latinski jezik 3 ( 1+2) predmet - ag.uni-lj.si nacrti od l od r.pdf · 1. naslov predmeta latinski...

1. Naslov predmeta Latinski jezik

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 ( 1+2)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30

+ 30)

P 30 V proseminarse30 S Ostale oblike

5. Stopnja druga 6. Letnik - 7. Semester 3.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa OBVEZNI STROKOVNI

PREDMET

11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Za sakralno glasbo se zahteva znanje latinščine na nivoju klasične gimnazije.

Nosilec predmeta lahko študentu prizna delno ali v celoti ali pa njegovo znanje ustrezno preveri. Vedno

se vpisuje se ocena, ki jo izda trenutni nosilec predmeta Latinski jezik

13. Cilji in predmetno specifične

kompetence

Študenti naj bi po enem semestru učenja bili sposobni razumeti laţja latinska besedila.

Obvladajo naj osnovne morfološke zakonitosti latinskega jezika, spoznajo naj osnovno

besedišče latinskega jezika, se naučijo posamezne laţje stavke prevajati iz slovenščine v

latinščino in naj razumejo enostavno, prirejeno latinsko besedilo. Spoznajo naj bogastvo

latinskih pregovorov in misli.

Študenti naj bi po drugem semestru učenja bili sposobni brati laţja izvirna besedila,

pisana v latinščini.

V drugem semestru dodiplomske stopnje spoznajo poleg morfologije še sintakso ter se

spoprimejo tudi z daljšimi in teţjimi besedili. Pri vajah se seznanijo z vrsto kulturnih in

civilizacijskih značilnosti antičnega sveta, še posebej tistih, ki so osnova evropske

kulture in civilizacije

14. Opis vsebine

Pravila o klasični in tradicionalni izgovarjavi. Naglas.

Latinska morfologija: Glagoli štirih konjugacij v časih prezentove osnove, samostalniki

in pridevniki1. in 2. deklinacije, funkcije posameznih sklonov, glavni in vrstilni števniki

ter uporabnost rimskih številk v kronogramih, zaimki, prislovi, stopnjevanje pridevnika

in prislova. Nepravilni glagoli esse, ire in ferre-

Latinska morfologija: samostalniki 3., 4. in 5. deklinacije, pravilni in nepravilni glagoli

v časih perfektove osnove, pasivne oblike, deponentniki in poldeponentniki,

konjunktivi, nedoločni zaimki.

Latinska sintaksa: Sklad krajevnih imen, aktivna in pasivna opisna sprega, accusativus

in nominativus cum infinitivo, ţelelni stavki, izraţanje prepovedi, sosledica časov,

odvisni stavki (namerni, posledični, vzročni, časovni, pogojni, dopustni, primerjalni),

participium coniunctum, ablativus absolutus, relativna zveza.

Prevajanje: Ob branju latinskih besedil in napisov , tako antičnih kot novejših, študenti

utrjujejo poznavanje slovnice ter se uvajajo v branje in razumevanje besedil,

pomembnih za študij teologije, posebej še tistih, ki se nanašajo na liturgiko in

patrologijo.

15. Temeljna literatura

1. Stockman, F.Veni, vidi, didici II. Celovec, 2003, 1-83.

2. Izbrana besedila in odlomki iz Vulgate (v obsegu 10 strani).

Ostalo:

3. Kopriva, S.Latinska slovnica. Ljubljana, 1976.

4. Priročni latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, 2003.

5. Bradač, F. Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, 1980.

6. Butkovič, D. Slovensko-latinski slovar. Trst, 1980.

7. Izbrana latinska besedila in komentarji k posameznim besedilom.

8. Antika: Leksikon. Ljubljana, 1998.

9. Avbelj, B.Sentence: modrosti starih Rimljanov. Ljubljana, 2003.

16. Predvideni študijski doseţki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študenti se do konca prvega semestra naučijo toliko

latinskega jezika, da znajo prevajati krajše stavke iz

slovenščine v latinščino, razumejo laţje prirejeno

latinsko besedilo in ga tudi samostojno prevedejo v

slovenščino. Ob koncu drugega semestra morajo

študenti latinski jezik obvladati v tej meri, da bodo

sposobni samostojno brati, razumeti in prevesti

izvirno latinsko besedilo.

16.2 Uporaba Spoznajo naj osnovno latinsko besedišče, ki je

osnova za številne tujke v modernih jezikih, oziroma

besedišče, ki jim bo v pomoč pri učenju filozofskih

in teoloških izrazov. Tvorba stavčnih enot v duhu

jezika

16.3 Refleksija Tvorjenje stavčnega izraţanja v duhu jezika

16.4 Prenosljive spretnosti –

niso vezane le na en predmet

Ob tekstih spoznavajo kulturne in civilizacijske

značilnosti antičnega Rima,rimskega imperija, še

posebej z ozemlja današnje Slovenije. Glasbenikom

so spoznanja predmeta nujna podlaga pri do- in

podiplomskem študiju, ob analizah in koncertiranju

vokalnih del na latinsko besedilo ipd.

17. Metode poučevanja in učenja Uporablja se frontalna oblika pouka, pri proseminarskih vajah se snov razloţi in utrdi s

čim več primeri, tudi iz različnih učbenikov. Pouk se dopolni z branjem napisov na

sakralnih in profanih objektih, z branjem libretov in poetičnih besedil vokalnih skladb v

latinščini, z ogledom latinskih rokopisov in listin. Študente navajamo na samostojno

delo doma, seznanjamo jih s sekundarno literaturo.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma

za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 1. letnik Akademije za glasbo

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna

lestvica

Pozitivne ocene od 6 do 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim

reţimom Teološke fakultete. Izpit po 2.semestru se opravlja v pisni in ustni obliki.

Pogoj za pripustitev k izpitu je opravljen kolokvij iz Lat. I.

Študentje z znanjem latinščine: Za sakralno glasbo se zahteva znanje latinščine na

nivoju klasične gimnazije. Nosilec predmeta lahko študentu prizna delno ali v celoti ali

pa njegovo znanje ustrezno preveri. Vedno se vpisuje se ocena, ki jo izda trenutni

nosilec predmeta Latinski jezik.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta Martin Benedik, lektor.

1. Naslov enote / predmeta / modula Literatura pihal, trobil in tolkal

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (3+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

(15+15)

P 30

V S Ostale oblike

- skupinsko

delo

- individualne

naloge

- obiskovanje

koncertov

5. Stopnja prva 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, Oboa, Klarinet,

Fagot,Rog, Trobenta,

Pozavna, Tuba, Tolkala,

Saksofon

10. Steber programa Obvezni-

Strokovni

11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Celoleten predmet


kompetence

- Seznanjanje in poznavanje glasbene literature in skladateljev za pihala, trobila in

tolkala.

- Seznanjanje z znanstveno strokovno literaturo za pihala, trobila in tolkala.

- Poznavanje razvoja pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov.

- Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih solističnih in komornih del za pihala,

trobila in tolkala.

- Poznavanje in razumevanje različnih glasbenih oblik v literaturi za pihala, trobila in

tolkala.

- Slušno poznavanje pomembnih glasbenih del in različnih stilnih obdobij pri pihalih,

trobilih in tolkalih.

- Poznavanje razvoja ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na osnovi umetniške in

didaktične literature.

- Spoznavanje in razvijanje kritičnega odnosa do umetniške in didaktične literature ter

njihova uporaba.

- Spoznavanje sodobne glasbene literature za pihala, trobila in tolkala.

- Razvijanje splošnega ustvarjalnega in poustvarjalnega mišljenja.

- Spodbujanje interesa, odgovornosti in strokovni profesionalni odnos do umetniških

del, ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju pihal, trobil in tolkal.

14. Opis vsebine

- Razvoj pihal, trobil in tolkal od začetka do današnjih oblik.

- Uglasitve pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov.

- Različki.

- Literatura za pihala, trobila in tolkala ter različni sistemi oz. šole (nemška, francoska,

italijanska, ipd.).

- Glasbene oblike in različna stilna obdobja.

- Doseţki glasbenih ustvarjalcev na področju pihalnih, trobilnih in tolkalnih

inštrumentov.

- Izobraţevalne oblike na področju pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov.

- Učitelj inštrumenta in glasbena literatura v šolskem kontekstu.

- Samostojni študij notne literature in poslušanje glasbenih del.

- Analiza in vrednotenje umetniških del v glasbeni literaturi.

- Sodobna glasbena tehnologija.


Izbrana poglavja iz naslednje literature:

Drenik A., Zupan A. (2005): Klarinet, Educa, Nova Gorica

- Bate P. (1979): The Flute: A Study of its History, Development and construction, 2nd

ed., London: E. Benn; New York: W.W.Norton

- Borders J.M. (1988): European and American Wind and Percussion Instruments:

Catalogue of the Stearns Collection. Ann Arbor: Univ. of Michigan

- Bajzek D. (1988): Percussion: An Annotated Bibliography with Special Emphasis on

Contemporary Notation and Performance, Metuchen, N.J.: Scarecrow

- Blades J. (1984): Percussion Instruments and Their History, Revised Ed. London:

Faber and Faber

- Beck J.H. (1996): The basics of timpani, from mallets to tuning, The Instrumentalist

- "Clarinet, Basoon, Flute, Saxophone˝ (1984): The New Grove Dictionary of Musical

Instruments, Ed. Stanley Sadie, London: Macmillan

- Cantwell J. (1985): Tying Oboe Reeds, Woodwind World-Brass and Percussion

- Cronk M.S.: Sound of the Drum, Brantford, Ont: Woodland Cultural Center

- Encyclopedia of Percussion (1995), New York: Garland Pub

- Haynes B. (1992): Music for Oboe, 1650-1800, A Bibliography 2nd ed, Berkeley,

California: Fallen Leaf

- Hart M. (1991): Planet Drum: a Celebration of Percussion and Rhythm, New York:

Harper

- Hoeprich E. (1995): The Earliest Paintings of the Clarinet, Early Music

- Jopping G. (1988): The Oboe and the Bassoon, London: Batsford

- Kroll O. (1968): The Clarinet, Trans. Hilda Morris, New York: Taplinger Publishing

Co.

- Koenigsbeck B. (1994): Bassoon bibliography, Monteux, France: Musica Rara

- McMullen W. Wallace (1994): Soloistic English Horn Literature from 1736-1984,

Stuyvesant, N.Y.: Pendrago

- Meylan R. (1988): The Flute, London: Batsford

- Petrella N. (1993): How to select timpani literature, Music Educators Journal

- Rehfeldt P. (1994): New Directions for Clarinet, Berkeley: University of California

- Rice A.R. (1992): The Baroque Clarinet, Oxford: Oxford University

- Rothwell E. (1977): The Oboist's Companion, London: Oxford

- Rockstro R.S. (1928): A Treatise on the Flute (2nd ed.), London: Musica

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

- Pozna zakonitosti razvoja pihalnih, trobilnih in tolkalnih

inštrumentov.

- Pozna značilnosti posameznih stilnih obdobij.

- Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost.

- Pozna pomembnejše šole ter razume njihov pomen in vpliv.

- Pozna glasbene oblike.

- Pozna različne sisteme pihalnih, trobilnih inštrumentov.

- Pozna in razume pojme, zakonitosti in principe.

- Pozna in razume posebnosti izvajanja in vrednotenje

posameznih umetniških del.

16.2 Uporaba - Uporablja usvojena znanja pri prepoznavanju značilnosti

glasbe preko notnih in slušnih primerov.

- Uporablja usvojena znanja pri načrtovanju programa

različnih stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na

solističnem in komornem področju

za svoj inštrument.

- Uporablja usvojena znanja pri evalviranju umetniških

doseţkov.

16.3 Refleksija - Poznava in povezuje literaturo z lastno poustvarjalno prakso.

- Vzpostavi kritičen odnos do literature za pihala, trobila in

tolkala .

- Razvija sposobnost samorefleksije umetniškega dela.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in

internet ter ima kritičen odnos do njihovih vsebin

- Samostojno zbira podatke in jih interpretira v ustni ali pisni

obliki.

- Poroča o literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira.

- Spoznanja povezuje in razvija komunikacijske spretnosti in

sposobnosti za samostojno delo.

- Razvija analitično in ustvarjalno mišljenje.

- Razvija lastne strategije izbire literature za poučevanja

inštrumenta.

- Razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja.

- Razvija profesionalno odgovornost za delo na umetniškem

področju.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, samostojna izbira literature, samostojna priprava

seminarske naloge.

18. Pogoji za vključitev v delo

oziroma za opravljanje študijskih

obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu je

oddana seminarska naloga.

19. Metode ocenjevanja in

ocenjevalna lestvica

Pisni izpit in ustni zagovor.

Ocenjevalna lestvica:

6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Andrej Zupan

1. Naslov predmeta Liturgične orgle in improvizacija


3 (1+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

(15+15)

P

15

V

15

S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 3 7. Semester 5-6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba -

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Skupinski pouk, največ štirje v skupini. Uporaba inštrumentov: orgle, klavir, čembalo.


kompetence

Samostojno improviziranje v času različnih liturgičnih dogodkov (vstop, darovanje,

obhajilo, izhod) Svobodna, koncertna improvizacija v različnih glasbenih oblikah in

slogih. Harmonizacija (različne variante) dane diskantne linije (in tudi v notranjih

glasovih) brez priprave.

14. Opis vsebine

Improviziranje v različnih slogih (baročna improvizacija, improvizacija v stilu dunajske

klasike, romantična improvizacija in svobodna sodobna improvizacija). Improvizacija v

slogu dvoglasne invencije, improvizacija ciacone, baročne uverture, sarabande, stroge in

svobodne imitacije itn.


-Peričić, V. Harmonija I. in II. del(skripta) 1986 Fakultet muzičke umetnosti, Beograd

-Despić, D. Harmonija sa harmonskom analizom. 1997 Zavod za udţbenike i nastavna

sredstva, Beograd

-Skovran, D.- Peričić, V. Nauka o muzičkim oblicima, 1986 Univerzitet umetnosti,

Beograd

-Hancock, G. Improvising, Oxford University Press,1994 London

-Overdun, J. Improvisation for Organists, Oxford University Press, 1998 London

-Dupre, M. Complete Course of Organ Improvisation, 1962 Leduc, Paris

-Keller, H. Schule der Choral-Improvisation fur Orgel (mit 121 Notenbeispeilen). 1939

Peters, Leipzig

Cerkvene ljudske pesmi, Liturgične pesmarice, Gregorjanski korali, Zbirka

protestantskih (nemških in slovenskih) koralov.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent je na ob zaključku predavanj in vaj (v tretjem

letniku) sposoben improvizirati na nivoju preprostih

liturgičnih potreb (višji, umetniški in koncertni nivo

pa doseţe ob zaključku študija, potem ko še dve leti

poglablja znanje tega predmeta na drugi stopnji).

Sposoben je harmonizirati isto diskantno melodijo

(ljudsko pesem, gregorjanko koralno linijo, baročno

koralno melodijo) na več načinov. Študent mora pred

pesmijo (ljudsko, gregorjansko, koralno)

improvizirati (brez priprave) uvod, medigro in

zaključek. Razume in uporablja različne prijeme oz.

tonske tehnike za doseganje ustreznih muzikalnih

vsebin. 16.2 Uporaba Improvizacija je izjemno uporabna, saj se vsak

trenutek uporablja v liturgiji in na samostojnih

orgelskih koncertih, kot razširitev dodatne spretnosti

ob izvajanju koncertne orgelske literature.

Znanje improvizacije je izredno dobrodošlo pri

pedagoškem delu.

Znanje in spretnost improvizacije se je najbolj

ohranila prav pri glasbenikih-organistih, ki si v času

študija pridobijo to izjemno dragoceno in praktično

uporabno spretnost, ki jo v praksi nenehno

dograjujejo. Vsi, na zahodu izobraţeni organisti, z

diplomo iz orgel, so brez izjeme tudi izvrstni

improvizatorji na orglah.

16.3 Refleksija Improvizacija je najbolj temeljni in prvobitni glasbeni

(ustvarjalni in poustvarjalni) predmet, saj

improvizator med improviziranjem predstavlja in

zdruţuje vse glasbene elemente, ki sestavljajo

glasben jezik. Improvizacija omogoča -zaradi

povezovalnih lastnosti, kot so vsebina, ideja in

glasbena teoretična znanja- bolj poglobljeno in

domišljeno interpretacijo tudi pri izvajanju orgelske

literature raznih slogovnih obdobij.



Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Orgelska

literatura, Orgelska kompozicija, Harmonija,

Kontrapunkt, Oblikoslovje, Analiza glasbenih oblik.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja so skupinska (do štirje slušatelji). Improvizacija je sestavni del diplomskega

koncerta na Oddelku za sakralno glasbo.



Pogoj za vpis v tretji letnik k predmetu Liturgične orgle in improvizacija je uspešeno

zaključen izpit iz Generalnega bas II in obveznosti pri drugih predmetih.


lestvica

a. Improvizacija Uvod – medigre – zaključek in tri kitice določene pesmi (ljudske,

gregorjanske, koralne) v istem slogu, vendar vsaka kitica predstavi drugo harmonizacijo-

improvizacijo.

Uvod-ritmično efekten, akordično in melodično jasen

Medigra- koralna meditacija, melodija - spremljava,

Zaključek– tekoč fugato oz. svobodna imitacija !

b. Improvizacija Dua na dano temo (do 3 min.)

c. Svobodna improvizacija z uporabo sodobnejših zvokovnih izraznih moţnost (brez

teme, vendar z idejo, ki mora spremljati vsako glasbeno interpretacijo)

Stavek (do 5. min.) mora predstaviti dve kontrastni temi, njuno izpeljavo in reprizo.

Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .. Obvezni javni nastopi-koncerti.

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Maks Strmčnik, nosilec predmetov: Generalni bas, Improvizacija

1. Naslov predmeta Liturgika in liturgična glasbena zakonodaja

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

30

V

30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1. letnik 7. Semester 1+ 2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Celoletni predmet


kompetence

Cilj predmeta je seznaniti študente s temeljnimi navodili liturgične glasbene zakonodaje in predvsem z zakonitostmi bogoslužnih obredov, katerih »cerkveno petje v zvezi z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino slovesnega bogoslužja« (B 112). Študentje se usposobijo za oblikovanje bogoslužja s cerkvenim petjem in glasbo na način, ki ga zahtevajo liturgični predpisi. Študentje:

- obravnavajo temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe;

- se seznanijo s strukturo in pomenom liturgičnih obredov

- se usposobijo za liturgično strokovno oblikovanje glasbenih sestavin slovesnega bogosluţja.

14. Opis vsebine

Predavanja so razdeljena v dva sklopa:

Prvi sklop predavanj študente seznani z vsemi pomembnejšimi viri in cerkvenimi

dokumenti o cerkveni glasbi. Ob podrobni analizi 6. poglavja Konstitucije o svetem

bogosluţju in navodilih za njeno pravilno izvajanje bodo študentje z glasbenega vidika

oblikovali različna bogosluţja v časih liturgičnega leta.

V drugem delu se bodo študentje seznanili z liturgičnimi obredi in jih obravnavali s

teološkega, duhovnega, liturgičnega in pravnega vidika. Izhajajoč iz nekaterih cerkvenih

navodil (Musicam sacram; Splošna ureditev Rimskega misala, Pravilnik za maše z otroki

in druga) bodo študentje spoznavali vlogo glasbe pri katehezi, vlogo petja, pevskega

zbora, sodelovanja otrok pri bogosluţju in podobno. Nato bodo sistematično pregledali

glasbene sestavine svete maše ter pri tem upoštevali po eni strani pravne zakonitosti, po

drugi pa odprtost k ustvarjalnosti. Pod enakimi vidiki bodo obravnavali še ostale obrede

zakramentov in zakramentalov ter nekaterih ljudskih poboţnosti.


- Konstitucija o svetem bogosluţju, v: Koncilski odloki 2. vatikanskega vesoljnega

cerkvenega zbora. Ljubljana 1980, 51-94

- E. Škulj, Odloki o cerkveni glasbi, Ljubljana 2003 (str. 119-177);

- E. Škulj, Textus liturgici – bogoslužna besedila, Ljubljana 2002 (le izbrana poglavja)

- Kongregacija za duhovščino, Navodilo o sodelovanju laikov pri službi duhovnikov, CD

74, Ljubljana 1998, 11-40

- Kongregacija za bogosluţje, Splošna ureditev Rimskega misala, CD 94, Ljubljana 2002,

5-114

- J. Neţič (ur.), Sodelavci pri bogoslužju, Ljubljana 2003, 11-58

- Posamezni članki v reviji Cerkveni glasbenik.


16.1 Znanje in

Razumevanje

Študent(ka):

- pozna temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe;

- pozna glasbene sestavine v liturgičnih opravilih zakramentov

in zakramentalov;

- razlikuje glasbene vsebine, ki spadajo v bogosluţje, od tistih,

ki so duhovnega značaja, a so bodisi zaradi besedila bodisi

zaradi glasbe manj primerne za bogosluţje;

- zna utemeljiti nujnost in primernost posameznih glasbenih

elementov v bogosluţju;

- pozna glasbene sestavine, ki jih predpisujejo posamezni

obredi.

16.2 Uporaba Študent(ka):

- je na podlagi poznavanja glasbenih sestavin obredov na

liturgičnem področju sposoben/na glasbenega oblikovanja

slovesnega bogosluţja in usmerjanja tistih glasbenih

sodelavcev v Cerkvi, ki nimajo liturgične usposobljenosti;

- je iz razumevanja, da je ljudsko petje način sodelovanja pri

bogosluţju, sposoben/na ovrednotiti njegovo pomembnost in

podati nekatere predloge, kako spodbuditi ljudsko petje v

posamezni ţupniji.

16.3 Refleksija Študent(ka):

- je na podlagi pridobljenega znanja sposoben/na kritično

ovrednotiti stanje cerkvenega glasbenega udejstvovanja v

svoji okolici in kot liturgični sodelavec/ka svetovati.

16.4 Prenosljive spretnosti

– niso vezane le na en

predmet

Študent(ka):

- lahko uporablja osvojeno znanje kot organist in glasbeni

sodelavec na ţupniji;

- lahko iz poznavanja cerkvenih dokumentov o glasbi v Cerkvi

prepoznava odprtost Cerkve za ustvarjalnost in inkulturacijo

tako na glasbenem kot tudi na drugih področjih.

17. Metode poučevanja in učenja Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj.



Vpis v prvi letnik.


lestvica

Študent je povabljen k dejavnemu sodelovanju pri predavanjih in vajah, ki se upoštevajo pri

končnem ustnem izpitu. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10. Gostujočim študentom se krediti

prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec

predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov in z iskanjem

sprotne povratne informacije.

21. Sestavljalec učnega načrta izr. prof. dr. Slavko Krajnc (habilitiran za liturgiko)

1. Naslov modularnega predmeta Lutnja (Modul stara glasba)


4. Kontaktne ure

Skupaj

30 (15+15)

P V- S - Ostale oblike

30 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik Vsi 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara, harfa, violina,

violončelo, viola, kontrabas

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti

Celoletni predmet


kompetence

Seznanitev s elementi tehnike igranja na lutnje

Poznavanje različnih tipov lutenj ( renesančna lutnja, vihuela, baročne lutnje)

Poznavanje in branje luternjskih tabulatur različnih tipov

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature renesanse in baroka

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Udarna tehnika (specifika udarca prstov desne roke na dvojne strune)

Interpretacija lutenjske literature renesanse in baroka

Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje.


Skladbe pisane v lutenjskih tabulaturah avtorjev: (cca. 20 skladb)

Renesansa ( izbor)

Italija: J. A. Dalza, F. Bossinensis, F. da Milano, G. Gorzanis in drugi

Nemčija: A. Schlik, H. Judenkünig, H. Neusidler, M. Neusidler in drugi

Francija: P. Attaignant, A. le Roy, A. de Rippe in drugi

Španija: L. Milan, L. de Narvaez, A. Mudarra in drugi

Nizozemska: J. van den Hove, E. Adriaenssen, T. Susato in drugi

Anglija: T. Campion, T. Morley, J. Dowland in drugi

Barok: D. Gaultier, E. Gaultier, R. de Visee, E. Reusner, S. L. Weiss, J. S. Bach


16.1 Znanje in

razumevanje Branje tabulatur

Stilna interpretacija

16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in

interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta

vrednotenje interpretacije

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (npr.

pri glavnem predmetu, zboru, komorni igri,

orkesteru )

poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini

glasbe)

analiza - (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih predmetih)

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa



obveznosti

Vpis v letnik

Pogoj za opravljanje delnega izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska

praksa) in redno obiskovanje pouka predmeta



Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi 10 - 20 minut

smeri, ki vsebuje najmanj dela 5 različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo

interni in javni nastopi ( izvajalska praksa). Ocena sestavlja 25% celotne ocene Modula

stara glasba Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska

in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

Ocenjevalna lestvica: 6 – 10 pozitivno

5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


,, .,

Javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi,

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer,

1. Naslov enote / predmeta / modula NEMŠKI JEZIK I

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V 30 S Ostale oblike

5. Stopnja Prva 6. Letnik I. 7. Semester 2.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, nemški

12. Posebnosti


kompetence

- poznavanje morfoloških in sintaktičnih zakonitosti nemškega jezika

- usvojitev standardne nemške izreke (glasovi, besedni naglas, stavčni poudarek, stavčna

melodija) in nemškega pravopisa

- bralno in slušno razumevanje manj zahtevnih nestrokovnih besedil

- pisno in govorno sporazumevanje v osnovnih komunikacijskih situacijah

- prenos pridobljenega znanja v prakso

14. Opis vsebine

Morfologija (besedne vrste):

samostalnik (člen, tvorba mnoţine, sklanjatev); glagol (zvrsti glagolov (krepki, šibki,

mešani, modalni, pomoţni), spregatev, časi, velelnik), pridevnik (sklanjatev), predlogi,

sklonom, prislovi, zaimki

Skladnja:

besedni vrstni red, nekatere vrste podredja in priredja (vezniki), negacija

Izgovorjava in pravopis:

osnove pravopisa; samoglasniki: enoglasniški samoglasniki in dvoglasniki, pravila za

določanje kolikosti (dolţine) in kakovosti samoglasnikov, samoglasniški štirikotnik,

povezava glas – grafem, minimalni pari (izbor), zastavek samoglasnikov, polglasnik;

soglasniki: povezava glas – grafem, razzvenečenje, asimilacija nezvenečnosti pri

nezvočnikih, vezava dveh homorganih soglasnikov, aspiracija, soglasniški in vokalizirani

r idr.

prozodične lastnosti: naglašen in nenaglašen zlog, besedni naglas v preprostih besedah,

sestavljenkah in zloţenkah, glavni in stranski naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija

Funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših besedil s področja vsakdanje rabe jezika (npr.

pismo, zahvala, povabilo idr.)


- R.Luscher (2008 3): Übungsgrammatik – Deutsch als Fremdsprache für Anfänger.

Ismaning. Max Hueber Verlag.

- V. Vremšak-Richter (2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler;

Vokale und Konsonanten. Lehr- und Übungsbuch. Filozofska fakulteta v Ljubljani.


16.1 Znanje in

razumevanje

- solidno komuniciranje v nemškem jeziku na ravni

A1-A2

- bralno razumevanje laţjih nestrokovnih besedil

- sprejemljiva raven nemške standardne izreke

16.2 Uporaba

- aplikacija teoretičnih in praktičnih znanj v lastni

izkustveni praksi

- usposobljenost za bodoče strokovno delo

16.3 Refleksija

- vrednotenje uspešnosti realizacije znanja nemškega

jezika na lastnem strokovnem področju delovanja

- kritično ovrednotenje lastne izreke in sposobnost

prepoznavanja napak in odstopanj od nemške

standardne izreke

16.4 Prenosljive spretnosti – niso

vezane le na en predmet

spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih

virov, zbiranje in interpretiranje podatkov,

identifikacija in reševanje problemov.

17. Metode poučevanja in učenja razlaga snovi, vaje, samostojno delo



- vpis v prvi letnik

- 8o% udeleţba pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje


lestvica

Pisni izpit in ustni izpit

Pozitivno ocenjen pisni izpit je pogoj za pristopitev k ustnemu izpitu. Vsak 50% končne

ocene

Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL

in Pravil AG.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, ., študentske ankete

21. Sestavljalec učnega načrta lek.mag.Vanda Vremšak-Richter (Filozofska fakulteta, UL)

1. Naslov enote / predmeta / modula NEMŠKI JEZIK II


4. Kontaktne ure Skupaj 60 P30 V 30 S Ostale oblike

5. Stopnja Prva 6. Letnik II. 7. Semester 4.


10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, Nemški

12. Posebnosti

13. Cilji in predmetno

specifične kompetence

- poglobitev in razširitev znanja na področju morfologije in stavčne skladnje nemškega jezika

- slušno in bralno razumevanje zahtevnejših nestrokovnih besedil

- bralno razumevanje strokovnih besedil in besedil izvedenih skladb ob uporabi nemško-

slovenskega slovarja

- utrjevanje standardne nemške izreke (glasovi, besedni naglas, stavčni poudarek, stavčna

melodija) in nemškega pravopisa

- pisno in govorno sporazumevanje v specifičnih komunikacijskih situacijah

- prenos pridobljenega znanja v prakso

- spremljanje aktualnega dogajanja na področju glasbe v deţelah nemškega govornega področja

14. Opis vsebine

Morfologija:

utrjevanje in poglobitev znanja o morfoloških strukturah (glagolski način, pogojnik, členki idr.)

Skladnja:

utrjevanje in poglobitev znanja na področju stavčne skladnje

Izgovorjava:

utrjevanje in poglobitev znanja na področju izgovorjave na segmentalni in prozodični ravni

Funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših strokovnih besedil (npr. ţivljenjepis, prošnja za

štipendijo, poizvedovanje, prijava na razpise idr.)

Strokovno besedišče:

področja: glasbeno gledališče, glasbila, govorila-anatomija za pevce, strokovni muzikološki

izrazi, biografije skladateljev, opernih in koncertnih pevcev idr.)


- R.Luscher (2008 3): Übungsgrammatik – Deutsch als Fremdsprache für Anfänger. Ismaning.

Max Hueber Verlag.

- V.Vremšak-Richter (2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler; Vokale und

Konsonanten. Lehr- und Übungsbuch. Filozofska fakulteta v Ljubljani.

- izbrana besedila (nestrokovna in strokovna)

- internetni viri: npr. www.gesang.de, www.klassika.info, www.opernlexikon.de,

www.musiklehre.at, www.orpheus.at, www.komponisten.at, www.musica.at,

www.impresario.ch idr.


16.1 Znanje in

razumevanje

- solidno komuniciranje v nemškem jeziku na ravni B1

- bralno razumevanje nestrokovnih in strokovnih besedil

- sprejemljiva raven nemške standardne izreke

16.2 Uporaba - aplikacija teoretičnih in praktičnih znanj v lastni

izkustveni praksi

- usposobljenost za bodoče strokovno delo

16.3 Refleksija - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja nemškega jezika

na lastnem strokovnem področju delovanja

- kritično ovrednotenje lastne izreke in sposobnost

prepoznavanja napak in odstopanj od nemške standardne

izreke



spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov,

zbiranje in interpretiranje podatkov, identifikacija in

reševanje problemov

17. Metode poučevanja in

učenja

razlaga snovi, vaje, samostojno delo


oziroma za opravljanje

študijskih obveznosti

- vpis v 2. letnik

- opravljen izpit iz predmeta »Nemščina I«

- 8o% udeleţba pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje, individualne naloge



Pisni in ustni izpit

Pozitivno ocenjen pisni izpit je pogoj za pristopitev k ustnemu izpitu. Vsak 50 % končne ocene

Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL

20. Metode evalvacije

kakovosti

- ,, .

- študentske ankete

21. Sestavljalec učnega načrta lek.mag.Vanda Vremšak-Richter (Filozofska fakulteta, UL)

http://www.gesang.de/

http://www.klassika.info/

http://www.opernlexikon.de/

http://www.musiklehre.at/

http://www.orpheus.at/

http://www.komponisten.at/

http://www.musica.at/

http://www.impresario.ch/

1. Naslov enote / predmeta / modula Notografija


3 (2+1)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P 30 V-30 S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija

10. Steber programa A. obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski



kompetence Obvladovanje notacije s pomočjo računalnika.

Oblika, pravila in lepopis za kreiranje glasbenih partitur in partov.

14. Opis vsebine

Prednosti računalniškega zapisa not pred ročnim.

Prikaz osnovne in moderne notografije z vsemi tehničnimi, lepopisnimi in

praktičnimi značilnostmi s pomočjo računalnika

Priprava zvočnega posnetka in CD-ja iz narejenih partitur

Elektronsko razpošiljanje notnih materialov in njihovo spreminjanje v različne

formate

Natančnost pri pripravi in posvečanje detajlom

Prednosti profesionalno narejenih partitur


Sibelius: Handbook

Coda Finale: Handbook

D. Cope: Techniques of the contemporary composer


16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje pomembnosti kreiranja

profesionalnih, oblikovno pravilnih partitur in

prednosti ter pomoč tehnologije v današnjem

času

16.2 Uporaba Pisanje partitur na računalnik

Kreiranje audio posnetkov in CD-jev z lastno

glasbo

Razpošiljanje notnega materiala po elektronski

pošti

16.3 Refleksija Vrednotenje profesionalne pred neprofesionalno

notacijo

Vrednost in praktičnost estetike pri notnemu

materialu


niso vezane le na en predmet Računalniško znanje se prenese tudi na ostale

programe, ki imajo podoben princip delovanja

Spodbuda k še večji ustvarjalnosti

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti



Opravljen sprejemni izpit za kompozicijo.


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi pisni izpit, ki se ga piše na računalnik in odda na CD-

ju.


Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in

sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru


,, .

21. Sestavljalec učnega načrta Docent Rok Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Obča glasbena didaktika (Splošni pedagoški modul I)


2 (12) (1+1)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

P

30

V

/

S

/

Ostale oblike

/

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2 7. Semester 1

8. Študijski program Glasbena umetnost

Obvezni strokovni na programu

Glasbena pedagogika

9. Študijska smer kompozicija in glasbena

teorija, orkestrsko in

zborovsko dirigiranje,

sakralna glasba in vse

ostale smeri

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Obča glasbena didaktika se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z delno

oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz

vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni predmet


kompetence

- Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih didaktičnih pojmov;

- razvijanje elementarne didaktične sposobnosti za uresničevanje nalog glasbenega

izobraţevanja;

- aplikativna uporaba didaktičnih zakonitosti, principov in postopkov na področjih

predmetnih specialnih didaktik v povezavi s pedagoško prakso;

- razvijanje kritičnega odnosa do obče in glasbeno-didaktične literature ter uporabe ikt

pri glasbenem pouku;

- razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraţevalno delo na glasbenem

področju;

- uzaveščanje procesa vseţivljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.

14. Opis vsebine

- Razvoj didaktične misli, glasbeno-didaktični sistemi, predmetno področje in naloge,

interdisciplinarno povezovanje.

- Glasbeno izobraţevanje. Kategorije znanja, sposobnosti in spretnosti.

- Dejavniki in naloge glasbenega pouka. Učenje in poučevanje. Nevrofiziološke osnove

učenja, kritična obdobja za učenje glasbe, klasifikacije oblik učenja.

- Delo učitelja glasbe v šolskem kontekstu. Komunikacijski procesi in spretnosti.

Odnos učitelj –učenec. Stili vodenja razreda.

- Kognitivni, afektivni, psihomotorični procesi pri glasbenem pouku. Spoznavni stili in

stili zaznavanja.

- Motivacija v procesu glasbenega izobraţevanja. Motivacija učitelja in učencev za

glasbeni pouk. Motivacijske strategije.

- Učne metode. Glasbene metode, verbalno-tekstualne metode. Dejavniki izbora učnih

metod.

- Učni koraki izvajanja učnega procesa.

- Učne oblike. Učila in učni pripomočki.

- Učni cilji. Taksonomije vzgojno-izobraţevalnih ciljev.

- Načrtovanje glasbenega pouka od makro do mikro ravni in njegova realizacija.

- Didaktični principi in glasbeni pouk.

- Didaktika kot znanstvena veda. Metode in metodološki pristopi na glasbeno-

izobraţevalnem področju.

- Lik učitelja glasbe.


- Jank W., Meyer H. (2006): Didaktični modeli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (288

str.)

- Marentič Poţarnik, B. (2000): Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana. (izbrana

poglavja, 299 str.)

- Pranjić M. (2005): Didaktika, Golden Marketink. Tehnička knjiga. Zagreb (389 str.)

- Pesek A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja in glasbene psihologije in

pedagogike, MK, Ljubljana. (izbrana poglavja, 199 str.)

- Rotar Pance B. (2006): Motivacija – ključ h glasbi. Educa. Melior. Nova Gorica. (118

str.)

- Strmčnik F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične tem, Znanstveni inštitut FF,

Ljubljana.(izbrana poglavja, 401 str.)

- Tomić A. (1997): Izbrana poglavja iz didaktike, Center za pedagoško izobraţevanje

FF, Ljubljana (182 str.)

- Izobraţevalni programi v glasbenem izobraţevanju. Učni načrti.

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/ - Rotar Pance B. (2007): Obca glasbena didaktika. Interno gradivo, (89 str.)

http://www.glejme.com/moodle/

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent/-ka

- pozna razvoj didaktične misli skozi čas in

pomembne glasbeno-didaktične sisteme;

- pozna in razume temeljne didaktične pojme,

zakonitosti, principe;

- pozna in razume posebnosti načrtovanja, izvajanja

in vrednotenja procesov učenja in poučevanja na

različnih glasbeno-predmetnih področjih;

16.2 Uporaba - uporablja usvojena znanja pri ciljnem in procesno-

razvojno načrtovanju glasbenega pouka na svojem

predmetnem področju;

- uporablja usvojena znanja pri evalviranju doseţkov

glasbenega pouka;

16.3 Refleksija - razvija sposobnost samorefleksije pedagoškega

dela;

- vzpostavlja kritičen odnos do obče in glasbeno-

didaktične literature;



- razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za

timsko delo;

- razvija sintetično, analitično in ustvarjalno

mišljenje in reševanje problemov;

- razvija lastne strategije učenja in poučevanja

glasbe;

- uporablja IKT in razvija informacijsko pismenost;

- razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja;

- razvija profesionalno odgovornost za delo na

glasbeno-izobraţevalnem področju;

- uzavešča proces vseţivljenjskega učenja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vloţki, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje



Splošni pogoji za vpis v 1. letnik.

Pogoj za pristop k izpitu je oddana individualna naloga.


lestvica

Individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.

Delni pisni izpit iz Obče glasbene didaktike za Splošni pedagoški modul I je ocenjen z

ocenami 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen

(6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).


1. Naslov enote / predmeta / modula Oblikoslovje I


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P 30 V30 S Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje,

Zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski



kompetence

Poznavanje pojmov motiva, teme, melodije, figure, dvotaktja, stavka in periode,

diminucije, augmentacije, rakovega postopa, zrcaljenja, sekvence, melodično-ritmičnih

sprememb, razvoja motiva, imitacije, submotiva, repetitivnih tehnik, dvodelne pesmi ter

trodelne pesmi. Razumevanje in uporaba principov gradnje vokalnih, instrumentalnih ter

vokalno-instrumentalnih oblik. Analiza, sinteza in vrednotenje praktičnih primerov

svetovnega in slovenskega repertoarja.

14. Opis vsebine

Repetitorij pojmov motiva, teme, melodije, figure, dvotaktja, stavka in periode,

diminucije, augmentacije, rakovega postopa, zrcaljenja, sekvence, melodično-ritmičnih

sprememb, razvoja motiva, imitacije, submotiva, repetitivnih tehnik, dvodelne pesmi ter

trodelne pesmi. Tehnika gradnje melodičnih linij z upoštevanjem smeri ter delo z

motivom. Obravnava polifonih variacijskih ter rondo oblik, suitne forme, sonatne forme

ter ostalih oblik.


Skovran D., Peričić V.: Nauka o muzičkim oblicima, Beograd, 1991.

Knaus H., Scholz G.: Formen in der Musik, Österreichischer Bundesverlag, 1988.

de la Motte D.: Wege zum Komponieren, Bärenreiter-Verlag, 1996.

de la Motte D.: Melodie, Bärenreiter-Verlag, 1993.

de la Motte D.: Musikalische Analyse, Bärenreiter-Verlag, 1990.

de la Motte D.: Form in der Musik, Bärenreiter-Verlag, 1979.

Schönberg A.: Fundamentals of Musical Composition, Faber and Faber LTD., 1970.


16.1 Znanje in

Razumevanje sposobnost ustvarjanja vokalnih, instrumentalnih

ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov motivične gradnje

razumevanje procesov melodične gradnje

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov

pri oblikovni analizi ter izdelavi skladb in pri

samostojnem domačem delu

sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k

oblikovanju skladb

analiza stilno oblikovnih značilnosti

16.2 Uporaba Uporaba oblikoslovja pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje glasbenih oblik


oblikovanju lastnih ter danih del


niso vezane le na en predmet oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije

oblikovna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije

oblikovna analiza pri predmetih kontrapunkt,

solfeggiu, zgodovini glasbe

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja oblikoslovja

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz oblikoslovja, lastno delo



Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti

smeri kompozicija in glasbena teorija

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Oblikoslovja.


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit


10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),

9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),

8 – (prav dobro: solidni rezultati),

7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),

6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),


Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10)

Gostujočim študentom se krediti priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi

nosilec predmeta


,, .

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Oblikoslovje II


4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V-30 S - Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje,

Zborovsko dirigiranje


12. Posebnosti Celoletni predmet.


kompetence

Poznavanje pojmov in funkcij zgradbe menueta, scherza, teme in odgovora,

bitematskosti, mosta, zaključne skupine, izpeljave, reprize, kode, klasičnega rondoja,

baročne suite ter suite 20.stoletja, sonatnega rondoja, dvojne ekspozicije koncerta.

Razumevanje in uporaba principov gradnje oblik v simfoniji, solističnem koncertu,

kantati in drugih vokalno-instrumetalnih delih. Analiza, sinteza in vrednotenje praktičnih

primerov svetovnega in slovenskega repertoarja.

14. Opis vsebine

Teoretična in praktična obdelava principov gradnje menueta, scherza, teme in odgovora,

bitematskosti, mosta, zaključne skupine, izpeljave, reprize, kode, klasičnega rondoja,

baročne suite ter suite 20.stoletja, sonatnega rondoja, dvojne ekspozicije koncerta.

Tehnika gradnje simfonične, koncertne, kantatne oblike ter drugih vokalno-

instrumentalnih oblik.


Skovran D., Peričić V.: Nauka o muzičkim oblicima, Beograd, 1991.

Knaus H., Scholz G.: Formen in der Musik, Österreichischer Bundesverlag, 1988.

de la Motte D.: Wege zum Komponieren, Bärenreiter-Verlag, 1996.

de la Motte D.: Melodie, Bärenreiter-Verlag, 1993.

de la Motte D.: Musikalische Analyse, Bärenreiter-Verlag, 1990.

de la Motte D.: Form in der Musik, Bärenreiter-Verlag, 1979.

Schönberg A.: Fundamentals of Musical Composition, Faber and Faber LTD., 1970.


16.1 Znanje in

Razumevanje sposobnost ustvarjanja večjih vokalnih, instrumentalnih

ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov oblikovne gradnje večjih vokalnih,

instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov melodične gradnje

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri

oblikovni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem

domačem delu

sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k

oblikovanju skladb

analiza stilno oblikovnih značilnosti

16.2 Uporaba Uporaba oblikoslovja pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje glasbenih oblik

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju

lastnih ter danih del

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije

oblikovna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije

oblikovna analiza pri predmetih kontrapunkt, solfeggio,

zgodovini glasbe

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

oblikoslovja

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti, vaje iz oblikoslovja, lastno delo




smeri kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet oblikoslovje A1.

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Oblikoslovja.


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit (50%/50%)


10-6 (pozitivno)



Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in

sprotnega dela

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Oboa 1


4. Kontaktne ure

Skupaj 60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Oboa


12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij,

celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov oboistične igre: pravilno dihanje, nastavek,

drţa telesa, legato, staccato.

Izpopolnjevanje stilne interpretacije s posebnim poudarkom na delih iz obdobja

baroka, klasicizma, romantike in moderne

Spoznavanje in obvaldovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature

Izvajalska praksa (interni in javni nastopi)

14. Opis vsebine

Analiza študentovega predznanja

Izdelava in izvedba individualnega programa

Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe)

Izbor je individualno prilagojen tehničnih im muzikalnim potrebam

posamezenega študenta

Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega

samostojnega dela


izvajalske izkušnje


Tehnika:

L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 1er Partie (Leduc)

F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc)

Etude:

J. Jopping: 50 Classical Studies (Universal)

W. Ferling: 48 Etudes (Costallat)

C. Besozzi: 28 Etudes (Molenaar)

J.H. Luft: 24 Etudes (Billaudot)

N. Nazarov: 27 Etudes (Izd. Muzika Moskva)

Sonate:

P. Hindemith: Sonata (Schott)

G.F. Handel: Sonatas (Nova Music)

C. Sammartini: Sonata (Schott)

C.S. Saens: Sonata (Durand)

A. Besozzi: Sonata (Schott)

I. Petrić: Sonatina (DSS)

Koncerti:

D. Cimarosa: Koncert (Boosey&Hawkes)

G.F. Handel: Koncert g-mol (Möseler)

A. Marcello: Koncert d-mol (Schott)

A. Vivaldi: Koncert a-mol P42 (Musica)

V. Bellini: Koncert (Leuchart)

J. Haydn: Koncert (Breitkopf)

J.N. Hummel: Introduktion, Theme und Variationen (Musica Rara)

F. Kramar: Koncert F-dur (Artia)

Skladbe:

G.Ph. Telemann: Fantazije za oboo solo (Peters)

W.A. Mozart: Adagio KV 580a (Möseler)

B. Britten: Two Insect Pieces (Faber)

F. Martin: Petite Complainte (Hug)

F. Chopin: Variations Rossini (Nova Music)

G. Jacob: 7 Bagatelles (OUP)

E. Bozza: Conte Pastoral (Leduc)

D. Švara: Fantazija (DSS)

Orkesterski soli

W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf)


16.1 Znanje in

razumevanje

Sposobnost kontrole ustnika (nastavka), drţe

telesa, rok

Razumevanje procesov in metod vadenja

Razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja

Poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem delu

Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih

znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta

Vrednotenje interpretacije

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi



Glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (pri

komorni igri, orkestru...)

Poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapukntu, analizi, solfeggiu, zgodovini

glasbe)

Analiza (pri zgodovini glasbe, pri


Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja




obveznosti


smeri oboa.

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa)

in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.



Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent(ka) pripravi

dve etudi in tri dela iz različnih stilnih obdobij (koncert, sonata in skladba) ,

najmanj eno delo na pamet


Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično)


sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete

Samoevaluacija

Javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi, udeleţbo na drţavnih in

mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Boţo Rogelja



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60




12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur

korepeticij, celoletni predmet


kompetence

Obvadovanje tehničnih elementov igre z razvijanjem kvalitete tona, barvnega in

dinamičnega razlikovanja

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od

barkoka do sodobnih del

Razvijanje izvajalskih spretnosti in delovnih navad, dosledno upoštevanje notnega

zapisa

Spoznavanje in obvladovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine

Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor je prilagojen

individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih

obdobij, v katerih so nastala pomembna dela oboistične literature

Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri

samostojnem delu


praktične izvajalske izkušnje


Tehnika:

L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 2eme Partie (Leduc)


Etude:

E. Bozza: 18 Etudes (Leduc)

C. Crozzoli: 12 Studi Poliritmici (Curci)

G. Jopping: 50 Classical Studies (Universal)

Sonate:

F. Poulenc: Sonata (Chester)

J.S. Bach: Sonate g-mol BWV 1020 (Bärenreiter)

A. Vivaldi: Sonate c-mol (Schott)

Koncerti:

W.A. Mozart: Koncert KV 314 (Bärenreiter)

J.S. Bach: Koncerta g-mol BWV 156 in BWV 1056 (Breitkopf)

L.A. Lebrun: Koncert No.1 d-mol (Schott)

F.A. Rosetti: Koncert C-dur (Litoloff)

Skladbe

B. Britten: 6 Metamorphoses (Boosey&Hawkes)

E.Bozza: Fantasie Italienne (Leduc)

J.W. Kalliwoda: Morceau de Salon (Nova Music)

R. Schumann: 3 Romance (Bretikopf)

G.Ph. Telemann: Fantazije za oboo solo (Peters)

D. Škerl: Anafora za oboo in klavir (DSS)

Orkesterski soli:


E. Rothwell: Difficult Passages (Boosey&Hawkes)


16.1 Znanje in

razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih,

dinamiti, agogiki

Sposobnost glasbeno-umetniškega izraţanja v

stilno ustrezni interpretaciji (vibrato, non

vibrato, staccato portato itd.)

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega

nastopa pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri

izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije različnih glasbenih

smeri


izvajalski praksi







glasbe)

Analiza (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih predmetih)¸

Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja




obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Oboa 1 in ostalih študijskih

obveznosti iz 1. letnika ter vpis v 2 letnik


in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent(ka) pripravi

dve etudi in tri dela iz različnih stilnih obdobij (koncert, sonata in skladba),

najmanj eno delo na pamet,

Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )


10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)

9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami)

8 – (prav dobro: solidni rezultati)

7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami)

6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem)

5-1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)

Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično)




Samoevaluacija






25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID




12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur

korepeticij, celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje elementov oboistične igre s poudarkom na delih 20. stoletja


barkoka do sodobnih del

Spoznavanje in obvladovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature

Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso

14. Opis vsebine

Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij s poudarkom na delih

20. stoletja

Izbor je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela

vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela oboistične literature

Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem

delu

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent

pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Tehnika:

L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 3eme Partie (Leduc)


Etude:

E. Loyon: 32 Etudes (Billaudot)

P.M. Dubois: 12 Etudes (Leduc)

A. Debondue: 32 Etudes (Leduc)

Sonate:

H. Dutilleux: Sonata (Leduc)

F. Devienne: Sonatas op. 71 (Musica Rara)

W.A. Mozart: Sonata KV 370 (Ed. Fuzeau)

Koncerti:

B. Martinu: Koncert (Eschig)

C.Ph.E. Bach: Koncert Es-dur (Sikorski)

A. Vivaldi: Koncert F-dur F VII no.2 (Ricordi)

J. Rierz: Koncert

Skladbe

J. Castrede: Intermezzo (Leduc)

E. Bozza: Fanatsie Pastorale (Leduc)

R. Schumann: Adagio et Allegro (Billaudot)

H. Tomasi: Evocations (Leduc)

P. Šivic: Trois Pieces de Concert (DSS)

Orkesterski soli:


E. Rothwell: Difficult Passages (Boosey&Hawkes)


16.1 Znanje in

razumevanje

Sposobnost glasbeno-umetniškega izraţanja v

stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom

na osnovi analize

Sposobnost igranja v predpisanih tempih,

dinamiti, agogiki itd., ki jih predpiše avtor


nastopa pri izvajalski praksi


izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije


izvajalski praksi







glasbe)

Utrjevanje didaktičnih principov in njihova

uporaba pri samostojnem delu




obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Oboa 2 in ostalih študijskih

obveznosti iz 2. letnika in vpis v 3. letnik


in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi

komisijski diplomski izpit prve stopnje, ki obsega pet del. Program izpita 1. št.

stopnje:

1. delo iz obdobja baroka

2. delo iz obdobja klasicizma

3. delo iz obdobja romantike

4. delo slovenskega skladatelja

5. delo virtuoznega karakterja 20. ali 21. stoletja

6. Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )

Program lahko obsega tudi eno izpitno skladbo niţjih letnikov (koncert ali

sonata)

Najmanj eno delo mora biti igramo na pamet

Program naj bo sestavljen v soglasju med mentorjem in študentom(tko)


10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)

9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami)

8 – (prav dobro: solidni rezultati)

7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami)

6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem)

5-1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)

Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično),

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska

pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


Samoevaluacija




1. Naslov enote / predmeta / modula Operna igra I


5 ( 2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

90

P 30 V 60 S- Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 6


10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah Predmet operna igra se, saj pri predmetu skupaj delujejo

študentje različnih letnikov in različnih študijskih smeri. Študenti individualno in skupinsko sodelujejo

pri dramaturški in odrski razčlembi operne literature.

Celoletni predmet


kompetence

Gre za predmet skupinskega spoznavnja gledališke in operne zgodovine,sodobnega

trenutka in teorije, kamor so vključeni študentje različnih smeri in tudi z navedenimi

cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso

umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar.

-Obvladovanje bistvenih elementov odrske igre: skupna igra, prostorska

uravnoteţenost, artikulacija,

- Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.

- spoznavanje zgodovine gledališča in gledaliških zakonitosti

- Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo

- Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za odrski prostor

- Sposobnost kontaktov nastopajočih v različnih odrskih situacijah in pogojih

- sposobnost samostojne graditve vloge in vsebinska uskladitev glasbenega in odrskega

delovanja

14. Opis vsebine

Teoretičen del, zgodovina gledališča, gledališka terminologija

Igralec v prostoru

Individualni študij scen

elementi igre: individualno in v skupini

dela na praktičnih nalogah (posamezno in v skupinsko)

Elementi igre- ustvarjanje konflikta

Aranţirke posameznih prizorov

Razlike v zvrsteh

Izdelovalne vaje posameznih prizorov

Vključitev dodatnih izraznih sredstev

Razčlenitev vloge, vsebinska in karakterna obdelava vloge v sklopu celote

Izdelovanje prizorov

Odnos do partnerja

Izdelovanje posameznih prizorov

Vključitev plesa, giba, govora


Mulinari: Zgodovina gledališča

Stanislavski: Sistem

Grotovsky: Kruto gledališče

Descartes: Paradoks o igralcu

M. Ross Clark: Singing, acting and movement in opera (Indiana univ. press, 2002)


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost odrskega nastopanja

razumevanje procesov in metod

ustvarjanja lika

poznavanje didaktičnih postopkov pri

študiju vlog in pri samostojnem domačem

delu

sposobnost usklajevanja glasbenih, odrskih

in psiholoških elementov

sposobnost transformacije

16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin operne

igra pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega

nastopanja


vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah


niso vezane le na en predmet glasbeno izraţanje in izvajalska praksa

poznavanje stilnih obdobij

analiza (pri zgodovini glasbe, pri


poznavanje osnovnih didaktičnih principov

s področja

graditev ustvarjalne samozavesti

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v skupinah.



obveznosti

Vpis v 3. letnik programa



Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka Operne igre

ocenijo nastopi. Ob koncu leta sledi izpit. Ocena je sestavljena 50 % iz ocene nastopov

in 50 % ocene izpita. . Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na

osnovi obiska pouka in sprotnega dela., kar potrdi nosilec predmeta.


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),

5 – 1 – (nezadostno).

Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih

doseţkov, moţnost sodelovanja z drugimi sorodnimi akademijami (AGRFT, ALU) in

umetniškimi inštitucijami doma in v tujini.

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Aleš Jan,

1. Naslov predmeta ORGANOLOGIJA


4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike

5. Stopnja Prva 6. Letnik Po izbiri -semester oba

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Celoleten predmet


kompetence

Poznavanje orgel, tehnične karakteristike in zgodovinski razvoj inštrumenta. Poznavanje

registrov in stilne registracije.

14. Opis vsebine

Zgodovina orgel, Zgodovina orgel na Slovenskem, Opis orgel, Sapnice, Piščali, Omara,

Traktura, Posebne vrste orgel, Nastanek tona v piščali, Registri, registracija,


E. Škulj: Orglarstvo

F. Dugan: Orgulje

O. Wagemann: Geschiche der Orgel und der Orgelbaukunst

H. Bergant: Ob orglah, Branko, Nova Gorica, 1996.

Đ. Tomašić: Organografija

M. Perestegi – Skripta – Organologija


16.1 Znanje in razumevanje Študent ima ob koncu predavanj temeljni pregled

zgodovinskega razvoja orgel, pozna akustične

probleme nastanka tona v piščali, pozna tehnične

karakteristike inštrumenta, in vse skupine registrov s

posameznimi karakteristikami vsakega registra

posebej.

16.2 Uporaba Poznavanje zgodovinskega razvoja orgel in tehničnih

karakteristik, pomagajo orglavcu pri avtentični

interpretaciji orgelske.literature.

Poznavanje registrov pomaga orglavcu pri pravilni

izbiri posameznih registrov ali določenih registerskih

sklopov pri registraciji skladbe.

16.3 Refleksija Poznavanje celotno področje organografije /

organologije je nujno za formacijo glasbenika

orglavca. Spodbuja k nenehnemu iskanju in

pravilnemu pristopu pri interpretacije orgelske

literature.



Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Zgodovina

glasbe, Orgelska literatura I.

Inštrumentacija.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja

18. Pogoji za vključitev v delo oz. za

opravljanje štud. obveznosti

Vpis na AG programov prve stopnje.


lestvica

Ustni izpit


20. Metode evalvacije kakovosti ,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. Prof.. Mario Perestegi, spec.

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGELSKA LITERATURA


4. Kontaktne ure Skupaj60

(30+30)

P60 V S Ostale oblike

5. Stopnja Prva 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle - obvezni strokovni

Sakralna glasba – izbirni

strokovni

10. Steber programa A. Obvezni strokovni, izbirni

strokovni

11. Jezik Slovenski,



kompetence

Spoznavanje in razumevanje mojstrovin skladateljev različnih obdobij. Seznanjanje s

sodobnimi kompozicijskimi tokovi interpretacije glasbe XVI, VII in XVIII stoletja

14. Opis vsebine

G. Frescobaldi, J. P. Sweelinck, Italija (1600-1800), Španija in Portugalska (1600-

1800), Francoska šola (1600-1800), Angleška šola (1600-1800),Severno nemška

orgelska šola (V. Lübeck, N. Bruhns, G. Böhm, J. A. Reinken, D. Buxtehude),

Juţnonemška orgelska šola (J. Pachelbel, G. Muffat), J. S. Bach

Nemški skladatelji po JS Bachu (1725-1800), orgelska literatura nemških, francoskih in

angleških skladateljev (1800-1900), orgelska literatura 20. stoletja, orgelske

kompozicije slovenskih skladateljev.


C.R. Arnold: Organ Literature, The Scarecrow Press, 1998.

W. Apel: The History of Keyboard Music to 1700, Indiana

University Press, 1972.

G. Radule: Materiale di letteratura organistica, Pizzicato, 2005.

F. Douglass: The Language of the Classical French Organ, Yale


F. Klinda: Organ v kultúre dvoch tisícročí, Hudobné centrum

Bratislava, 2005.

H. Bergant: Ob orglah, Branko, Nova Gorica, 1996.

M. Perestegi – Skripta –Orgelska literatura

F. Klinda: Organ v kultúre dvoch tisícročí, Hudobné centrum

Bratislava, 2005.


16.1 Znanje in razumevanje Študent naj bi imel ob koncu predavanj temeljni

pregled orgelske literature

16.2 Uporaba Poznavanje temeljnih del orgelske literature bo kot

bodoči orglavec uporabljal pri sestavljanju letnih

učnih načrtov za učence, propozicijah za

tekmovanja, kot koncertant izvajal dela na recitalih,

pisal spremne besede in strokovne članke.

16.3 Refleksija Pregled obseţne orgelske literature spodbuja

nenehno stremenje v pedagoškem (in

koncertantnem) procesu k bolj raznolikim učnim (oz.

koncertnim)programom in spremljanju novih tokov

sedanjosti.



Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Didaktika

orgelskega pouka, Zgodovina glasbe, Organografija,

Komorna igra.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja

18. Pogoji za vključitev v delo oz. za

opravljanje štud. obveznosti

Vpis v 1.l. smeri orgle



Ustni izpit


20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE I.


4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P

V S Ostale oblike

ID 60

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle


12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet


kompetence

Načini vadenja;

izpopolnjevanje manualne in pedalne tehnike;

razvijanje slušnih, spoznavnih in doţivljajskih sposobnosti;

utrditev in poglabljanje zbranosti;

pomen in načini učenja igre na pamet.

14. Opis vsebine

Interpretacija orgelske literature različnih stilnih obdobij;

seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb;

izvajalska praksa v obliki nastopov

15. Temeljna literatura Pedalna tehnika (Langlais, Doppelbauer)

Dela starih mojstrov:

severnonemška šola (Buxheimer Orgelbuch, S.Scheidt, H. Scheidemann, N. Bruhns, D.

Buxtehude)

italijanska šola (G. Frescobaldi, A. in G. Gabrieli, G.M. Trabaci, D. Scarlatti) JS Bach:

korali

preludiji in fuge (BWV 547, 534, 535)

Romantika (F. Mendelssohn, S. Karg-Elert, J. Rheinberger, C. Franck, J. Jongen)

20., 21.stol. (J. Alain, J. Langlais, O. Messiaen, W.L. Webber, P. Eben, L. Rogg, G. Bovet)

Dela slovenskih skladateljev

Notno gradivo je dosegljivo v knjiţnici AG.


16.1 Znanje in

razumevanje

Stilna interpretacija z osnovami analize;

sposobnost kontrole igranja, zvočnosti prostora in

strukture skladbe.

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

izvajalski praksi.

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta;

vrednotenje interpretacije.



Glasbeno izraţanje in izvajalska praksa ( predmeti

Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igra z

orkestrom);

poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura,

Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik,

Solfeggio );

analiza (glasbenoteoretični predmeti in Zgodovina

glasbe).


učenja

Individualno delo s študentom.




Opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti za program orgle.



Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj 4 skladbe starih mojstrov, 2

preludija in fugi JS Bacha, 5 skladb drugih obdobij.

Izpitni program se izvaja pred komisijo.

Izpitna snov:

1 skladba starega mojstra

1 koral JS Bach

1 preludij in fuga JS Bach

1 skladba romantike

1 skladba sodobne

(ena skladba mora biti cilklično delo)



21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE II.


20 ( 10+10)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

V S Ostale oblike

ID 60

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4



12. Posebnosti Individualno delo s študenti. , Celoletni predmet


kompetence

Utrjevanje manualne in pedalne tehnike;

razumevanje stilne izvedbe in interpretacije;

priprava na samostojno delo;

poglobljeno spoznavanje principov javnega nastopanja (priprava, zbranost,

samokritičnost, tehnike sproščanja).

14. Opis vsebine

Izdelovanje literature različnih stilnih obdobij;


izvajalska praksa v obliki nastopov

15. Temeljna literatura Dela starih mojstrov:

# francoska šola (F. Couperin, L.C. Daquin, L.N. Clerambault, A. Raison, N. DeGrigny,

L. Marchand)

# juţnonemška šola (J. Pachelbel, J.J. Froberger, G. Muffat, J. Speth)

Dela JS Bacha:

# korali

# preludiji in fuge (BWV 532, 541, 566)

# toccata in fuga (BWV 540)

Koncert za orgle in orkester (Haydn, Brixi)

Romantika (J. Brahms, M. Reger, C. Franck, C.M. Widor, L. Vierne)

Dela 20., 21. stol. (O. Messiaen, J. Francaix, F. Bridge, B. Britten, H. Kaminski, P.

Hindemith, L. Sowerby, S. Barber)



16.1 Znanje in

Razumevanje

Stilna interpretacija in analiza;

poznavanje koncerta za orgle in orkester, skupna

igra; razumevanje obseţnejših skladb (forma).


izvajalski praksi.





Glasbeno izraţanje in ozvajalska praksa (predmeti

Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igra z

orkestrom);



Solfeggio);

analiza (glasbenoteretični predmeti in Zgodovina

glasbe).

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom.



obveznosti

Opravljen izpit iz predmeta Orgle I.

.



Za pristop k letnemu izpitu mora študent/ka predelati najmanj 10 skladb različnih stilnih

obdobij.

Izpitna snov se izvaja pred komisijo.

Izpitna snov:

1 skladba starega mojstra

JS Bach: Preludij in fuga ali Toccata in fuga

1 skladba romantike

1 skladba sodobne

1 skladba slovenskega skladatelja

Eno skladbo je obvezno izvajati na pamet.




1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE III.


20 (10+10)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

V S Ostale oblike

60 ID




12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet


kompetence

Priprava obseţnejšega izpitnega programa.

Izpopolnjevanje tehnike;

širjenje programa;

priprava za nastopanje z orkestrom.

14. Opis vsebine

Interpretacija orgelske literature različnih stilnih obdobij;


izvajalska praksa v obliki nastopov.


# češka šola (F.X. Brixi, B.M. Černohorský, K.B. Kopřiva, J. Kuchař,J. Seger, J. Zach)

# angleška šola (J. Bull, S. Wesley, H. Purcell, W. Byrd, J. Stanley, W. Walond, J.

Alcock, T. Tallis)

Dela JS Bacha:

# preludiji in fuge (BWV 546, 548), Toccata, adagio in fuga (BWV 564), koncert

(BWV 593), korali, trio sonate

Koncert za orgle in orkester (G.F. Händel, M.E. Bossi, F. Poulenc, J. Langlais, P.

Hindemith)

Romantika (C. Franck, F.A. Guilmant, L. Janaček, A. Dvořak, M. Reger, H. Parry, P.J.

Stanford)

Dela 20., 21. stol. (N. Hakim, P. Hindemith, H. Kaminski, P. Eben, L. Rogg)


Notno gradivo je dosegljivo v knjiţnici AG.


16.1 Znanje in

Razumevanje

Stilna interpretacija z analizo;

sposobnost kontrole igranja, zvočnosti prostora in

strukture skladbe.


izvajalski praksi.





Glasbeno izraţanje in izvajalska praksa se

dopolnjujeta s predmeti Klavir, Čembalo, Komorna

igra, Zbor in igro z orkestrom.



Solfeggio),

analiza (glasbenoteoretični predmeti in Zgodovina

glasbe).




obveznosti

Vpis v III. letnik.



Za pristop k izpitu mora študent/ka predelati najmanj 10 skladb različnih stilnih

obdobij.

Izpit pred komisijo.

Izpitna snov:

JS Bach: večje delo

1 skladba romantike

1 skladba sodobne

1 skladba slovenskega skladatelja

Eno obdobje naj bo podvojeno.

Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno)



1. Naslov predmeta ORGLE A I.

2. Koda enote

3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P

V S Ostale oblike

60ID




12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet


kompetence

-izpopolnjevanje orgelske tehnike: manualne, pedalne

-razvijanje slušnih, spoznavnih in doţivljajskih sposobnosti

-spoznavanje značilnosti slogov (posebej G. Frescobaldi in J. P. Sweelinck)

-priprava na nastopanje in samostojno delo

- spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske

šole.

14. Opis vsebine

-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja

-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so

potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.

-interpretacija orgelske literature različnih slogovnih obdobij (izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam študenta)

-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva


15. Temeljna literatura Pedalna tehnika: J. Doppelbauer: «10 Etuden für Orgelpedal solo», J. Langlais: «7etudes

de concert» pour pédale seule.


a. Dela italijanskih mojstrov: G. Frescobaldi (izbor iz Fiori musicali: Messa delli

Apostoli, Toccate Lib . I in II), B. Pasquini (izbor iz Toccata in A, Introduzione e

pastorale in G, Quatro sonate: D,G, f), G. Gabrieli (izbor), C. Merulo (izbor), D. Zipoli

(izbor).

b. Dela nemških mojstrov: J. Froberger (izbor iz opusa, Ricercare in E), J. Pachelbel

(izbor iz opusa, Fantasia in g,Toccata in e), J. G. Walther – Koncerti za orgle.

c. Dela holandske šole: J. P. Swelinck (izbor).

Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Orgelbüchlein BWV 599 – 644; b. Preludiji in

fuge: Preludiji in fuge BWV 531, 549, 551, 533; Fuga BWV 578; Pastorale BWV 590.

Dela Romantike: M. Reger, Zwölf Orgelstücke Op. 59; J. Brahms, Koralne obdelave za

orgle WoO 7; F. B. Mendelsohn, izbor iz opusa; J. Rheinberger, Sonate za orgle.

Dela XX. stoletja: O. Messiaen, Le Banquet céleste; J. Langlais, Four postludes for

organ; J. F. Doppelbauer, izbor iz opusa; J. Alain, Le jardin suspendu, JA 71.

Slovenski skladatelji: K. Mašek, Preludiji; H. Sattner, Fuga v C-Duru; I. Hladnik, Fuge

Op.12, Izbor iz Op.40; E. Komela, Fugirane predigre, Petdeset preludijev (izbor); V.

Vodopivec, Preludiji (izbor); S. Premrl, izbor; M. Ţeleznik, Preludiji in fuge (izbor); M.

Tomc, (izbor); S. Ostrec, Cinq morceaux pour Orgue; J. Trošt, Skladba za orgle, Ţalna

fantazija; S. Vremšak, Fuge za orgle (izbor).


16.1 Znanje in

Razumevanje razumevanje procesov in metod vadenja

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb

stilna interpretacija z osnovami analize

sposobnost kontrole zvočnosti prostora in

strukture skladbe

stilna registracija

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

izvajalski praksi

uporaba pridobljenih znanj o registraciji

uporaba ţaluzij

obvladovanje menjav manualnih klavijatur

samokontrola

kontrola zvoka v velikem prostoru

uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

igranju na različne tipe orgel (mehanika,

pnevmatika in električna traktura)


instrumenta



izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir,

Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in

kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, javni nastopi



a) Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti

smeri orgle ali klavirja.

b) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska

praksa) in redno obiskovanje pouka.

c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 4 skladbe starih mojstrov,

minimalno deset koralnih obdelav, J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein), 2

preludija in fugi J. S. Bacha, eno delo iz obdobja romantike, eno delo XX ali XXI

stoletja, eno delo slovenskega avtorja.


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra)

naštudirani program. Izpit mora vsebovati:

- skladba starega mojstra

- J. S. Bach - Preludij in fuga

- eno delo obdobja romantike

- eno delo XX ali XXI st.

- eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja

Po koncu 1. semestra mora študent pristopiti h kolokviju, kjer igra pet koralnih obdelav

J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein) in pet pedalnih etud J. Doppelbauerja.

Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 –

(prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni

rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje

ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim

kriterijem).



sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, .

- Javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi v organizaciji AG

- udeleţbo na drţavnih in mednarodnih tekmovanjih

-sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah

koncertov

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. Prof. Mario Perestegi, spec.

1. Naslov predmeta ORGLE A II


8 (4+4)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

V S Ostale oblike

60ID

5. Stopnja Prva 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4.


10. Steber programa A. Obvezni –strokovni 11. Jezik Slovenski



kompetence

- Interpretativne rešiteve v različnih slogih stare glasbe posebej severnonemške orgelske

šole

- Intrepretacija večih skladb J. S. Bacha

- Interpretacija večih cikličnih del iz obdobja nemške romantike


šole.

14. Opis vsebine


potrebni za kontrolirano obvladovanje problemov interpretacije na historičnih

inštrumentih

-interpretacija orgelske literature različnih slogovnih obdobij (izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)

-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in registracije

-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva


15. Temeljna literatura Tehnične vaje: F. Germani - Lestvice

Pedalna tehnika: J. Langlais: «7etudes de concert» pour pédale seule


a. Dela nemških mojstrov: D. Buxtehude, izbor iz opusa, (Preludij, fuga in ciacona

BuxWV 137, Preludij in fuga 139, 149, Toccata BuxWV 157); N. Bruhns, Preludij in

fuga: g, e (le petit); G. Böhm, Izbor iz opusa; V. Lübeck, Izbor iz opusa; J. A. Reinken,

izbor iz opusa.

b. Dela angleških mojstrov: J. Stanley, Organ Voluntaries, Op. 5, 6, 7.

Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Orgelbüchlein BWV 599 – 644; b. Preludiji in

fuge: Preludiji in fuge BWV 545, 546, 546, 534, 535; Piéce d'Orgue BWV 572;

Canzona BWV 588; Fuga BWV 575, 578, 579; Koncerti BWV 592 – 596.

Dela Romantike: M. Reger, Zwölf Orgelstücke Op. 59; F. Mendelssohn, Sonate Op.65

(III,V), Preludiji in fuge OP 37; R. Schumann, Izbor iz opusa 56 in fuge BACH Op. 60;

J. Brahms, Preludiji in fuge WoO 9 in WoO 10, Koralne obdelave WoO 7.; J.

Rheinberger, Sonate za orgle, Tria za orgle; C. Franck, Piece heroique, Cantabile,

Fantazija A-dur, C-dur.

Dela XX. stoletja: P. Eben, Preludi festini; F. Peeters, Izbor iz opusa; P. Hindemith,

Sonata III; J. Alain, Variations sur un theme de Clément Janequin JA 27, Premiere

Fantasie JA 72, Deuxieme Fantasie JA 117, Deux danses a Agni Yavishta JA 77,78,

Trois Minutes :JA 30, 31, 32.

A. Klobučar – Partita «Ad Pavlinos»

Slovenski skladatelji: D. Fajgelj, Fuga v Des-duru Op.154; F. Grebič, Preludij in fuga v

D-duru; I. Hladnik, izbor iz Op. 40; D. Doktorič, Preludiji – Izbor; S. Premrl, izbor iz

opusa; M. Ţeleznik, Preludiji in fuge – izbor; V. Ukmar – Preambulum, Tri intonacije; I.

Rupnik, Prolog in fuga, Preludij, Sonata, Elegija; P. Ramovš – Toccata, Dve koralne

predigri za orgle; S. Mihelčič, Fantazija; P. Kopač, Vox humana; S. Vremšak, Dvojna

fuga.


16.1 Znanje in

Razumevanje didaktična priprava za igranje tria


skladb

slogovna interpretacija na historičnih

inštrumentih


strukture skladbe

slogovna registracija


izvajalski praksi


uporaba ţaluzij

sigurnost pri menjavi manualnih klavijatur

registriranje v času igranja

samokontrola



igranju na različnih tipih orgel (mehanika,



instrumenta



izvajalski praksi


Paleografija, Organologija, Orgelska literatura,

Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, interni in javni nastopi



a) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska

praksa) in redno obiskovanje pouka in kolokvij.

c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 4 skladbe starih mojstrov,

minimalno deset koralnih obdelav, J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein), 2

preludija in fugi J. S. Bacha, eno delo iz obdobja romantike, eno delo XX ali XXI

stoletja, eno delo slovenskega avtorja.



naštudirani program. Izpit mora vsebovati:

- skladba starega mojstra

- J. S. Bach - Preludij in fuga

- eno delo obdobja romantike

- eno delo XX ali XXI st.

- eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja

Po koncu 3. semestra mora študent pristopiti k kolokviju, kjer igra pet koralnih obdelav

J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein) in eno delo starega mojstra (Preludij in

fugo).





kriterijem).



sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, .,



- sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah

koncertov


1. Naslov predmeta ORGLE A III

2. Koda enote

3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

V S Ostale oblike

60 ID




12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti


kompetence

- Interpretativnih rešitev v različnih slogih stare glasbe, posebej francoske orgelske šole

- Intrepretacija Trio sonata J. S. Bacha BWV 525 – 530

- Interpretacija večih skladb C. Francka


šole.

14. Opis vsebine


potrebni za kontrolirano obvladovanje problemov interpretacije na historičnim

inštrumentima

-interpretacija orgelske literature različnih sslogovnih obdobij (izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)

-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in registracije

-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva



a. Dela francoskih mojstrov: N. de Grygni, izbor iz opusa; F. Couperin, izbor iz opusa;

L. C. Daquin, Noels I-X; L. N. Clerambault, Suita na prvem tonu, Suita na drugem tonu;

G. G. Nivers, Suite za orgle

b. Dela španskih mojtrov: A. Cabezon, izbor iz opusa; F. P. Nasserre -izbor iz opusa; I.

Serrada, izbor iz opusa; F. Andreau, Izbor iz opusa; J. B. J. Cabunniles, izbor iz opusa

c. Dela nemških mojstrov: N. Bruhns, Preludiji in fuga G-dur, koralna obdelava Nun

komm der Heiden Heiland; J.N. Krebs, Toccata in fuga E-dur, Prludij in fuga G-dur; V.

Lübeck, Partita Nun lasst uns Gott dem Herrn; D. Buxtehude, BuxWV 140, 142, 151,

153, 155, Magnificat primi toni BuxWV 203

Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Koralne obdelave, Leipziger Choräle BWV 651,

668; Schübler Choräle BWV 645–650; b. Trio sonate: Ena od triosonat BWV 525, 530;

c. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 538, 539, 541, 543, 536; d. Partite; Partite

diverse sopra BWV 766, 767, 768, 770 (izbor).

Dela Romantike: C. Franck, Koral a-mol, h-mol, E-dur, Priére Op.20; Fantazija A, C,

Final Op. 21; F. Liszt, Evocation…, Preludij in fuga BACH; R. Schumann, Izbor iz

opusa 56 in fuge BACH Op. 60; J. Brahms, Preludiji in fuge WoO 9 in WoO 10; M.

Reger, Stücke Op. 69 in OP. 129.

Dela XX stoletja: P. Eben, Izbor iz opusa ; P. Hindemith, Sonata II, Sonata I; O.

Messiaen, La nataviteté de Seigneur (I-IX) ; J. Alain, Deux danses a Agni Yavishta JA

77, Choral Dorien JA 67, Prélude et Fugue JA 75, 57; M. Dupre, Izbor iz opusa; M.

Duruflé, Prélude, adagio et choral varie sur le «Veni Creator» Op.4, Suite pour orgue

Op.5., Notre Pére Op.14

Slovenski skladatelji: I. Hladnik, Fantazije Op.33, «Fünf fugierte Festspiele» Op.61; J.

Laharnar, Fuga v D-Duru; F. Kimovec, Fuga v C-duru; S. Premrl, Izbor iz opusa; M.

Ţeleznik, Preludiji in fuge, Izbor, Fantazije F-dur, fis-mol; M. Tomc, Preludij in fuga v

E-Duru; B. Arnič, Koncert za orgle, trobila in tolkala (1936); E. Krenk, Koncert za orgle

in godalni orkestar Op.230/1 (1979); F. Ačko, Fuga sopra Alleluia pasquale; P. Šivic,

Prélude, fantasie (meditacija, toccata); P. Ramovš, Fanfara za orgle, Inventiones

pastorales; M. Lipovšek, Toccata; I. Štuhec, Preludij za orgle; S. Vremšak, Passacaglia

in fuga, Intermezo pastorale; A. Misson, Izbor iz opusa

Dodatna izbirna literatura: Dela G. F. Händela: Koncerti za orgle in orkestar: Op.4 št.1,

2, 3, Op.7 št.1, 2, 4, 6; Dela Klasike: W. A. Mozart, Adagio - Allegro – Adaggio KV

594, Andante KV 616, Kirchensonaten KV 263, 244, 274, 328, 336; J. Haydn, Koncerti

za orgle in orkester.


16.1 Znanje in

Razumevanje igranje tria J. S. Bacha


skladb

slogovna interpretacija na historičnem

inštrumentu


strukture skladbe

slogovna registracija


izvajalski praksi


uporaba ţaluzij

sigurnost pri menjavi manualnih klavijatur

samokontrola



igranju na različnih tipih orgel (mehanika,



instrumenta



izvajalski praksi


Liturgične orgle in improvizacija, Paleografija,

Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in

kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, javni in interni koncerti



a) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska

praksa) in redno obiskovanje pouka in kolokvij.

c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 2 skladbe starih mojstrov;

2 korakne obdelave iz skupine (Leipziger Chorale ali Schübler Choräle) J. S. Bacha; eno

Trio-sonato BWV 525 – 530 J. S. Bacha; 2 preludija in fugi J. S. Bacha; en Koral C.

Francka ali eno ciklično delo iz obdobja romantike; eno delo XX ali XXI stoletja; eno

delo slovenskega avtorja.



naštudirani program.

Izpit mora vsebovati: - skladba starega mojstra; - J. S. Bach, ena Triosonata BWV 525 –

530; - eno delo obdobja romantike; - eno delo XX ali XXI st.; - eno delo slovenskega

(sodobnega) avtorja.

Po koncu 5. semestra mora študent pristopiti k kolokviju, kjer igra en stavek Trio Sonate

J. S. Bacha in eden preludij in fugo J. S. Bacha.





kriterijem).


. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in

sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, .,



- -sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah

koncertov


1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE B (modul stara glasba)


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

(15+15)

P

S V Ostale oblike

30 ID

5. Stopnja 6. Letnik

7. Semester

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir, čembalo, harmonika

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Pouk v obliki individualnega dela, celoletni predmet


kompetence

Spoznavanje in razumevanje značilnih prvin orgelske igre.

14. Opis vsebine

Začetne vaje na manualu in pedalu, Artikulacija, Osnovna izhodišča registracije,

Osnovne zakonitosti interpretacije orgelske literature v baroku, romantiki in sodobni.


Začetna šola (npr. D. Sanger, Novello, 1993.)

skladbe starih mojstrov (najpomembnejši predstavniki nacionalnih šol – Italije,

Nemčije, Francije itd.)

JS Bach: korali, laţji preludiji in fuge

Zbrana dela C. Francka, J. Brahmsa, P. Ebna, O. Messiaena ipd.


16.1 Znanje in

Razumevanje

Ob koncu letnika naj bi študent razumel osnove

orgelske igre (sočasno igranje manual – pedal,

osnovna orgelska artikulacija), osnove stilne

registracije ter poznal osnovne značilnosti orgel.

16.2 Uporaba Doseţeno znanje bo uporabil pri primerjavi in

nadaljnji bogatitvi interpretacij skladb iz obseţne

literature za instrumente s tipkami, prav tako pri

sodelovanju in ocenjevanju v komisijah pri orgelskih

izpitih na niţji stopnji.

16.3 Refleksija Načrtovanje, postopnost, uravnoteţenost izbire

programa kot osnova pedagoškega procesa, ki

študentu pomaga pri širitvi lastnega znanja in jih bo

potreboval kot učitelj pri pouku instrumenta.



Predmet se dopolnjuje s predmeti Klavir, Klavirska

literatura, Zgodovina glasbe, Glasbena literatura.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja.



obveznosti

Vpis v letnik ustrezne smeri



Komisijski letni izpit.

Študent/ka mora za pristop k izpitu predelati najmanj 15 skladb.

Izpitna snov: 3 skladbe različnih obdobij.


Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska

pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, študentske ankete


1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

90

Skupaj

120 (60 +60)

P

30

V

90

S

Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 1,2,3; 7. Semester Letni, zimski

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Instrumentalne smeri, ki

imajo predmet v predmetniku

10. Steber programa Izbirni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI, ANGLEŠKI

12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov.

V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom

Celoletni predmet.


kompetence

Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih

letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno

delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega

nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo

literaturo.

- obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna

uravnoteţenost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.

- razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.

- poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših

del v različnih orkestrskih zasedbah

- sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje

- sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in

pogojih

- sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.

14. Opis vsebine

- seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi

premišljeno oblikovanje posameznih orkestrov (simfonični, pihalni,)

- skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in

oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do

teţjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla).

- navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših

ansamblov nujno

- izvajalska praksa v obliki javnih nastopovin koncertov s katerimi pridobijo nujne

izkušnje.


Skladbe iz različnih obdobij glasbene zgodovine za različne orkestrske zasedbe


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost prilagajanja in usklajenega

načina igranja

razumevanje procesov in metod vadenja

razumevanje in razčiščevanje intonančnih

in tonskih problemov


študiju skladb in pri samostojnem

domačem delu


16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija izkoriščanje pridobljenih veščin

orkestrskega igranja in interpretacijskih



niso vezane le na en predmet vrednotenje sposobnosti skupinskega

muziciranja




17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih orkestrskih zasedbah: simfonični, pihalni, študentje so razvrščeni v

orkestre na podlagi avdicij. Predmet se izvaja v letnikih, ko orkester ni obvezen predmet

oziroma ga lahko vpiše le študent razvrščen v zasedbo, ki ni obvezni del programa.



obveznosti

Vpis v drugi letnik programa

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo

kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.

Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni

zasedbi.

Predmet se izvaja v letnikih, ko orkester ni obvezen predmet oziroma ga lahko vpiše le

študent razvrščen v zasedbo, ki ni obvezni del programa.



Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)

- ocena prisotnosti na vajah in nastopih

- kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta)



6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG


doseţkov s koncerti in drugimi javnimi nastopi, udeleţba na drţavnih in mednarodnih

tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec, red. prof. Vasilij Meljnikov, red. prof Joţe Kotar

1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER I


5 (3+2)

4. Kontaktne ure

90

Skupaj

120

(60+60)

P

30

V

90

S

Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester 3+4

8. Študijski program GLASBENA UMETNOST

9. Študijska smer Vse instrumentalne, ki imajo

predmet v predmetniku

10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI,

12. Posebnosti Pri predmetu v skupinah (npr. simfonični in pihalni orkester) skupaj delujejo študentje različnih

letnikov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom

Celoletni predmet


kompetence





literaturo.








pogojih


14. Opis vsebine







ansamblov nujno


izkušnje.




16.1 Znanje in

razumevanje


načina igranja






domačem delu










muziciranja





orkestre na podlagi avdicij



obveznosti

Vpis v drugi letnik programa

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo

kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.

Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni

zasedbi.













tekmovanjih.


1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER II


5 (3+2)

4. Kontaktne ure

90

Skupaj

120 (60

+ 60)

P

30

V

90

S

Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 3 7. Semester 5+6

8. Študijski program GLASBENA UMETNOST

9. Študijska smer Vse instrumentalne, ki imajo

predmet v predmetniku

10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI

12. Posebnosti Pri predmetu v skupinah ( simfonični in pihalni orkester) skupaj delujejo študentje različnih letnikov. V

vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom

Celoletni predmet


kompetence





literaturo.

Poglabljanje naslednjih elementov.








pogojih


14. Opis vsebine







ansamblov nujno


izkušnje.




16.1 Znanje in

razumevanje


načina igranja






domačem delu










muziciranja





orkestre na podlagi avdicij



obveznosti

Vpis v tretji letnik programa. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem

obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi

javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega

programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi.


sprotnega dela.












tekmovanjih.


1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestracija I


3 (1+2)

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V- S - Ostale oblike 30 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in gl. teorija




kompetence

Podrobno poznavanje tehničnih zmoţnosti, dinamičnih zmoţnosti, registrov,

artikulacijskih zmoţnostih instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov

instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah, v komornih orkestrih, orkestrih a2.

Orkestracija lastnih del.

14. Opis vsebine

Praktična uporaba orkestracije lastnih del z upoštevanjem tehničnih in dinamičnih

zmoţnosti, registrov, artikulacijskih zmoţnosti instrumentov.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964.

Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982.

Erpf H.: Lehrbuch der Instrumentation und Instrumentenkunde, Schott Musik

International, Mainz, 1959.

Peinkofer K., Tannigel F.: Handbuch des Schlagzeugs, Schott, 1981.

Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955.

Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000.

Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002.

Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.


16.1 Znanje in

Razumevanje sposobnost orkestriranja manjših

instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih

oblik

razumevanje procesov orkestracije manjših

instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih

oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov

pri instrumentalni analizi ter izdelavi manjših

orkestrskih skladb in pri samostojnem domačem

delu

16.2 Uporaba uporaba orkestracije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje orkestracije glasbenih del


oblikovanju lastnih ter danih del


niso vezane le na en predmet oblikovanje lastnih manjših orkestrskih del pri

pouku kompozicije

orkestralna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije


področja orkestracije

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, lastno delo




programa Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 2.

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Orkestracija

1.


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit



5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem. Gostujočim študentom se

krediti prvega semestra riznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestrska dirigentska praksa s hospitacijami 3 (Modul dirigiranje

3)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3/15 (2+1)

4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15)

P V30 S Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje




kompetence

- priprava na delo z orkestrom

- spoznavanje specifike delovanja orkestra

- spoznavanje različnih vadbenih tehnik in moţnosti

- spoznavanje dela orkestrov naših javnih institucij

- nabiranje dirigentskih izkušenj

14. Opis vsebine

- priprava na vaje šolskih orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega orkestra, en 30 in en 60 - minutni nastop na vajah

šolskega orkestra

- hospitacija vaj orkestrov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in SNG Opere Ljubljana

- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov Akademije za glasbo

- sodelovanje na javnih koncertih študentov AG z orkestri slovenskih glasbenih institucij

- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v organizaciji Akademije za glasbo Ljubljana


Dela iz zakladnice svetovne in slovenske simfonične, operne in zborovske literature, ki so

trenutno na programih šolskih ansamblov in slovenskih glasbenih institucij


16.1 Znanje in

razumevanje

- pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi

skupinami

- pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom

- uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra

- razume principe vodenja

- razume principe delovanja različnih glasbenih

instrumentalnih in pevskih skupin

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih

ansamblov (glede na trenutne moţnosti)

- pri ocenjevanju dela svojih kolegov

- pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov

- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega

ansambla

16.4 Prenosljive spretnosti

– niso vezane le na en

predmet

- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih

- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih

Kolegov

17. Metode poučevanja in učenja vaje, samostojno vadenje, snemanje doseţkov, ,, .



obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj

80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora

ali orkestra, in en 30 in en 60- minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra.

Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno

oceno predmeta.





21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestrsko dirigiranje (Modul dirigiranje 3)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8/15 (4+4)

4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID

5. Stopnja bakalavreat 6. Letnik 3 7. Semester 5+6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje


12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja :

- sproščena in pravilna drţa rok in telesa pri dirigiranju

- poznavanje dirigentskih shem

- suvereno nakazovanje vstopov in odmahov

- uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb

- dirigiranje sprememb tempa

- dirigiranje recitativov

- izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom simfonične literature iz obdobja romantike

14. Opis vsebine

- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni

za prepričljivo vodenje.

- interpretacija orkestrske literature stilnih obdobij romantike, izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega

samostojnega domačega dela

- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli

- izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva



Simfonične skladbe iz obdobja romantike, skladateljev: Mendelssohn, Brahms, Schumann,

Bruckner, Dvořak,Franck, Liszt, Berlioz,


16.1 Znanje in

razumevanje

- dirigentska analiza

- sposobnost kontrole rok in telesa

- sposobnost vodenja ansambla

- poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na izvedbo

- razumevanje procesov in metod vodenja

- poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri


- stilna interpretacija

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla

- pri ocenjevanju dela svojih kolegov

- pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov

- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega

ansambla

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane

le na en predmet

- samostojno analitično razume in interpretira glasbo

- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih

- elemente vodenja uporablja pri pedagoški praksi


učenja

Individualno delo, samostojno vadenje, snemanje doseţkov, ,, .




Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj

(najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta: štiri simfonična dela iz obdobja romantike in

en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov.

Praktični del izpita – dirigiranje polovice koncertnega programa (min. 30' glasbe) šolskemu

ansamblu ali pianistu -korepetitorju, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije,

poznavanje stilnih značilnosti interpretacije od predklasicizma do romantike, poznavanje

specifičnih značilnosti stilne interpretacije izbranega programa

Če se med letom študent izkaţe z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg

mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

Ocena predstavlja 60 % ocene celotnega modula





21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Pedagogika in andragogika 1 (Splošni pedagoški modul I)


5 /12 (3+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

60

V

/

S

/

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2 7. Semester 1. in 2.



Glasbena pedagogika




sakralna glasba


12. Posebnosti Pedagogika in andragogika 1 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z

delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih

delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).


kompetence

- Poznavanje dejavnikov formiranja in delovanja šole kot institucije;

- opredelitev vloge učitelja v vzgojno-izobraţevalnem procesu;

- razumevanje pomena temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega

koncepta šole;

- načini reševanja disciplinskih konfliktov ter oblikovanje primerne klime odnosov v

skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri;

- usvajanje temeljnih znanj s področja izobraţevanja odraslih in spoznavanje

različnih pristopov, metod in načinov dela z odraslimi;

- prepoznavanje in analiziranje problemov in situacij izobraţevanja odraslih v šolah

in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraţevanja;

- uporabljanje pridobljenih spoznanj za nadaljnje lastno individualno izobraţevanje in

vseţivljenjsko učenje.

14. Opis vsebine

- Opredelitev osnovnih pojmov: pedagogika kot znanost, teorija (filozofija), umetnost

ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in

odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije;

- šola kot druţbena institucija:

šola in ideologija (šola kot ideološki aparat drţave in pojav

»prikritega kurikuluma«; potencialni ideološki dejavniki v šoli: učni

predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna/šolska skupnost,

kultura šole, obrobni organizacijski okviri; sistemski ukrepi za

zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo /pravica do

ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole/,

etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije);

vzgojne dimenzije šolskega programa (dualizem vloge šole v

sodobni druţbi: vzgojni in izobraţevalni vidik; pravni in pedagoški

vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole; šola

kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost;

sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti: pravičnost, solidarnost,

inkluzivnost; upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psih

oloških pravic otroka v institucionalni vzgoji);

- izobraţevanje in učenje odraslih.

Potrebe po izobraţevanju odraslih in razvoj neformalnega in

formalnega izobraţevanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem

odraslosti. Ţivljenjska obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju

odraslih ter učenja otrok in mladine. Tipi in značilnosti odraslih

učencev. Izobraţevanje odraslih in razlike med izobraţevanjem

odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraţevanja in učenja odraslih.

Ovire in motivi za izobraţevanje in učenje odraslih. Motivacija za

izobraţevanje in učenje odraslih. Problematika vseţivljenjskosti

učenja in izobraţevanja. Andragoški ciklus.


- Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče. (str. 43-97).

- Jelenc, S. (1998). ABC izobraţevanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center

Slovenije. (101 str.).

- Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-razvojni

model moralne vzgoje). Ljubljana: VIJA. (str. 11-83).

- Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca.

Sodobna pedagogika, št. 4/2003, str. 8-28.

Relevantni članki iz domače in tuje literature, dostopne v knjiţnicah in na svetovnem

spletu.


19.1 Znanje in razumevanje Študent/-ka

- razume osnovne pojme in zakonitosti vzgojno-

izobraţevalnega procesa, pozna teorije in

koncepte strukturiranja in delovanja šole kot

institucije ter vseţivljenjskega učenja;

19.2 Uporaba - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in

oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z

etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri;

19.3 Refleksija - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi

teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in

izobraţevalno prakso;


niso vezane le na en predmet - je usposobljen/a za kritično analiziranje in

sintetiziranje tudi drugih področij druţbenega

udejstvovanja, s čimer more aktivno in

kompetentno delovati v druţbi.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vloţki, samostojni študij literature s skupinskimi

konzultacijami.



Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja


lestvica

Delni izpit iz Pedagogike in andragogike 1 za Splošni pedagoški modul I je pisni izpit.

Ocene so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih

ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).


21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: dr. Tadej Vidmar, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula Pedagogika in andragogika 2 (Splošni pedagoški modul II)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (8) (2+1)

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S 30 Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2,3 7. Semester 3+ 4



Glasbena pedagogika




sakralna glasba


12. Posebnosti Pedagogika in andragogika 2 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula II in se zaključi z

delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih

delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).


kompetence

- Poglobljeno spoznavanje konceptov, poskusov in praktičnih rešitev, ki so odločilno

vplivali na zasnovo in delovanje šole kot institucije ter na vlogo učitelja v vzgojno-

izobraţevalnem procesu;

- poglabljanje in razširjanje znanj s področja izobraţevanja in učenja odraslih;

- razumevanje pomena temeljnih usmeritev s področja vzgoje in izobraţevanja na

osnovi praktičnih primerov;

- uporabljanje usvojenih znanj za lastno individualno izobraţevanje in vseţivljenjsko

učenje.

14. Opis vsebine

Na podlagi analize primerov iz zgodovine in analize obstoječega stanja študentke in

študenti poglobljeno spoznavajo:

- razne dimenzije in kontekste vzgoje in izobraţevanja,

- poloţaj šole kot druţbene institucije,

- razmerje med šolo in drţavo,

- razmerje med učiteljem in druţbo ter učiteljem in učencem,

- stopnje v razvoju otroka s pedagoškega vidika,

- izobraţevanje in učenje kot permanenten in kontinuiran vseţivljenjski ciklus.


- Platon. (1995). Drţava. Ljubljana: Mihelač.

- Rabelais, F. (1981). Gargantua in Pantagruel. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.

- Ozvald, K. (2000). Kulturna pedagogika. Ljubjana: Jutro – ACS.

- Makarenko. A. S. (1950). Pedagoška pesnitev. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Rousseau, J. J. (1997). Emil ali O vzgoji. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

- Komenský, J. A. (1995). Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

- Apple, M. W. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.

- Kant, I. (1997). O pedagogiki. Phainomena, let. 6, št. 19/20, str. 36-44.

Vsak študent oz. študentka se na podlagi razpisanih tem odloči za pripravo seminarske

naloge, za katero, po posvetovanju z učiteljem, izbere ustrezno literaturo.

Predvidena je relevantna domača in tuja literatura, dostopna v knjiţnicah in na

svetovnem spletu.


19.1 Znanje in

razumevanje

Študent/-ka

- razume terminologijo in zakonitosti vzgojno-

izobraţevalnega procesa;

- pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole

kot institucije ter vseţivljenjskega učenja;.

19.2 Uporaba - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati

primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in

pravno-formalnimi okviri;

19.3 Refleksija - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi

teoretičnimi koncepti ter vzgojno in izobraţevalno prakso;

19.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- je usposobljen/a za kritično analizo in sintezo tudi na

drugih področjih druţbenega udejstvovanja, s čimer lahko

aktivno in kompetentno deluje v druţbi.

17. Metode poučevanja in učenja Samostojni študij literature z namenom samostojne priprave seminarske naloge.

Individualne konzultacije. Prisotnost pri predstavitvi seminarskih nalog.





lestvica

Delni izpit iz Pedagogike in andragogike 2 za Splošni pedagoški modul II je v obliki

priprave seminarske naloge in njene predstavitve v skupini (65%) ter prisotnosti in

aktivnemu sodelovanju pri predstavitvah seminarskih nalog (35%). Ocene delnega izpita

so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska

pouka in sprotnega dela

Končna ocena Splošnega pedagoškega modula II je sestavljena na podlagi pozitivnih

ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ..

21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: dr. Tadej Vidmar, doc.

1. Naslov modularnega predmeta Pedagogika in andragogika za instrumentaliste ( pedagoški modul)


6/15 (3+3)

4. Kontaktne ure Skupaj

60

(30+30)

P

60

V

/

S

/

Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1,2,3 7. Semester oba

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in

glasbene teorije, dirigiranja in

sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski



kompetence

Predmet seznanja študente in študentke z dejavniki, ki vplivajo na formiranje in

delovanje šole kot institucije, prav tako pa opredeljuje vlogo učitelja v vzgojno-

izobraţevalnem procesu. Omogoči jim, da s pridobitvijo temeljnih znanj s področja

izobraţevanja odraslih uporabijo različne pristope, metode in načine dela z odraslimi.

Študent(ka):

Razume pomen temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega

koncepta šole.

Zna reševati disciplinske konflikte ter oblikovati primerno klimo odnosov, v

skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri.

Zna prepoznavati in analizirati probleme in situacije izobraţevanja odraslih v

šolah in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraţevanja.

Zna uporabiti pridobljena spoznanja za nadaljnje lastno individualno

izobraţevanje in vseţivljenjsko učenje.

14. Opis vsebine

Opredelitev osnovnih pojmov.

Pedagogika kot znanost, teorija, umetnost ter kot aplikativna in sintezna veda.

Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije

in indoktrinacije. Odnos med vzgojo in izobraţevanjem.

Šola kot družbena institucija.

- Šola in ideologija.

Šola kot ideološki aparat drţave in pojav »prikritega kurikuluma.« Potencialni

ideološki dejavniki v šoli: učni predmeti, metode poučevanja, učitelj,

razredna-šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri.

Sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo (pravica

do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole). Etično-

strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije.

- Vzgojne dimenzije šolskega programa.

Dualizem vloge šole v sodobni druţbi: vzgojni in izobraţevalni vidik. Pravni

in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole.

Šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost.

Upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psiholoških pravic otroka v

institucionalni vzgoji.

Teoretski in praktični problemi razvoja otroka s pedagoškega vidika

Temeljne značilnosti fizičnega in psihičnega razvoja otroka ter razvoja njegove

moralnosti. Identifikacija kot medij moralne vzgoje. Osnovna načela razvoja

moralnega razsojanja. Oblikovanje principa avtoritete.

Izobraževanje in učenje odraslih.

Potrebe po izobraţevanju odraslih in razvoj neformalnega in formalnega

izobraţevanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem odraslosti. Ţivljenjska

obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju odraslih ter učenja otrok in mladine.

Tipi in značilnosti odraslih učencev. Izobraţevanje odraslih in razlike med

izobraţevanjem odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraţevanja in učenja

odraslih. Ovire in motivi za izobraţevanje in učenje odraslih. Motivacija za

izobraţevanje in učenje odraslih. Problematika vseţivljenjskosti učenja in

izobraţevanja. Andragoški ciklus.


Temeljna literatura.

Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center

Slovenije.

Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-

razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana: VIJA.

Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne

šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4/2003.

Priporočena literatura.

Althusser, L. (2000). Izbrani spisi. Ljubljana: Zaloţba /*cf.

Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.

Pavlovič, Z. (1993). Psihološke pravice otroka. Radovljica: Didakta.

Peček, M. (1998). Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj. Ljubljana: Znanstveno

in publicistično središče.


19.1 Znanje in razumevanje Študent(ka) razume osnovne pojme in zakonitosti

vzgojno-izobraţevalnega procesa, pozna teorije in

koncepte strukturiranja in delovanja šole kot

institucije ter vseţivljenjskega učenja.

19.2 Uporaba Študent(ka) zna reševati vzgojno-disciplinske

konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v

skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri.

19.3 Refleksija Študent(ka) zna kritično vrednotiti usklajenost med

raznimi teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in

izobraţevalno prakso.



Študent(ka) je zna kritično analizirati in sintetizirati

tudi druga področja druţbenega udejstvovanja, s

čimer mu je omogočeno aktivno in kompetentno

delovanje v druţbi.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vloţki.

Samostojni študij literature s skupinskimi konzultacijami.



obveznosti

Vpis v ustrezen letnik,

Izbira pedagoškega modula.



Pisni izpit (sestavlja 40 % ocene celotnega pedagoškega modula) Gostujočim

študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar

potrdi nosilec predmeta.

Ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so ocene 1-5 negativne, 6-10

pa pozitivne.

20. Metode evalvacije kakovosti Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov ob koncu

predavanj, z iskanjem sprotne povratne informacije ter z analizo opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Tadej Vidmar

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE I


20 (11+9)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)


60

5. Stopnja 1 6. Letnik I 7. Semester 1+2



12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Korepeticije se izvajajo v obsegu 60 ur. ,

Celoletni predmet


kompetence

Spoznavanje in obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin ,

razvijanje: glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno

interpretacijo besedila, poglobljeno spoznavanje interpretacij različnih stilnih obdobij,

spoznavanje koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do

sodobnih del.

Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na

koncertnem ali opernem odru.

14. Opis vsebine

Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni

program tehničnih vaj, ki odpravljajo pomanjkljivosti in vodijo študenta k nadaljnemu

razvoju glasu (vokalize, staccato vaje, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo,

lestvice , 'voix mixte ', stilno okraševanje,…)

Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene

individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih

nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.


-Antična arija ali

pesem iz obdobja zgodnje angleške renesanse ali baroka… najmanj 5 (pet )

(arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat, skladateljev kot npr: A. Scarlatti,

J.B. Bononcini, G. Caccini, F. Durante, itd.

pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. )

-laţja arija iz oratorija, maše, kantate…, najmanj 2 (dve )

(iz različnih stilnih obdobij skladateljev kot npr: J. B. Pergolesi, A. Vivaldi, G. F.

Haendel, W. A. Mozart, itd.)

-samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest )

(obdobje od klasicizma do pozne romantike, skladateljev kot npr: J. Haydn, W. A.

Mozart, F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, A. Dvorak, P. I. Čajkovski, E. Grieg,

itd.)

-slovenski samospev…najmanj 4 (štiri )

-operna arija…najmanj 2( dve)

(primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij, ki omogoča napredovanje v razvoju in

oblikovanju glasu od manj zahtevne do teţje)


16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost kontrole telesa


razumevanje vzročno-posledičnih metod za

obvladovanje glasu


skladb in pri samostojnem domačem delu

Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba Uporaba tehničnega in interpretativnih znanj pri

izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja glasu

vrednotenje stilnega podajanja interpretacije


izvajalski praksi



pri zboru, komornem petju )



glasbe)




področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije, izvajalska praksa




programa petje

Pogoj za opravljanje izpita:

-Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 1 in 2, neobvezno na

pamet.

Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija.

-najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa)

-redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


lestvica

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi:

-1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka,

-1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija,

-3 (tri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature,

-1 (en) slovenski samospev,

-1 (eno) operno arijo

Program kandidat izvaja na pamet.


10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )

9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )

8 – prav dobro ( solidni rezultati )

7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )

6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )

5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .,



21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof, Pija Brodnik..

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE II


20 (10+10)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)


60 ID

5. Stopnja 1. 6. Letnik II 7. Semester 3+ 4




Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje gibkosti in jakosti glasu,

glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo

besedila v glavnih svetovnih jezikih, poglobljeno oblikovanje interpretacij različnih

stilnih obdobij, spoznavanje teţjega koncertnega in opernega programa vseh stilnih

obdobij, od začetkov do sodobnih del.




14. Opis vsebine


program tehničnih vaj, ki nadgrajuje obvladovanje glasu, odpravlja pomanjkljivosti in

vodi študenta k nadaljnemu razvoju (teţje vokalize, staccato vaje v večjem obsegu,

izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice v obsegu do undecime,

izpopolnjevanje teţjih stilnih okraskov, …)





-Antična arija ali

pesem iz obdobja zgodnje angleške renesanse ali baroka… najmanj 3 (tri )

(teţje arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat, skladateljev kot npr: A.

Scarlatti, B. Marcello, Ch. W. Gluck, J. P. Martini, G. Caccini, F. Durante, itd… s

poudarkom na razvijanju intenzivnega legata in stilnem okraševanju.)

teţje pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. )

-arija iz oratorija, maše, kantate…, najmanj 2 (dve)

( različnih skladateljev od baroka do romantike)

-zahtevnejši samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest )

( obdobje od klasicizma do pozne romantike, skladateljev kot npr: J. Haydn, W. A.

Mozart, L. van Beethoven, F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, A. Dvorak, P. I.

Čajkovski, E. Grieg, itd.)

-laţji samospevi 20.in 21. stol. različnih avtorjev…najmanj 4 (štiri )

-zahtevnejši slovenski samospevi…najmanj 4 (štiri )

-operna arija…najmanj 2 (dve)

(primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij, ki omogoča napredovanje v razvoju in

oblikovanju glasu od manj zahtevne do teţje)


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole telesa in obvladovanje

glasu pri zahtevnejših skladbah

sposobnost glasbeno – umetniškega izraţanja v

stilno ustrezni interpretaciji




16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri izvajalski

praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje obvladovanja glasu za izraţanje

različnih čustvenih stanj

vrednotenje umetniškega podajanja

pri izvajalski praksi



pri zboru, komornem petju )



glasbe)



poznavanje osnovnih didaktičnih principov




Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta Petje 1



pamet.





lestvica




-3 (tri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature,

-1 (en) samospev 20. ali 21. stol. ,

-1 (en) slovenski samospev,














21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof., Pija Brodnik

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE III


20 (10+10)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)


60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik III 7. Semester 5+6




Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje teţjih tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje gibkosti in jakosti

glasu, celotnega glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za

ustrezno interpretacijo besedila v glavnih svetovnih jezikih, poglobljeno oblikovanje

interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje teţjega koncertnega in opernega

programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del.




14. Opis vsebine


program teţjih tehničnih vaj, ki nadgrajuje obvladovanje glasu, odpravlja eventuelne

pomanjkljivosti in vodi študenta k nadaljnemu razvoju (teţje vokalize, staccato vaje v

obsegu 8+5, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice v celotnem

obsegu, izpopolnjevanje teţjih stilnih okraskov, …)





-Pesem ali arija starih mojstrov… najmanj 3 (tri)

(teţje arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat s poudarkom na stilno

poglobljenem umetniškem izvajanju in okraševanju.)

teţje pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. )

-arija iz oratorija, maše, kantate ali koncertna arija…, najmanj 2 (dve)

( različnih skladateljev od baroka do sodobnosti)

- samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest)

( različnih avtorjev in obdobij od klasicizma do 20. stol.)

- samospevi iz svetovne lit. različnih avtorjev 20. in 21. stol. …najmanj 4 (štiri)

- slovenski samospevi …najmanj 4 (štiri)

( različnih avtorjev in obdobij od klasicizma do 21.stol)

-operna arija…najmanj 2 (dve)

(primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij in avtorjev, kar omogoča napredovanje v

razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do teţje)

Študent lahko namesto 1 (ene) operne arije ali arije iz oratorija, maše ali kantate izbere

2 (dva) samospeva več po lastni izbiri ali obratno: namesto dveh samospevov izbere 1

(eno) operno arijo ali arijo iz oratorija, maše, kantate več, glede na naravo glasu in

usmeritev.


16.1 Znanje in

razumevanje

zmoţnost kontrole telesa in obvladovanje glasu

pri zahtevnejših in teţjih skladbah

sposobnost poglobljenega glasbeno –

umetniškega izraţanja v stilno ustrezni

interpretaciji



16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri izvajalski

praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje obvladovanja telesa in glasu za

izraţanje različnih čustvenih stanj

vrednotenje umetniškega podajanja

pri izvajalski praksi



pri zboru, komorno petje, orkestru )



glasbe)

analiza - (pri zgodovini glasbe, pri



področja




Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta Petje 2



pamet.





lestvica




-4 (štiri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature,

-1 (en) samospev 20. ali 21. stol. ,

-2 (dva) slovenski samospev,


Študent lahko namesto 1 (ene) operne arije ali arije iz oratorija, maše ali kantate izbere

2 (dva) samospeva več po lastni izbiri ali obratno: namesto dveh samospevov odpoje 1

(eno) operno arijo ali arijo iz oratorija, maše, kantate, glede na naravo glasu in

usmeritev.













1. Naslov enote / predmeta / modula Plesna kompozicija I


3 (2+1)

4. Kontaktne ure 60 (30+30) Skupaj P 0 V 60 S 0 Ostale oblike






kompetence

Cilj predmeta je kontinuiran proces ozaveščanja telesa, delo s partnerjem in v skupini.

Znanje vaj omogoča študentu pravilno uporabljanje teţe svojega in telesa partnerja.

Vaje omogočajo funkcionalno ozaveščanje centra telesa, kar sluţi boljšemu poznavanju

svojega gibalnega aparata, s tem pa se moţnost samostojne kreativnosti povečuje ter

razvijejo lastno gibalno fantazijo in ustvarjalnost. Poleg ustvarjalnega sodelovanja s

partnerjem in skupino je cilj predmeta predvsem komunikativen, samostojen, kreativen

in odgovoren gibalec/plesalec-igralec.

S procesom vodene improvizacije študent razvija, utrjuje in poglablja stanje posebne

pozornosti v odnosu do sebe, partnerjev in prostora, poleg tega pa širi meje svojih

specifičnih gibalnih zmoţnosti.

Z uvedbo videa (snemanje posameznih stopenj improvizacije), si razvijajo kritičnost na

vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije

preko interpretacije do vrednotenja ustvarjalnega dela.

14. Opis vsebine

Proces funkcionalnega ozaveščanja telesa, poteka z eno osnovnih gibalnih tehnik

»kontakt improvizacijo«, ki pa vključuje tudi temeljne osnove Feldenkrais metode in

Alexandrovega principa.

a) vsaka ura se začne s sklopom ogrevalnih vaj:

b) sistem vaj, ki potekajo v parih in omogočajo razvijanje dialoga z drugim telesom:

c) Vodene improvizacije, študenta naučijo ustvarjalnega sodelovanja s partnerjem oz.

skupino in ga vzpodbujajo v njegovi samostojni ustvarjalnosti, domišljiji, sugestivnosti,

originalnosti in senzibilnosti.

d) Razlika med abstraktno in kompozicijo s točno določeno vsebino. Z vajo »labirint«

študent, poskuša zdruţit vsa do takrat znana tehnična znanja veščin, ki jih učimo, z

osebnim talentom in preddispozicijami.

e) Uporaba videa: snemanje posameznih stopenj vodenih improvizacij oz. krajših študij

ter ogled le teh. Študentje si ob tem razvijajo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega

procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do

vrednotenja ustvarjalnega dela.


Jacqueline M. Smith-Autard: »Dance composition«,

Gremese Editore, 1996.

Lynne Anne Blom and L. Tarin Chaplin: »The Moment of Movement Dance

Improvisation«, Dance Books, 1989.

Anna Triebel-Thome: »Feldenkrais«, Gräfe und Unzer Verlag, 1997.

Ogled videa nekaterih priznanih tujih in domačih izvajalcev, ki v svojih predstavah

uporabljajo »kontakt improvizacijo«: (Trisha Brown, DV 8, Wim Vandekeybus, Josef

Nadj, Brane Potočan, Iztok Kovač).


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent naj bi bil konec letnika sposoben uporabiti

pridobljeno znanje in razumevanje vaj iz kontakt

improvizacije za funkcionalno in kontrolirano

uporabo, tako svojega telesa kot tudi telesa partnerja

in s pridobljenim znanjem v medsebojnem dialogu s

partnerjem, razviti lastno gibalno fantazijo in

ustvarjalnost ter postaviti zaključno kompozicijo.

16.2 Uporaba Študent uporabi tako teoretično kot praktično znanje

in ga prenese v prakso pri drugih študijskih

predmetih

16.3 Refleksija Razvijanje lastnega gibalnega nadzora, kritičen

odnos do telesa in giba na sploh.



Študent lahko pridobljeno znanje aplicira na različna

področja timskega ali samostojnega ustvarjanja.

17. Metode poučevanja in učenja a) predavanja, na katerih študentje pridobijo teoretični okvir, predvsem pa praktična

znanja 50%

b) tri krajše študije, ki so izčiščen rezultat idej in sprotnih gibnih materialov, ki so jih

raziskovali pri vodeni improvizaciji 20%

c) zaključna kompozicija v paru 30%



a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

b) redno obiskovanje predavanj oz. aktivna vključitev v pedagoški proces. Narava

http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/bologna/PredmetiAdmin.asp?PredmetID=188

predmeta pogojuje sprotno preverjanje znanja in samostojnega dela ter je nadvse vaţno,

da je študent pri pouku nenehoma dejavno angaţiran.

c) priprava na samostojno zaključno kompozicijo v paru. Mesec pred zaključkom se

vzpostavijo pari (do takrat so se med vajami, improvizacijami menjavali). Par mora

začeti z intenzivnim razvijanjem medsebojnega dialoga in skupaj pripraviti zaključno

kompozicijo.


lestvica

Semestralni izpit


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),

5 – 1 – (nezadostno).


20. Metode evalvacije kakovosti ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta Izr.prof. Tanja Zgonc

1. Naslov enote / predmeta / modula Pozavna 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer pozavna


12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur letno, celoletni predmet


kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnh elementov igre na

pozavno( pravilna drza, dihalna tehnika, tehnika roke, kvaliteta tona).

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka (večina prirejenih

del) do sodobnih del.

Izvajalska praksa ima poudarek na samozavestnem, prepričljivem in zanimivem

nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja.

Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so


Interpretacija literature za pozavno različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe),

Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega

študenta.






E.Bozza Ballade

A.Guilmant Morceau Symphonique

B.Dvarionas Thema + Var.

M.Willson 76 Trombones

J.Kotsier Sonatina

C.Chaplin Oh That Chelo

P.Hindemith Sonate

C.M.Weber Romanze

S.Sulek Sonata

Korsakov Concerto

E.Sachse Concertino

V.Blazevic Konzert nr.1 + nr.2

F.Gräfe Koncert

E.Reiche Koncert

F.David Koncert

Opazovanje rasti kvalitete igranja na pozavno na mednarodnem nivoju in prilagajanje

literature.

.


16.1 Znanje in

razumevanje

-Sposobnost kontrole telesa, rok, dihanja, sposobnost

pihanja ter razumevanje funkcioniranja celotnega

telesa.

16.2 Uporaba -Uporaba kontroliranega dihanja ter pihanja in


16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega znanja instrumenta.

-Vrednotenje interpretacije.

-Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi.



Glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (

komorna igra, orkester ).

Poznavanja stilne interpretacije ( pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).

Poznavanju osnovnih didaktičnih principov s

podrocja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s studenti, izvajalska praksa.



obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno – umetniške nadarjenosti

in znanja smeri pozavna in vpis v 1. letnik.

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali dva javna nastopa (izvajalska

praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.



Po zakjljučenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20-30

minut, ki vsebuje: koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe),

tehnično etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo,

orkesterska mesta. Skladbe se igrajo na pamet.











20. Metode evalvacije kakovosti Studenstke ankete,

Samoelvalvacija,

Javno predstavljanje studenstkih dosezkov z nastopi, udelezbo na drzavnih in

mednarodnihh tekmovanjih...

21. Sestavljalec učnega načrta Doc.mag.art.Kranjc Dusan



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Pozavna


12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur, celoletni predmet


kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drze, dihalne

tehnike, tehnike roke, kvalitete tona.

Uvajanje drugega instrumenta (alt pozavna).


renesanse do sodobnih del.


14. Opis vsebine

Sistematično izpopolnjevanje literature za pozavno vseh obdobij, zgrajeno na

individualnosti vsakega študenta.





Spoznavanje orkestrske literature.


J.Guy Ropartz Piece in mi be Mineur

LarsErik Larsson Concertino

H.Meyer Sonate c-moll

J.B.Loeillet Sonate g-moll

Didier Godel Sonata da Chiesa

G.Pergolesi Sinfonia

Margit Zimmermann Tryptichon

J.B.Boismortier Sonate C-Dur

Johann L.Krebs Fantasia Pos+organo

Corelli Sonata in d-moll

Marcello Sonata in C Dur

G.F.Haendel Sonate g-moll

J.G.Mortimer Prelude and Dance

V.Kalabis Sonata

Jules Massenet Meditation

Bernhard Krol Capricio da Camera

John G.Mortimer Ballade

Ernst Bloch Symhony

Frank Martin Ballade

Serocki Sonatina

J Casterede Concertino

S Stojowski Fantasie

Bruno Bjelinsky Tri bibliske legende

Jan Kotsier Ludus Agonis

R.Schumann 3 Romance

B.Günes Promenade

Pavel Šivic Balada

Uroš Krek Theme Varie

Darijan Boţič Quaterni

Pavel Šivic Most

Literatura se lahkjo dopolnjuje s skladbami podobne teţavnosti, zlasti modernih

skladateljev


16.1 Znanje in

razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih.


nastopanja pri izvajalski praksi.

Sposobnost glasbeno-umetniskega izraţanja v stilno

ustrezni interpretaciji.


izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije.


izvajalski praksi.



Glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (npr.

komorni igri,orkestru ).

Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu,

analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).

Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih).

Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih

principov s področja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom

Izvajalska praksa



obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Pozavna 1 in vpis v 2. letnik





Po zakjljucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega student pripravi 30-40

minut, ki vsebuje :

koncert (ali drugo vecje delo),

sonato (ali drugo delo stare glasbe),

tehnicno etudo (ali solo skladbo),

melodicno etudo (ali solo skladbo),

moderno delo(Slovensko delo),

odlomki iz orkestrske literature (5-10)

Skladbe se igrajo na pamet.












,, .,






25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Pozavna


12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur letno, celoletni predmet


kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drţe, dihalne in

pihalne tehnike.


renesanse do sodobnih del poudarkom na moderni artikulaciji.

Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso.

Uvajanje tretjega instrumenta (baročna pozavna).

14. Opis vsebine

Sistematično izpopolnjevanje literature za pozavno iz vseh obdobij zgrajeno na


Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu.

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva



Andre Lafosse Methode Complete

Andre Lafosse VadeMecum

Eugene Bozza Graphismes - graficna notacija

Nino Rota Concerto

M.Spisak Concerto

Arlene E.Sierra Concerto with Wind Band

L.Gröndahl Concert

H.Milentz Concert für altposaune

L.Mozart Concerto

Blaz Pucihar 3 jazzy pieces

Tomaz Habe Preludij in Caprice

Pavel Mihelcic Sonata 80

Pavel Sivic Deux Pieces de Concert

Program predvideva skladbe za altovsko in tenorsko pozavno.

Literatura se dopolnjuje s skladbami podobne teţavnosti, zlasti modernih skladateljev


16.1 Znanje in

razumevanje


Sposobnost glasbeno-umetniškega izraţanja v stilno-





izvajalski praksi.


Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi.




komorni igri, orkestru ).


analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba

pri samostojnem delu.


Izvajalska praksa.



obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Pozavna 2.





Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 40-50

minut programa, ki vsebuje:

koncert (ali drugo večje delo),


tehnično etudo (ali solo skladbo),

melodično etudo (ali solo skladbo),

moderno delo (slovensko delo),

odlomke iz orkestrske literature ( 5 – 10).

Skladbe se igrajo na pamet.











20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete.

Samoevaluacija.


mednarodnih tekmovanjih itd..


1. Naslov modularnega predmeta Psihologija ( pedagoški modul)


7/15 (3+4)

4. Kontaktne ure:

Skupaj7

5 (37,5

+37,5)

P 60 V 15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester oba

5. Stopnja Prva 6. Letnik 1,2,3

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer

Vse, razen kompozicije in glasbene teorije,

orkestrskega in zborovskega dirigiranja in

sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski




Pri predmetu Psihologija študenti spoznajo temeljna psihološka znanja na tak način, da bodo

nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri poučevanju inštrumenta, komorne igre, orkestra in

zbora:

poznajo temeljne zakonitosti in dejavnike razvoja in jih znajo upoštevati pri svojem

delu z učenci;

poznajo zakonitosti in oblike učenja in jih ustrezno uporabljajo glede na individualne

značilnosti in potrebe učencev;

znajo spremljati, preverjati in vrednotiti napredovanje učencev ter jim dajati ustrezne

povratne informacije;

znajo voditi različne skupine učencev in oblikovati optimalne pogoje za delo v

različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine);

znajo vzpostaviti in ohranjati komunikacijo in sodelovanje z učenci z različnimi

udeleţenci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni

delavci);

so usposobljeni za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.

14. Opis vsebine

4. VSEBINA PREDMETA

Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega

procesa.

Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos.

Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in

lastne aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov.

Svetovanje, pomoč staršem in učencem pri izbiri inštrumenta.

Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke

osnove učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega

ţivčnega sistema.

Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje

multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in

zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja inštrumenta.

Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene

ustvarjalnosti.

Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene

preference). Vpliv glasbe na posameznika (miselne procese, čustvovanje).

Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.

Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja:

sposobnosti (intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura,

strategije in načini učenja inštrumenta, učna motivacija, osebnostno čustveni

dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki učenja. Fizikalni in

socialni dejavniki učenja.

Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami.

Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin.

Komunikacija in vodenje skupin (komornih, orkestra, zbora). Učiteljeva osebnost.

Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega

ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje

izvajanja.


6. TEMELJNI ŠTUDIJSKI VIRI:

Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford

University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243.

Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (2004). Sensation and perception, Hoboken, NJ, John Wiley

& Sons, 116-178,

Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja.

Psihološka obzorja, 9/2, 103-120.

Habe, K. (2006). Vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru na prostorsko- časovno

sklepanje. Psihološka obzorja, 15/2, 53-66.

Kompare, A., Straţišar, M., Dogša, I., Vec, T., in Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in

dileme, Ljubljana, DZS, 26-50.

Marentič-Poţarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS.

Parncutt, R., McPherson, G.E. (2002). The Science and Psychology of Music. Oxford: Oxford

University Press, 3-63, 151-183, 335-353.

Peklaj, C., Smolej-Fritz, B. (2006). Problemi preverjanja in ocenjevanja glasbenega izvajanja.

Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 19-25.

Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od

spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy.

Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka

obzorja, 9/1, 91-106.

16. Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in

Razumevanje

Študent:

pozna metode in tehnike proučevanja učnega procesa, pozna

zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem,

teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja,

ki vplivajo na učenje inštrumenta;

razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke

osnove učenja;

zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem,

učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega

razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil,

principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov,

modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko

učenje), razume povezavo med posamezno obliko učenja in

učnimi rezultati;

pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti

ustvarjalnih ljudi na področju glasbe;

razume proces pomnjenja in pozabljanja;

zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke,

fizikalne in socialne);

pozna in razume značilnosti dobre komunikacije in

vodenja skupin, pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega

učnega okolja;

pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev;

pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja.

16.2 Uporaba opazovanja v razredu pri načrtovanju, vodenju in spreminjanju

lastnega dela z učenci;

zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z

učenci;

zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za

doseganje optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne

tehnike in metode za razvijanje ustvarjalnosti učencev pri

instrumentalnem pouku,

upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna

svetovati učencem, kako vaditi v danih okoliščinah, spodbuja

učenje učenja;

zna svetovati učencem in njihovim staršem pri izbiri

inštrumenta;

zna uporabiti različne pristope za zmanjševanje izvajalske

anksioznosti;

zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati

sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrţevati

ustrezno disciplino za nemoteno delo v skupini (komorni,

orkestru, zboru);

zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske

značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in

ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka.

16.3 Refleksija zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci

ter spreminjati svojo prakso;

razume povezavo med svojim načinom poučevanja in

razvojem izvajalske anksioznosti pri učencih;

zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim

prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo,

se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleţenci v

učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi

delavci) na šoli in v širši skupnosti,

zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim

poslušalcem (učenci, starši, sodelavci),

je sposoben sodelovati v različnih timih.


učenja

predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne

naloge,




Vpis v ustrezen letnik

obvezno opravljene vaje ter aktivno sodelovanje pri celotnem predmetu, so pogoj za pristop k

izpitu



pozitivna ocena iz vaj in pisni izpit (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) Izpit predstavlja 40 %

ocene pedagoškega modula.

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela

v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.


kakovosti

Študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta izr. prof. dr. Cirila Peklaj, asist. mag. Barbara Smolej Fritz

1. Naslov enote / predmeta / modula Psihologija 1 (Splošni pedagoški modul I)


5 (12) 2+3

4. Kontaktne ure:

Skupaj

60

(30+30)

P

45

V

15

S

/

Ostale oblike: /




Glasbena pedagogika




sakralna glasba

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Psihologija 1 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z delno oceno.

Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh

delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni predmet


kompetence

Pri Psihologiji 1 študenti usvojijo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje

pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju:

- poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem

delu z učenci;

- poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne

značilnosti in potrebe učencev;

- spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih

povratnih informacij;

- sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v

različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s

posebnimi potrebami;

- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z

različnimi udeleţenci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni

delavci);

- usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.

14. Opis vsebine

- Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa.

- Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos.

- Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in lastne

aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov.

- Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke osnove

učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega ţivčnega

sistema.

- Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje

multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in

zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja glasbe.

- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene

ustvarjalnosti.

- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference).

Psihološke osnove moralnega razvoja.

Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford

University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243.

Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (1999). Sensation and percption, Forth Worth: Harcourt

Brace College Publishers,

Kompare, A., Straţišar, M., Vec, T., Dogša, I., Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in

dileme, Ljubljana, DZS, 7-35.


Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od

spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy.

Peklaj, C, Smolej Fritz, B. (2006). Problemi preverjana in ocenjevanja glasbenega izvajanja.

Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 37-50.


16.1 Znanje in

Razumevanje

Študent/-ka

- pozna metode in tehnike proučevanja učnega procesa, pozna

zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem,

teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja;

- razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke

osnove učenja;

- zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem,

učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega

razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil,

principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov);

16.2 Uporaba - zna uporabiti metode in tehnike opazovanja v razredu pri

načrtovanju, vodenju in spreminjanju lastnega dela z učenci;

- zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z

učenci;

- zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za

doseganje optimalnih učnih rezultatov;

16.3 Refleksija - zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci

ter spreminjati svojo prakso;

- zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane

le na en predmet

- zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim

prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna

sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleţenci v učnem

procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci)

na šoli in v širši skupnosti, zna na ustrezen način predstaviti

svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci), je

sposoben sodelovati v različnih timih.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne

naloge, portfolio.



obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja.

Pri Psihologiji 1 morajo študenti obvezno opraviti vaje in kolokvij iz vaj ter aktivno sodelovati

na kontaktnih urah.



Portfolio in individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.

Delni izpit iz Psihologije I za Splošni pedagoški modul I temelji na opravljenem kolokviju iz

vaj in pisnemu izpitu. Kolokvij in pisni izpit se ocenita: 6-10 (pozitivno) oz.1-5 (negativno) v

skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30% , pisni izpit pa 70% končne

ocene izpita iz Psihologije I.

Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-

10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).

.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in

sprotnega dela


21. Nosilka in drugi izvajalci

predmeta

nosilec: dr. Cirila Peklaj, izr. prof.

sodelavec: dr. Barbara Smolej Fritz, asist.

1. Naslov enote / predmeta / modula Psihologija 2 (Splošni pedagoški modul II)


5 (8) 2+3

4. Kontaktne ure:

Skupaj

60

(30+30)

P

45

V

/

S

15

Ostale oblike:

/



Obvezni strokovni na programu Glasbena

pedagogika

9. Študijska smer kompozicija in glasbena teorija,

orkestrsko in zborovsko

dirigiranje, sakralna glasba

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Psihologija 2 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula II in se zaključi z delno oceno. Modul je

uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se

izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).



Pri Psihologiji 2 študenti nadgrajujejo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni

in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju:.

- poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem delu z

učenci;

- poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne značilnosti in

potrebe učencev;

- spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih povratnih

informacij;

- sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v različnih

heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami;

- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi

udeleţenci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

- usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.

14. Opis vsebine

- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference).

Psihološke osnove moralnega razvoja.

- Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.

- Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja: sposobnosti

(intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in načini učenja,

učna motivacija, osebnostno čustveni dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki

učenja. Fizikalni in socialni dejavniki učenja.

- Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. Psihološki vidiki individualizacije

in diferenciacije pouka.

- Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin. Komunikacija in

vodenje razreda. Učiteljeva osebnost. Razredna in šolska klima. Konstruktivno reševanje

medosebnih konfliktov.

- Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega ocenjevanja.

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje izvajanja.


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University

Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243.

Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja,

9/2, 103-120.


Puklek Levpušček, M. (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in

klinični vidik 9-32.

Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka obzorja,

9/1, 91-106.


doseţki

19.1 Znanje in

Razumevanje

Študent/-ka

- zna opredeliti modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko

učenje);

- pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti

ustvarjalnih ljudi, zlasti z vidika glasbene ustvarjalnosti;

- zna opredeliti in razume proces pomnjenja in pozabljanja;

- zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke, fizikalne in

socialne);

- pozna in razume značilnosti dobre komunikacije in vodenja skupin,

pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega učnega okolja;

- pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev s posebnimi

potrebami;

- pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja;

19.2 Uporaba - zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje

optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne tehnike in metode za

razvijanje ustvarjalnosti učencev;

- upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna svetovati

učencem, kako se učiti v danih okoliščinah, spodbuja učenje učenja;

- zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati

sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrţevati

ustrezno disciplino za nemoteno delo v razredu;

- zna pri poučevanju upoštevati značilnosti in potrebe učencev s

posebnimi potrebami;

- zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske

značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in

ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka;

19.3 Refleksija - zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter

spreminjati svojo prakso;

- zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;

19.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane le

na en predmet

- zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja

svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna sporazumevati in

sodelovati z vsemi udeleţenci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi

učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti, zna na

ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci,

starši, sodelavci), je sposoben sodelovati v različnih timih.


učenja

Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, individualne naloge, vodeni

seminarji, portfolio, mini nastopi.





Pri Psihologiji 2 morajo imeti študenti obvezno opravljen delni modularni izpit iz Psihologije 1,

opravljen seminar, pozitivno ocenjen portfolio in aktivno sodelovati na kontaktnih urah – vse to so

pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu Psihologija 2



Portfolio in seminar se ocenita opisno: je opravil/ni opravil.

Delni izpit iz Psihologije 2 za Splošni pedagoški modul II je pisni izpit. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-

5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Končna ocena Splošnega pedagoškega modula II je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh

sestavin in delnih izpitov modula.

. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in

sprotnega dela


kakovosti

Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov, z analizo opravljenih

izpitov.

21. Nosilka in drugi izvajalci

predmeta z referencami

nosilec: dr. Cirila Peklaj, izr. prof.

sodelavec: dr. Barbara Smolej Fritz , asist.

1. Naslov predmeta Psihologija glasbe


4. Kontaktne ure

Skupaj

30 P

30 S

V

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. ali 2. ali 3. 7. Semester 2.

8. Študijski program Muzikologija-enopredmetni

Glasbena umetnost

9. Študijska

smer

vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)



Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju psihologije glasbe.

Študent poznajo del osnovnih teoretskih področij psihologije glasbe.

Študent vzpostavi zavedanje o interdisciplinarnih metodoloških in vsebinskih povezavah s

sociologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe, kognitivnimi vedami in kulturologijo.

14. Opis vsebine

Predmet zajema dva vsebinska sklopa: zgodovino in teorijo psihologije glasbe. V prvem sklopu se

študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji psihologije glasbe in dobijo pregled nad

delom osnovnih teoretskih vsebin psihologije glasbe.

Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi področji psihologije

glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s sociologijo,

psihologijo, epistemologijo, kognitivnimi vedami in kulturologijo.

15. Temeljna literatura John A. Sloboda. The Musical Mind: The Cognitive Psychology of Music. London: Oxford


Klaus-Ernst Behne, Günter Kleinen in Helga de la Motte-Haber (ur.). Musikpsychologie. Zv.16.

Göttingen: Hogrefe-Verlag, 2002.

Clayton Roberts. The Logic of Historical Explanation. University Park, PA: Pennsylvania State


Diana Deutsch (ur.). The Psychology of Music. 2. izd. Cognition and Perception (Paperback). New

York: Academic Press, 1998.

Helga de la Motte-Haber. Psihologija glasbe. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije, 1990.

D. J. Hargreaves in A. C. North, (ur.). The social psychology of music. Oxford: Oxford University

Press, 1997.

David Huron. The Ernest Bloch Lectures 1999. http://www.musiccog.ohio-

state.edu/Music220/Bloch.lectures/

John. A. Sloboda (ur.). Generative processes in music. Oxford: Oxford University Press, 231–269.

Albert Wellek. Musikpsychologie und Musikästhetik: Grundriss der systematischen

Musikwissenschaft. 2. izd. Bonn: Bouvier Verlag Herbert Grundmann, 1982.


dosežki

16.1 Znanje in razumevanje Študent: pozna razvoj raziskovanja na področju psihologije glasbe;

pozna del teoretskih področij znotraj psihologije glasbe.

16.2 Uporaba Vsebine predmeta zadevajo človekove vsakdanje izkušnje z glasbo

in njegovo glasbeno inteligenco. Zato so pridobljena znanja

uporabna zlasti na različnih ravneh pedagogike in pri vseh profilih

poklicnega ukvarjanja z glasbo.

16.3 Refleksija Študent poglobi razumevanje vpetosti psihologije glasbe v

muzikologijo.

Študent poglablja razumevanje povezav med psihologijo glasbe in

drugimi spoznavnoslovnimi disciplinami.

Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si oblikuje znanstveno

mišljenje na področju psihologije glasbe.



Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in

informacijskih pripomočkov.

Kritična uporaba strokovne literature.

Spoznavanje strokovne terminologije v več jezikih.

17. Metode poučevanja

in učenja

Predavanja, vodeni individualni študij.

18. Pogoji za vključitev v

delo oziroma za

opravljanje študijskih

obveznosti

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.

19. Metode ocenjevanja

in ocenjevalna lestvica

Izpit.

Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta

Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.


kakovosti

,, ., študentska anketa.

21. Nosilec in drugi

izvajalci predmeta

Izr. prof. dr. Leon Stefanija

1. Naslov enote / predmeta / modula ROG 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Rog

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavnja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur. Celoletni predmet


kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnh elementov igre na

Rog ( pravilna drţa, dihalna tehnika, tehnika roke, kvaliteta tona).

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka (večina prirejenih

del) do sodobnih del.

Izvajalska praksa ima poudarek na samozavstnem, prepričljivem in zanimivem

nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja.

Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so


Interpretacija literature za rog različnih stilnih obdobij

( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam

posameznega študenta.






Etüde; Oscar Franz, Müller I., Neuling

J.S.Bach; Suita I. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss

L.Cherubini; Koncert v F-Duru

S.Mercadante; Concerto

W.A.Mozart; Koncert št.1

J.Rychlik, Sonatina

H.Eccles; Sonata

G.F.Händl; Sonata v C-Duru

A.Abbott; Alla Caccia

E.Bozza; Chant Lointain

A.Dupuis; Variacije

R.Gliere; Intermezzo, Valse Triste

J.M.Damase; Pavane Varié

V.Lovec; Intrada

F.Juvanec; Pet fragmentov

Opazovanje rasti kvalitete igranja na pozavno na internacionalnem nivoju in

prilagajanje literature.

Z vsakim letom mozne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni

svetovni skladatelji.


16.1 Znanje in

razumevanje

-Sposobnost kontrole telesa, rok, dihanja, sposobnost

pihanja ter razumevanje funkcioniranja celotnega

telesa.

16.2 Uporaba -Uporaba kontroliranega dihanja ter pihanja in


16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega znanja inštrumenta.

-Vrednotenje interpretacije.

-Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi.



Glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (

komorna igra, orkester ).

Poznavanja stilne interpretacije ( pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).

Poznavanju osnovnih didaktičnih principov s

področja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študenti, izvajalska praksa.



obveznosti

Pogoj za vključitev v program je vpis v 1. letnik

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali dva javna nastopa (izvajlska

praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.



Po zakjljučenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20-30

minut, ki vsebuje : koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe),

tehnično etudo (ali solo skladbo), melodično etudo (ali solo skladbo), moderno delo,

orkestrska mesta. Skladbe se igrajo na pamet.











20. Metode evalvacije kakovosti Študenstke ankete,

Samoelvalvacija,

Javno predstavljanje študenstkih doseţkov z nastopi, udeleţbo na drţavnih in

mednarodnihh tekmovanjih...



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID





tedenske korepeticije v obsegu 30 ur.


kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drţe, dihalne

tehnike, tehnike roke, kvalitete tona.

Uvajanje drugega inštrumenta (alt pozavna).


renesanse do sodobnih del.


14. Opis vsebine

Sistematično izpopolnjevanje literature za rog vseh obdobij, zgrajeno na






Spoznavanje orkesterske literature.


Etüde; Oscar Franz, Müller I.,Neuling

J.S.Bach; Suita II. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss

J.Haydn; Koncert št.2

M.Haydn; Koncert v D-Duru

F.A.Rosetti; Koncerta v d-molu ali Es-Duru


C.Saint-Saens; Marceau de concert

U.Krek; Koncert

F.Danzi; Sonata v E-Duru

G.Ph.Telemann; Sonata v b-molu

G.F.Händl; Sonata v F-Duru

S.Vremšak, Sonatina

F.Strauss; Introdukcija, tema in variacije

E.Bozza; Sur les cimes

H.Neuling; Bagatelle

J.Golob; Tri skladbe

C.Saint-Saens; Romanca v E-Duru

F.Strauss; Nocturno

R.Gliere; Romanca, Nocturno

A.Glazunov; Reverie

M.Ravel; Pavane pour une infante défunte

M.Arnold; Fantasy for solo horn

P.Merku; Metamorfosi di un canto popolare

Opazovanje rasti kvalitete igranja na rog na internacionalnem nivoju in prilagajanje

literature.

Z vsakim letom moţne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni

svetovni skladatelji.


16.1 Znanje in

razumevanje




Sposobnost glasbenoumetniškega izraţanja v stilno



izvajalski praksi



izvajalski praksi.




komorni igri,orkesteru ).


analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).

Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih predmetih).

Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih

principov s področja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom

Izvajalska praksa



obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta rog 1 in vpis v 2. letnik





Po zakjljucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega student pripravi 30-40

minut, ki vsebuje :





moderno delo(Slovensko delo),

odlomki iz orkestrske literature (5-10)

Skladbe se igrajo na pamet












,, .,



21. Sestavljalec učnega načrta Boštjan Lipovšek doc.



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID





tedenske korepeticije v obsegu 30 ur, celoletni predmet


kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na rog, drţe, dihalne in pihalne

tehnike.

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse

do sodobnih del poudarkom na moderni artikulaciji.

Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso.

Uvajanje tretjega instrumenta (naravno rog).

14. Opis vsebine

Sistematično izpopolnjevanje literature za rog iz vseh obdobij zgrajeno na individualnosti

vsakega študenta.

Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu.

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva



Etüde; Oscar Franz-Concert Etűden, Müller II.,Neuling

J.S.Bach; Suita III. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss

J.Haydn; Koncert št.1


R.Strauss; Koncert št.1

L.E.Larsson; Concertino

G.Jacob; Koncert

L.Cherubini, Sonata št.2

L.v.Beethoven; Sonata

H.Stevens; Sonata

P.Hindemith; Sonata (horn)

B.Krol; Sonata

I.Petrić; Sonata

G.Rossini; Introdukcija, tema in variacije

R.Strauss; Andante

E.Bozza; En foret

M.Bitch; Variation sur une Chanson Francaise

F.Poulenc; Elegie

J.Koetsier; Variacije

D.Kirchner; Lamento d´Orfeo

P.Ramovš: Zvočna slika

S.Berge; Horn call

O.Ketting, Intrada

V.Bujanovski; Iprovizacije (Espania, Italia….)

Opazovanje rasti kvalitete igranja na rog na internacionalnem nivoju in prilagajanje

literature.

Z vsakim letom moţne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni

skladatelji.


16.1 Znanje in

razumevanje


Sposobnost glasbeno-umetniškega izraţanja v stilno-





izvajalski praksi.


Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi.




komorni igri, orkestru ).


analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba

pri samostojnem delu.


Izvajalska praksa.



obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta rog 2 in vpis v 3. letnik

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in

redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.



Po zakjlucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 40-50

minut programa, ki vsebuje:





moderno delo (slovensko delo),

odlomke iz orkestrske literature ( 5 – 10).

.











20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete.

Samoevaluacija.

Javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi, udeleţbo na drţavnih in mednarodnih

tekmovanjih itd..

21. Sestavljalec učnega načrta Boštjan Lipovšek doc.

latinski jezik 3 ( 1+2) predmet - ag.uni-lj.si nacrti od l od r.pdf · 1. naslov predmeta latinski...

Documents