakim od njih posebej. Udeležence smo v vseh primerih vabili pisno, s pisnim vabilom, na katerem je bilo jasno vidno za kakšno obliko sestanka gre. V obdobju od 1.10.2015 od 31.10.2015 smo beležili tudi telefonske klice in osnovni pomen sporočila, ki so ga tržniki posredovali nadrejenemu.

5.2 Opredelitev vzorca

Opazovali smo 7 zaposlenih, med katerimi so 3 osebe ženskega in 4 osebe moškega spola. Med zaposlenimi vključenimi v raziskavi ni velikih starostnih razlik, zato vpliva uporabe mobilnega telefona na starost zaposlenega nismo analizirali oziroma opazovali. Na obeh poslovnih sestankih, obeh razgovorih in vseh sedmih intervjujih so bile udeležene iste osebe, ki so navedene v tabeli 3.

Tabela 3: Struktura udeležencev v raziskavi.

Spol (M / Ž)

Starost Delovna doba v

podjetju

Delovno mesto

Oseba A Ž 32 2 prodaja

Oseba B Ž 39 8 logistika

Oseba C Ž 39 5 finance

Oseba D M 40 8 prodaja

Oseba E M 36 6 tehnična služba

Oseba F M 33 3 prodaja

Oseba G M 32 4 prodaja

22

Največje število opazovanih oseb je zaposlenih v prodaji. Ostale osebe so zaposlene v logistiki, financah ter tehnični podpori. Oblike sestankov - Poslovni sestanek. - Poslovni razgovor. - Poslovni intervju. Različne oblike sestankov smo izbrali z namenom, da bi ugotovili, kako oblika in s tem formalnost sestanka vpliva na vedenje udeležencev. Izbrani sestanki se ločijo po obliki oziroma stopnji formalnosti ter po številu udeležencev. Poslovni sestanek smo izbrali, ker ima najbolj formalno obliko srečanja in se odvija po določenih pravilih. V vabilu, ki smo ga posli sedem dni pred sklicem novega sestanka, smo posebej izpostavili formalno obliko ter dodali natančen dnevni red. Kot prvo prilogo smo udeležencem dodatno poslali zapisnik predhodnega sestanka, iz katerega so bile razvidne zadolžitve posameznikov. Kot drugo prilogo smo posebej izpostavili aktivnosti, za katere velja, da so srednjeročno naravnane ter da aktivnosti še niso zaključene. Z izborom poslovnega razgovora smo želeli ugotoviti, kako manj formalna oblika sestanka vpliva na vedenje udeležencev. Podobno kot v primeru poslovnega sestanka smo udeležence vabili z vabilom, ki pa ni vsebovalo natančnega dnevnega reda in je bilo manj formalno napisano. Kot zadnji obliko sestanka smo izbrali poslovni intervju, da bi ugotovili število motenj v primeru, ko gre za srečanje dveh oseb. Intervju je bil opravljen z vsakim udeležencem poslovnega sestanka in razgovora posebej.

5.3 Analiza primarnih podatkov metode opazovanja na sestanku

5.3.1 Poslovni sestanek

V procesu opazovanja smo se osredotočili na tri motnje, ki so posledica uporabe mobilnega telefona. Opažene motnje smo zapisovali tako, da ostali udeleženci sestanka tega niso opazili. Motnje, ki so nastale v času sestanka smo razdelili na:

- Govor, kar pomeni, da se je posameznik dejansko pogovarjal po mobilnem telefonu v prostoru ali izven njega. V večini primerov je bilo izrečenih samo nekaj besed (sem na sestanku, vas pokličem kasneje …).

- Uporaba pomeni, da je posameznik uporabil telefon za različne namene, vendar se ni pogovarjal. Največkrat je posameznik prejel klic, se ni oglasil, je pa preveril identiteto klicatelja.

- Preverjanje stanja pomeni, da je posameznik brez posebnega razloga preverjal informacije na mobilnem telefonu, čeprav ni prejel nobenega opozorila s strani naprave.

23

Tabela 4: Motnje na prvem poslovnem sestanku.

Poslovni sestanek Osebe Motnje

A B C D E F G skupaj

Govor Število pogovorov med sestankom 1 0 0 0 0 1 0 2

2 Število pogovorov in izhod iz prostora 0 0 0 0 0 0 0 0

Uporaba

Število preverjanje identitete klicatelja 2 3 0 0 2 0 0 7

17 Število odgovarjanja, branja SMS ali pošte 8 0 0 0 0 1 0 9

Število ostalih motenj 0 1 0 0 0 0 0 1

Preverjanje stanja Število preverjanje stanj 0 0 0 0 1 0 0 1 1

Motnje skupaj Govor, uporaba, preverjanje stanja 11 4 0 0 3 2 0 20

Na prvem poslovnem sestanku so bile najbolj opažene motnje uporabe mobilnega telefona brez govorne komunikacije. Govor in preverjanje stanja sta poslovni sestanek skupaj zmotili le trikrat od skupnih 20-tih motenj.

Tabela 5: Motnje na drugem poslovnem sestanku.





Uporaba






Na drugem sestanku so bile motnje, ki so vplivale na udeležence, bolj izrazite kot na prvem sestanku. Opazili smo, da govorno komuniciranje po mobilnem telefonu povzroča največjo motnjo za udeležence sestanka.

Tabela 6: Motnje skupaj.





Uporaba






24

V tabeli so navedene skupne vrednosti zabeležene na dveh poslovnih sestankih. Dolžina posameznega sestanka je bila dve uri. Iz tabele je razvidno, da je v raziskovanem podjetju motnja na sestanku povzročena z mobilnim telefonom prisotna v precejšnji meri. Sestanek je bil moten zaradi uporabe mobilnega telefona 41-krat. Dva posameznika na sestanku sta se popolnoma vzdržala uporabe mobilnega telefona. Motnja: govor Motnjo sestanka v primeru, ko je posameznik uporabil mobilni telefon za govorno sporazumevanje, smo zabeležili 6-krat. V vseh primerih se je posameznik javil na telefon in klicatelju razložil, da se ne more pogovarjati, ker je na sestanku.

- Število pogovorov med sestankom: 6, - število pogovorov in izhod iz prostora: 0.

Motnja: uporaba Motnja, ki je številčno največkrat zmotila sestanek oziroma posameznika, je bila uporaba telefona brez govornega komuniciranja. Posamezniki so skupaj kar 30-krat uporabili in preverili določeno informacijo na telefonu.

- Število preverjanje identitete klicatelja: 11, - število odgovarjanja ali branja SMS ali pošte: 15, - število ostalih motenj: 4.

Motnja: preverjanje stanja Preverjanje stanja oziroma preusmerjanje pozornosti od teme sestanka na telefon, ko posameznika nima posebnega razloga, smo zabeležili 5-krat.

5.3.2 Poslovni razgovor

Tabela 7: Motnje na prvem poslovnem razgovoru.

Poslovni razgovor Osebe Motnje




Uporaba






Na prvem poslovnem razgovoru smo zabeležili največje število motenj kot posledica uporabe mobilnih telefonov.

25

Tabela 8: Motnje na drugem poslovnem razgovoru.





Uporaba






Največje število motenj govorne komunikacije po mobilnem telefonu smo zabeležili na drugem poslovnem razgovoru.

Tabela 9: Motnje skupaj.





Uporaba






V podjetju smo pripravili dva poslovna razgovora, ki sta trajala povprečno dve uri. V tabelo so vnesene vrednosti motenj, ki smo jih zabeležili z metodo opazovanja na obeh poslovnih razgovorih. Skupno število motenj na poslovnem razgovoru je bilo višje kot na poslovnem sestanku in ni bilo nobenega posameznika, ki bi se vzdržal uporabe mobilnega telefona. Motnja: govor Največ motenj z uporabo govorne komunikacije po mobilnem telefonu smo zabeležili pri izvajanju poslovnega razgovora. Od 22 vhodnih klicev so se udeleženci odzvali v 10-ih primerih, 12-krat pa so le preverjali identiteto klicateljev.

- Število pogovorov med sestankom: 7, - število pogovorov in izhod iz prostora: 3.

Motnja: uporaba Podobno kot pri poslovnem sestanku je bila najbolj številčna motnja uporaba telefona brez govornega komuniciranja.

- Število preverjanje identitete klicatelja: 12, - število odgovarjanja ali branja SMS ali pošte: 11, - število ostalih motenj: 5.

26

Motnja: preverjanje stanja Preverjanje informacij brez povoda smo zabeležili 9-krat.

5.3.3 Poslovni intervju

Tabela 10: Motnje na poslovnem intervjuju.

Poslovni intervju Osebe Motnje

A B C D E F G Skupaj

Govor Št. pogovorov med sestankom 0 1 0 0 0 0 0 1

1 Št. pogovorov in izhod iz prostora 0 0 0 0 0 0 0 0

Uporaba

Št. preverjanje identitete klicatelja 1 1 0 1 0 0 0 3

3 Št. odgovarjanja, branja SMS ali pošte 0 0 0 0 0 0 0 0

Št. ostalih motenj 0 0 0 0 0 0 0 0

Preverjanje stanja Št. preverjanje stanj 4 2 0 1 0 2 0 9 9


Zadnja oblika sestanka, ki smo ga pripravili v namen raziskave, je bil intervju. Opravili smo ga z vsakim posameznikom posebej ter ga pripravili na način, da je vključeval vprašanja v neposredni povezavi z delom in cilji posameznika. Skupno število motenj pri izvajanju intervjuja je bilo v primerjavi z ostalimi oblikami sestankov najnižje. Najnižje število smo zaznali tudi pri vsaki posamezni motnji, ki smo jo opazovali. Število oseb, ki so se popolnoma vzdržali uporabe mobilnega telefona, se je pri izvedbi intervjuja povišalo in je bilo najvišje v primerjavi s sestankom in poslovnim razgovorom. Motnja: govor Za razliko od poslovnega sestanka in razgovora je bila motnja z govorom pri poslovnem intervjuju zabeležena v enem samem primeru. Šlo je za seznanitev klicatelja z zasedenostjo. Velik padec glede uporabe mobilnega telefona v primerjavi z drugimi oblikami sestankov je posledica neposredne komunikacije med dvema udeležencema.

- število pogovorov med sestankom: 1 - število pogovorov in izhod iz prostora: 0

Motnja: uporaba Glede na ostale oblike sestankov se je pri poslovnem intervjuju najbolj zmanjšala motnja, ki smo jo v raziskavi poimenovali »uporaba«.

- število preverjanje identitete klicatelja: 3 - število odgovarjanja ali branja SMS ali pošte: 0 - število ostalih motenj: 0

Motnja: preverjanje stanja Pri izvedbi intervjuja se je povečalo število motenj, ki smo jo poimenovali »preverjanje stanja«. - Število motenj s preverjanjem stanja: 9

27

Razlago za povečanje omenjene motnje smo opazili pri procesu izvajanja intervjuja. Ko smo posamezniku postavili zaprto vprašanje, ki je bilo v neposredni povezavi s ciljem, ki ga še ni dosegel, je nemudoma preveril stanje na telefonu. Posamezniki, ki so v času izvajanja intervjuja pri sebi imeli mobilni telefon, so ga v omenjenem trenutku izkoristili kot ščit oziroma zaščito pred nelagodnim vprašanjem. Število motenj pri izvajanju intervjuja je bilo zaradi drugačnega načina izvedbe, kjer sodelujeta le dve osebi za približno trikrat manjše kot pri izvajanju poslovnega sestanka in razgovora. Glede na pridobljene rezultate in vedenje udeležencev na sestanku ter razgovoru je mogoče zaključiti, da razlika med poslovnim sestankom in poslovnim razgovorom ni bila zaznana. Razlogi, ki so jih udeleženci navedli kot vzrok, zaradi katerega niso zaznali razlike med obema oblikama, je v nepoznavanju termina poslovni razgovor. Udeleženci se niso zavedali razlik med sestankom in razgovorom. Intervju se je pokazal kot oblika sestanka, pri kateri so motnje najmanj vplivale na potek sestanka. Pri intervjuju smo pričakovali manjši vpliv motenj kot pri drugih dveh oblikah, kar se je tudi uresničilo. Temeljni razlog za manjši vpliv motenj je potek komunikacije med dvema udeležencema.

Tabela 11: Motnje glede na obliko sestanka.

Motnje skupaj Poslovni

Sestanek Razgovor Intervju

Govor 6 10 1

Uporaba 30 28 3

Preverjanje stanja 5 9 9

SKUPAJ 41 47 13

Pred pričetkom raziskave smo pričakovali, da bo razlika glede na število motenj med poslovnim sestankom in razgovorom veliko večja. Pričakovanja so temeljila na pripravi sestanka, sestavi vabila, ki je bilo napisano formalno ter glede na vodenje sestanka. Kljub temu da je bilo vabilo poslano tudi za poslovni razgovor, je bila razlika med sestavo vabila očitna. Vabilo na poslovni razgovor je bilo poslano brez formalnega obrazca za uradne dopise podjetja po elektronski pošti in ni vsebovalo natančnega dnevnega reda. Informacije so bile podane v opornih točkah, tako da so udeleženci vsaj približno zvedeli temo razgovora. Z očitno razliko med vabili smo želeli poudariti višjo formalno obliko sestanka v primerjavi z razgovorom.

28

Tabela 12: Motnje skupaj po posamezniku.

Oseba Oseba

A Oseba

B Oseba

C Oseba

D Oseba

E Oseba

F Oseba

G

Spol Ž Ž Ž M M M M

Govor 7 3 0 3 1 2 1

Uporaba 30 17 0 4 6 4 0

Preverjanje stanja 9 3 1 1 4 5 0

SKUPAJ 46 23 1 8 11 11 1

Skupaj ženske 70 Skupaj moški 31

Tabela prikazuje skupno število in vrsto motenj po posamezniku, ki smo jih zabeležili na vseh treh oblikah sestankov. - Oseba A je imela najvišje skupno število motenj, kakor tudi najvišje število pri vsaki

posamezni motnji. - Oseba B je bila po številu skupnih motenj in uporabe telefona na drugem mestu.

Pri preverjanju dostopnosti oziroma stanja na mobilnem telefonu, pa na četrtem mestu.

- Oseba C je najmanjkrat uporabila telefon v času opazovanih sestankov. - Oseba D je največ motenj na sestankih povzročala z uporabo mobilnega telefona

ter z govorno komunikacijo. - Osebi E in F imata enako število motenj. Pri osebi E smo zabeležili več motenj

vezanih na uporabo telefona, pri osebi F pa več motenj pri preverjanju stanja in pri govorni komunikaciji po mobilnem telefonu.

- Oseba G, kljub temu da oseba G dela v prodaji, je razlog nizkega števila motenj v tem, da na sestankih ni imela mobilnega telefona.

Po pričakovanjih so določene osebe iz prodaje in logistike največkrat uporabile mobilni telefon na sestankih. Prav tako je bilo pričakovano, da bo oseba,zaposlena v financah, imela najmanj zabeleženih motenj.

29

Graf 2: Odstotek motenj glede na spol.

Pri analizi števila motenj glede na spol posameznika lahko opazimo, da so ženske povzročile 70 motenj oziroma 80 % vseh motenj, ki smo jih zaznali. Moški so po zbranih podatkih prispevali 31 motenj oziroma 20 %. Z metodo opazovanja smo pridobili tudi nekaj drugih pomembnih podatkov glede uporabe mobilnega telefona na sestanku. Določene motnje, ki smo jih opisali, delujejo na vse udeležence, druge pa v največji meri motijo tistega, ki mobilni telefon v danem trenutku uporablja. Preverjanje stanja Za motnjo poimenovano »preverjanje stanja« lahko rečemo, da na prvem mestu moti samo uporabnika telefona, v kolikor ne gre za sestanek dveh oseb. Pri sestanku z večjim številom oseb lahko motnja deluje tudi na druge, v kolikor je zelo izrazita in opazna. V največji meri pa motnja zraven uporabnika telefona vpliva na vodjo sestanka ali osebo, ki v danem trenutku razpravlja. V primeru, da posameznik nekaj časa ni bil zraven svojega mobilnega telefona, bo s pogledom in dotikom preveri telefon, da bi ugotovil, ali je prejeli kakšne sveže podatke, nove klice ali SMS sporočila in drugo ... V našem primeru so udeleženci na sestanku imeli svoj mobilni telefon na mizi pred seboj, tako da bi z lahkoto opazili vsako spremembo, prejeto informacijo in podobno. Kljub temu da posameznik ni zaznal nobene spremembe na mobilnem telefonu, ga je večkrat pregledal in preveril stanje tudi v primeru, ko se je dobro zavedal, da ni prejel nikakršne nove informacije ali sporočila. Pregledovanje telefona kljub zavedanju, da ni sprememb, lahko štejemo kot razvado posameznika.

30

Uporaba Motnja, ki močneje vpliva na udeležence sestanka, je »uporaba« mobilnega telefona, ki je dolgotrajnejša in posledično bolj opazna. Na sestanku večjega števila oseb lahko izzove interes drugih, da se pridružijo takšnemu vedenju, kar lahko vpliva na celotni potek sestanka. Oseba, ki intenzivno uporablja telefon in s tem moti ostale udeležence, izkazuje določen negativen odnos oziroma nezainteresiranost za temo in nespoštljiv odnos do vodje sestanka. Oseba, ki med sestankom uporablja telefon, prav tako ne more slediti tekočim temam in navadno postavlja vprašanja, na katere so udeleženci že dobili odgovor. Ponavljanje vprašanj je dodatna motnja na sestanku, ki posredno izvira iz motnje, ki nastane z uporabo telefona. Motnja uporabe mobilnega telefona je lahko še izrazitejša, v kolikor motnjo spremlja zvok telefona ali oglašanje oziroma komentiranje uporabnika glede informacij, ki jih v času sestanka spremlja z mobilnim telefonom. Govor Tretja motnja predstavlja pogovor po mobilnem telefonu. Le-ta poteka z osebo, ki na sestanku ni prisotna, in o temi, ki je na sestanku ne obravnavamo. Pogovor z mobilnim telefonom moti vse udeležence sestanka, ker preusmeri pozornost vseh prisotnih na uporabnika telefona. Na sestankih, kjer se obravnavajo zahtevne teme, na katerih se iščejo nove rešitve ali sprejemajo pomembne odločitve, pomeni motnja s telefonom krajšo prekinitev miselnega procesa. V določenih primerih in ob soglasju ostalih udeležencev je telefon mogoče uporabiti. Uporabimo ga v primeru, ko na sestanku potrebujemo določeno informacijo, ki je pomembna za nadaljevanje sestanka in je v času predvidenem za sestanek ne moremo zagotoviti na drugačen način kot z uporabo telefona. Kljub uspešni izvedbi sestanka s pomočjo mobilnega telefona, pa lahko drugim udeležencem dajemo vtis, da smo bili za sestanek nepripravljeni. Ostale informacije pridobljene z opažanjem V mesecu oktobru smo zapisovali število in pomen telefonskih klicev s strani tržnikov, ki so geografsko oddaljeni od sedeža podjetja. Zajeti so bili tudi v zgornji raziskavi o motnji mobilnega telefona. Dnevna komunikacija s tržniki poteka z mobilnim telefonom in elektronsko pošto. Osebna srečanja pa se izvedejo 2-krat tedensko. - Prva skupina pogovorov temelji na opisovanju določene delovne naloge, ki je

popolnoma rutinska in jo je tržnik opravil nekaj minut pred klicem. Praviloma je opis izvedene delovne naloge kasneje zapisan v poročilu o delu, v katerem je dosti krajši in bolj popoln. Takšne klice imenujemo ritualni klici. Za prvo skupini klicev velja, da v kolikor nadrejeni v danem trenutku ni dosegljiv in vzpostavi povratni klic kasneje, tržnik pozabi namen klica.

- V drugo skupino pogovorov štejemo klice tržnika, ki jih opravi z namenom pridobiti

določeno informacijo. Praviloma se klici opravijo v trenutku, ko ima tržnik ob sebi

31

določeno osebo, in je za tržnika informacija nujno potrebna. Takšni klici pomenijo slabo pripravljenost tržnika na delo. Dogaja se, da nenehni klici glede potrebe po informacijah v zadnjem trenutku, negativno vplivajo na zaposlene, ki delujejo na sedežu podjetja. Informacije v vsakem trenutku za tržnike pomenijo, da mora oseba na sedežu podjetja prekiniti s svojim delo in zadovoljiti sodelavca s potrebno informacijo. V primeru, da se potreba po informacijah nenehno ponavlja lahko sproži konflikt med vpletenimi osebami. Po drugi strani pa je konflikt mogoč tudi v primeru, ko tržnik ne dobi informacije v želenem času, ker je oseba, od katere je informacijo zahteval, zasedena. Razen konflikta med osebama obstaja možnost, da se osebi delujoči na sedežu podjetja zmanjša storilnost zaradi večopravilnosti oziroma multitaskinga.

- Naslednja skupina klicev se nanaša na samostojno oziroma nesamostojno delovanje tržnika. V primerih, ko bi se moral tržnik sam odločiti glede posamezne naloge ali njene izvedbe, se zanaša na to, da bo odločitev namesto njega prevzel nadrejeni.

- V podjetju smo opazili, da se po končanem krajšem sestanku, ki ga izvedemo na

željo tržnika, pričnemo pogovarjati o problemu, ki na sestanku sploh ni bil omenjen. Mobilni telefon, nam z omogočanjem takojšnje vzpostavitve zveze daje potuho, za slabo pripravljeno temo sestanka, predvsem v primerih, ko gre za krajše satanke ter za sestanke, ki ne zahtevajo daljših priprav in dnevnega reda.

- V podjetjih, kjer so tržniki geografsko razpršeni, je veliko število telefonskih klicev

in pogovorov med zaposlenimi namenjenih urejanju oziroma koordinaciji srečanj. Zaradi terenskega dela je mobilni telefon zelo uporaben za različne dogovore, med katerimi so dogovori o srečanju med dvema ali več osebami. Problem nastane, ko se dogovorjen termin ne spoštuje oziroma ne upošteva. Dogaja se, da posameznik pokliče osebo, s katero ima dogovorjen sestanek in mu sporoči, da bo zamudil nekaj minut pred dogovorjeno uro. V drugih primerih pa se spreminja mesto oziroma lokacija srečanja med osebami. Sprememba je lahko pogojena z zamudo ali pa spremembo lokacije zaradi nadaljnjih obveznosti.

- Poznamo tudi primere, ko se dogovorimo za sestanek na točno določen dan, na

določeni lokaciji, vendar se ne dogovorimo glede ure sestanka. Razlog je ta, da nam mobilni telefon omogoča naknadno dogovarjanje in določanje ure sestanka. Še pogosteje se dogaja, da se dogovorimo za sestanek na določen dan, ob določeni uri, na določenem mestu, vendar ne definiramo točne lokacije sestanka.

V omenjenih primerih uporabljamo frazo, da smo načelno dogovorjeni.

- Mobilni telefon ima negativni vpliv na samoorganizacijo posameznika. V primeru

tržnikov se dogaja, da zaradi telefonskega klica spremeni celoten dnevni plan in s

32

tem povzroči določeno zmedo v podjetju, ki pa je največkrat povezana z višjimi stroški delovanja.

- V določenih primerih, ko gre za družabne ali neformalne razgovore v podjetju med zaposlenimi, smo opazili, da je oseba prisotna v prostoru manj pomembna kot oseba, ki kliče po telefonu. Po drugi strani pa so posamezniki izjavili, da jim veliko pomeni, če jim sogovornik na sestanku ali na kakšni drugi obliki neposrednega srečanja daje prednost pred telefonskim klicem.

Zabeležili smo primer, ko ima oseba na telefonski zvezi prednost pred fizično pristno osebo, ki sicer ni zaposlena v podjetju.

- V parih situacijah smo opazili zanimiv primer, kako postaja telefonska številka bolj

pomembna od imena in priimka osebe. V primeru, ko na podjetje kliče oseba, ki ima določen problem in ji trenutno ne moremo pomagati, ker določeni zaposleni niso dosegljiv, si posameznik zapišejo telefonsko številko ter problem, brez imena klicatelja.

- V določenih primerih nekateri posamezniki večkrat zaporedoma in v krajšem času poskušajo vzpostaviti linijo z drugo osebo, ki pa v danem trenutku ni dosegljiva. Kljub dejstvu, da se klicatelj zaveda, da je neodgovorjen klic shranjen in viden klicani osebi, večkrat zaporedoma ponovi klic.

5.4 Analiza primarnih podatkov Intervjuja z zaposlenimi

Na podlagi rezultatov metode opazovanja, kjer smo zajeli poslovni sestanek, poslovni razgovor in intervju, smo z zaposlenimi opravili še dodatni intervju v zvezi z uporabo mobilnih telefonov v podjetju. Intervju smo izvedli z namenom potrditve določenih ugotovitev, ki smo jih pridobili z metodo opazovanja glede slabe prakse uporabe mobilnega telefona v podjetju. Z omenjeno metodo smo pridobili podatke, iz katerih je mogoče sklepati, da mobilni telefon predstavlja intenzivno motnjo v podjetju, ki ga raziskujemo. Intervju bomo uporabili, da bi ugotovili stališča zaposlenih glede uporabe mobilnih telefonov. Vzorec intervjuvancev je bil popolnoma enak vzorcu, ki smo ga raziskali z metodo opazovanja. Obe raziskavi smo opravili v istem podjetju z istimi posamezniki, mesec dni po opravljeni metodi opazovanja. Opravili smo sedem intervjujev, v katerih so sodelovale tri ženske in štirje moški, starosti med 30 in 40 let. Raziskovalno vprašanje, ki ga bomo preverili na podlagi analize odgovorov pridobljenih z intervjujem se glasi: Kako vpliva mobilni telefon na osebno komunikacijo v podjetju?

33

Rezultat intervjuja Zaradi zagotavljanja anonimnosti smo intervjuvancem dodelili številke glede na vrstni red opravljanja intervjuja. Vprašanje 1: Ali odobravate uporabo mobilnih telefonov v času internega sestanka? Vsi razen enega intervjuvanca so menja, da uporaba mobilnih telefonov na internih sestankih ni zaželena in je ne odobravajo. Intervjuvanec 5 problema uporabe telefonov na sestankih ni zaznal. Intervjuvanka 1 predlaga več krajših pavz, na katerih bi posameznik lahko opravil telefonske klice. Intervjuvancu 5 se uporaba ne zdi tako sporna , saj je mnenja, da se mobilnih telefonov na sestankih ne koristi. Intervjuvanka 2 smatra, da se mobilni telefon na sestankih ne bi smel uporabljati, se pa zaveda, da ga sama koristi. Vprašanje 2: Med katerimi drugimi aktivnostmi v podjetju zraven sestanka se vam zdi uporaba telefona neprimerna? Intervjuvanci so mnenja, da mobilni telefon moti tudi razne druge aktivnosti, kot so skupinsko reševanje nalog ali razni poslovni razgovori. Intervjuvanka NPO (A) 2 je menja, da je le sestanek aktivnost v podjetju, pri kateri je mobilni telefon motnja. Intervjuvanec DVO (F) 5 ne vidi drugih posebnih aktivnosti. Vprašanje 3: Ob katerem času se vam zdi uporaba mobilnega telefona za interno komunikacijo neprimerna? Pri zastavljenem vprašanju smo dobili veliko različnih odgovorov. Intervjuvanki pod zaporedno številko 1 in 2 ter intervjuvanca 6 motijo klici sodelavcev v poznih večernih urah. Intervjuvanki 3 se zdijo klici po zaključku delovnega časa, ki so povezani s službo, nepotrebni. Intervjuvanec 4 je vesel klicev tudi izven delovnega časa. Intervjuvanca 5 motijo klici v času kosila. Intervjuvanca 7 motijo klici v času dopusta, ko so sodelavci s tem seznanjeni. Vprašanje 4: Kako se počutite v primeru, da pripravite in vodite sestanek, med katerem udeleženci uporabljajo mobilne telefone? Intervjuvanci so doživeli podobno situacijo in jo imajo v negativnem spominu. Izpostavili so, da je takšno vedenje nekorektno do organizatorja sestanka, ki je moral pripraviti gradivo. Intervjuvanka 1 izpostavlja zapravljen čas vložen v pripravo sestanka. Intervjuvanka 2 je izpostavila dva razloga. Na prvem mestu je izrazila bojazen, da slušateljem ni všeč kot oseba ali da sestanek ni dobro pripravljen. Intervjuvanec 7 je izrazil mnenje, da gre za nespoštovanje in da bi sestanek prekinil. Vprašanje 5: Katere načine uporabe mobilnega telefona znotraj podjetja bi spremenili? Intervjuvanka 1 pravi, da jo pri težjih nalogah, ko je vezana na določen termin nenehni klici sodelavcev motijo. Vsi sodelavci vedo, da se poročila oddajajo do 10 ure, vendar jo kljub temu nenehno kličejo za določene informacije. Intervjuvanca 2 in 5 moti, da ostaneta brez informacij, ko klicana oseba ne prevzame klica. Pričakujeta, da jih bo trenutno nedosegljiva oseba s SMS sporočilom informirala

34

glede časa povratnega klica. Razlika med odgovoroma je, da intervjuvanko 2 bolj moti to, da sodelavec ne sprejme klica, intervjuvanca 5 pa pozen povratni klic. Intervjuvanca 3 in 6 moti, ko sodelavci pridejo v njihovo pisarno po določene informacije in nato sredi pogovora prevzamejo klic na svojem mobilnem telefonu. Predlagata, da naj se oseba umakne iz pisarne za čas pogovora oziroma da pride v pisarno brez telefona. Intervjuvanca 4 moti, da ga pri pripravi zahtevnejšega dokumenta na željo sodelavca le ta nenehno kliče in poizveduje, kdaj bo dokument končan. Vprašanje 6: Smatrate, da je v podjetju potrebno napraviti pravilnik o uporabi mobilnega telefona za interno komuniciranje? Vsi razen enega intervjuvanca so menja, da je pravilnik o uporabi mobilnih telefonov za interni komunikacijo potreben. Intervjuvanec 5 predlaga pogovor glede vedenja na sestankih in uporabe mobilnih telefonov. Meni, da je pravilnik o uporabi mobilnih telefonov preveč formalna oblika. Intervjuvanka 2 je mnenja, da je pravilnik potreben zaradi vzpostavitve reda na sestankih. Misli pa, da je pravilnik o uporabi mobilnih telefonov bolj primeren za velika podjetja. Intervjuvanca 6 in 7 bi pravilnik razširila na več področji interne komunikacije in ne le na mobilne telefone. Vključila bi tudi pravila dostopnosti izven delovnega časa.

35

6 ODPRAVLJANJE KOMUNIKACIJSKIH OVIR V PODJETJU

Za odpravljanje komunikacijskih ovir, ki so posledica uporabe mobilnih telefonov v podjetju, smo pripravil pravilnik, ki vsebuje pravila vedenja na sestankih in pri medsebojni komunikaciji po mobilnem telefonu. V pravilnik smo uvrstili tudi določene želje posameznikov, ki so bile izražene v opravljenem intervjuju ter določena vedenjska pravila in pravila o uporabi mobilnega telefona, ki smo jih zaznali s pomočjo metode opazovanja. Ovire bomo odpravili s posebnim pravilnikom, ki bo urejal načine komuniciranja med zaposlenimi v podjetju. Zajemal bo določena pravila za udeležence na internih sestankih in pravila vedenja posameznikov, ko uporabljajo mobilni telefon za namene interne komunikacije v podjetju. Zraven pravilnika, bomo vodilnim v podjetju predlagali, da za zaposlene pripravijo oziroma organizirajo izobraževalni seminar glede primernega načina uporabe mobilnih telefonov v podjetju.

6.1 Pravila uporabe mobilnih telefonov

S pravilnikom, ki določa načine uporabe mobilnih telefonov, želimo nadgraditi odnose med zaposlenimi. Pravilnik je narejen v skladu z željami zaposlenih in pri tem ne omejuje delovnega procesa ali delovne aktivnosti. Verjamemo, da bomo s pravilnikom dosegli pozitivne učinke, ki vplivajo na odnose med zaposlenimi. Prisotnost na sestanku - Telefoni so izključeni ali utišani (brez zvoka in vibriranja). - Izven dosega (v torbi, aktovki, ipd.). - Uporaba v primeru določene potrebe, ki je nujna za nadaljevanja sestanka (ključna

informacija). Delo brez telefonov - Zaposlenemu glede na naravo dela, pripada od 3 do 6 ur na teden, ko ni potrebno,

da je dosegljiv za interne ali eksterne klice. V primeru eksternih klicev se posameznik lahko odloči za prevezavo na drugega sodelavca.

- Posameznik lahko naredi prevezavo na drugega sodelavca ob reševanju zahtevnih nalog. Namesto prevezave pa lahko posname sporočilo, ki vsebuje druge kontakte podjetja.

Ostala pravila - Na telefonski klic se pripravimo kot za sestanek. Vemo, kaj povedati ali kaj vprašati. - Izogibamo se klicev v poznih popoldanskih ali večernih urah. - Izogibamo se ritualnim in ponavljajočim se klicem o isti zadevi. - V primeru, da se sodelavec ne oglasi, ne ponavljamo klica večkrat zapored. - Izogibamo se klicev v času prostih ur, malice ali dopusta. - Izogibamo se klicev v zadnjem trenutku, bodimo pripravljeni prej. - Ne preverjamo ustreznost odločitev, za katere smo sami odgovorni.

36

7 SKLEP

Na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskave, ki je zajemala intervju in načrtno opazovanje zaposlenih, smo ugotovili, da komunikacijske ovire, ki jih povzroča mobilni telefon nedvomno obstajajo. Razlog za nastanek ovir v komunikaciji z uporabo mobilnih telefonov je v neodgovorni uporabi, pri kateri uporabniki izkoriščajo možnosti, ki jih omogoča mobilni telefon. Način uporabe mobilnih telefonov ni univerzalen temveč je odvisen od posameznika, od njegovih potreb in navad ter vključenosti v socialno in službeno življenje. Določeni posamezniki se pri uporabi mobilnega telefona ne zavedajo, da s svojim ravnanjem povzročajo komunikacijsko oviro, ustvarjajo pritisk in nelagodje nekaterim udeležencem komunikacije. Nezavedno povzročanje ovir drugim udeležencem temelji na drugačnem dojemanju uporabe in uporabnosti telefona. Mobilni telefon ponuja priložnost za vzpostavljanje komunikacije na različnih mestih, ob različnem času in s tem ustvarja ovire v komunikaciji tam, kjer jih pred uporabo mobilnega telefona ni bilo. V nalogi smo se osredotočili na ovire, ki jih povzroča mobilni telefon na internih sestankih v podjetju ter pri internem komuniciranju med zaposlenimi po telefonu. V raziskavo smo vključili osebe, ki imajo službene telefone in sodelujejo na internih sestankih v podjetju. Dokazali smo osnovno trditev, da ima mobilni telefon ob nepravilni uporabi negativne učinke tako na posameznika kot za delovanje podjetje. Ugotovili smo, da so v analiziranem podjetju komunikacijske ovire močno prisotne in nedvomno vplivajo na potek sestankov in na komunikacijo po mobilnih telefonih. Nepravilna uporaba mobilnih telefonov postane moteča za sodelavce, vpliva na nezadovoljstvo med zaposlenimi, povzroča nastanek konfliktov ter vpliva na nižjo stopnjo zaupanja med sodelavci. Na podlagi raziskave smo pripravili določene ukrepe, s katerimi želimo vzpostaviti ravnovesje v komunikaciji med zaposlenimi. Komunikacijsko ravnovesje je pomembno, da lahko v podjetju dosežemo določeno stopnjo zadovoljive komunikacije, ki vključuje vse zaposlene. Ukrepi temeljijo na željah, ki so jih zaposleni izpostavili v intervjuju in katere smo zabeležili z metodo opazovanja. Cilj podjetja je uravnovešena komunikacija, ki bo vplivala na višje zadovoljstvo zaposlenih in jim omogočala manj moteče delovno okolje, v katerem bodo lahko bolj učinkoviti in uspešni.

37

8 LITERATURA IN VIRI

1. Derks, D., Brummelhius, L. L., Zecic, D., Bakker, A. B. (2013). Switching on and off . . . : Does smartphone use obstruct the possibility to engage in recovery activities. Pridobljeno 9. marec 2015 iz http: //www.beanmanaged.com/doc/pdf/arnoldbakker/articles/articles_arnold_bakker_330.pdf.

2. Fisher, N., Smolnik., S. (2012). The Impact of Mobile Computing on Individuals,

Organizations, and Society – Synthesis of Existing Literature and Directions for Future Research. Pridobljeno 22. marec 2015 iz http://www.computer.org/csdl/proceedings/hicss/2013/ 4892/00/4892b082.pdf.

3. Fortunati, L. (2007). Mobilnik kot četrta komunikacijska revolucija. V V., Vehovar

(Ured.), Mobilne refleksije (str. 9 - 13). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.

4. Geser, H. (2004). Towards a Sociological Theory of the Mobile Phone. Pridobljeno 1. marec 2015 iz http://socio.ch/mobile/t_gaser1.pdf.

5. Hribar, U. (2007). Razvoj mobilnih tehnologij. V V., Vehovar (Ured.), Mobilne refleksije (str. 285 - 322). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.

6. Katz, J. E. (2008). Mainstreamed Mobiles in Daily Life Perspectives and Prospects. V J. E. Katz (Ured.), Handbook of Mobile Communication Studies (str. 433 - 445). Cambridge: The MIT Press.

7. Kolb, D., Lind, A. E., Collins, P. (2008). Requisite Connectivity: Finding Flow in a Not-

So-Flat World. Pridobljeno 9. marec 2015 iz https://www.researchgate.net/publication/256923991_Requisite_Connectivity_Finding_Flow_in_a_Not-So-Flat_World. Organizational Dynamics, 37 (2008) 181-189. 10.1016/j.orgdyn.2008.02.004.

8. Kragelj, B. (2007). Mobilni telefon, poslovna učinkovitost in kakovost osebnih

stikov. V Vehovar V., (Ured.), Mobilne refleksije (str. 167 - 192). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.

9. Ling, R., Donner, J. (2009). Mobile Communication. Cambridge: Polity Press.

10. MacCormick, J. S., Dery, K., Kolb, D. G. (2012). Engaged or just connected? Smartphones and employee engagemen. Pridobljeno 9. marec 2015 iz http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0090261612000393. Organizational Dynamics, 41 (2012) 194-201. 10.1016/j.orgdyn.2012.03.007.

38

11. Možina, S., Tavčar M., Knježevič, A. N. (2004). Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja, založništvo in izobraževanje.

12. Mumel, D. (2008). Komuniciranje v poslovnem okolju. Maribor: De Vesta.

13. Mumel, D., Buneto, A., Virt, T. (2006). Uporaba instrumentov internega komuniciranja ter cilji internega komuniciranja v velikih in malih podjetjih v Sloveniji. Pridobljeno 28. februar 2015 iz http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija/article/view/115/230.

14. Oblak Črnič, T. (2007). Med simbolnimi pomeni in realnimi praksami mobilnega vsakdanjika. V V., Vehovar (Ured.), Mobilne refleksije (str. 87 - 114). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.

15. Trček, F., Platinovšek, R. (2007). Uporabniki mobilnih telefonov med pragmatičnostjo in ekspresivnostjo. V V., Vehovar (Ured.), Mobilne refleksije (str. 147 - 165). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.

16. Ule, M. (2009). Psihosocialni konteksti posredovanega medosebnega komuniciranja. V T. Oblak Črnič & B. Luthar (Ured.), Mobilni telefon in transformacija vsakdana (str. 131 - 154). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

17. Vehovar, V., Petrovič, A., Petrič, G. (2009). Prihod mobilnega telefona in analiza družbenih rab v Sloveniji. V T. Oblak Črnič & B. Luthar (Ured.), Mobilni telefon in transformacija vsakdana (str. 177 - 208). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

18. Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza Ljubljana

1

9 PRILOGE

Priloga 1: Intervju Vprašanje 1: Ali odobravate uporabo mobilnih telefonov v času internega sestanka? Vprašanje 2: Med katerimi drugimi aktivnostmi v podjetju zraven sestanka se vam zdi uporaba telefona neprimerna? Vprašanja 3: Ob katerem času se vam zdi uporaba mobilnega telefona za interno komunikacijo neprimerna? Vprašanje 4: Kako se počutite v primeru, da pripravite in vodite sestanek, med katerim udeleženci uporabljajo mobilne telefone? Vprašanje 5: Smatrate, da je v podjetju potrebno napraviti pravilnik o uporabi mobilnega telefona za interno komuniciranje? Vprašanje 6: Smatrate, da je v podjetju potrebno napraviti pravilnik o uporabi mobilnega telefona za interno komuniciranje?

mobilni telefon kot ovira osebne komunikacije v … · predstavljati. s hitrim razvojem so postali...

Documents