latinski jezik, književnost in kultura (prvostopenjski univerzitetni)

Click here to load reader

Post on 25-Jul-2016

241 views

Category:

Documents

5 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Temeljito znanje latinskega jezika (branje besedil v izvirniku), poznavanje latinske književnosti, zgodovine in kulture od začetkov do novega veka; osnovno znanje klasične grščine in pregledno poznavanje starogrške književnosti; možnost nadaljevanja na drugi stopnji po dvopredmetnem pedagoškem, dvodisciplinarnem nepedagoškem programu ali po programu Antični in humanistični študiji (enodisciplinarno).

TRANSCRIPT

  • LATINSKI JEZIK, KNJIEVNOST IN KULTURA

    PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI TUDIJSKI PROGRAM

    Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

    ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

  • 2FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    Trajanje tudijskega programa: 3 letatevilo ECTS: 90Nain tudija: redni in izredniStrokovni naslov: diplomant/ka latinskega jezika, knjievnosti in kulture (UN) in diplomant/ka ... (UN), pri emer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge tudijske discipline.

  • 3www.ff.classics.si

    CILJI PROGRAMA

    S programom si tudenti pridobijo temeljno znanje na podroju latinskega jezika, knjievnosti in kulture v obsegu, ki je primerljiv s programi latinine, klasine filologije oziroma antinih tudij na veini evropskih univerz. Pridobijo si splone kompe-tence humanistinih intelektualcev ter specifine strokovne kompetence: obvladovanje latinskega jezika s sposobnostjo branja teavnejih besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine latinine in njenega vpliva na moderne jezike, poznavanje latinske knjievnosti in kulture, razumevanje vloge, ki jo ima antina in pozneja latiniteta v evropski literaturi in kulturi od zgodnjega humanizma do sodobnosti. Diplomanti poznajo metode filoloke analize besedil in so posamezna literarna in strokovna dela sposobni razumeti in razlagati v zgodovinskem kontekstu. Sposobni so uporabljati primarno in sekundarno literaturo in strokovne prironike. Imajo temeljno znanje za samostojno delo na podroju raziskovanja, literarnega prevajanja, v publicistiki, zalonitvu, arhivistiki in na drugih podrojih, ki zahtevajo temeljito in natanno delo z besedilom, sodelujejo pa lahko tudi pri delu na sorodnih podrojih, kjer je znanje latinine in stare grine nepogreljivo: arheologija in muzeologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, jezikoslovje in literarne vede. Z nadaljevanjem dvodisciplinarnega ali enodisciplinarnega tudija na drugi stopnji se lahko usmerijo v raziskovanje, prevajanje, publi-cistiko, zalonitvo, turizem itd.

  • 4FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

  • 5www.ff.classics.si

    Splone kompetence

    Diplomanti prvostopenjskih dvodisciplinarnih tudijskih programov: razmiljajo logino, abstraktno, analitino in sintetino; so usposobljeni za sodelovanje pri reevanju strokovnih

    vpraanj; seznanjeni so s temeljnimi raziskovalnimi metodami, ki jih

    tvorno prenaajo z enega podroja na drugega; pridobljena znanja in usposobljenosti povezujejo med obema

    strokama in z razlinimi drugimi podroji; svoja znanja prenaajo na druga problemska podroja (sposob-

    nost transferja) ter jih reujejo intradisciplinarno; zaradi poznavanja dveh strokovnih podroij so bolj fleksibilni

    pri opredeljevanju in reevanju konkretnih vpraanj bolj celovito pristopajo k evidentiranju problemov in njihovem

    reevanju usposobljeni so uporabljati dva razlina strokovna diskurza,

    ki jim omogoata jasnejo argumentacijo imajo vejo sposobnost komuniciranja, ki izhaja iz razumevanje

    dveh pogledov in omogoa uspeno vkljuevanje v timsko delo informacije dvojno kontekstualizirajo; laje in bolj kompetentno se odzivajo na nove izzive in se jim

    prilagajajo in/ali jih modificirajo; zavezani so profesionalni etiki ter so sposobni razvijati refleksijo

    o njej tudi v irem drubenem kontekstu; zbirajo bibliografske in druge podatke iz baz in drugih virov; uporabljajo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi in predstavitvi

    informacij; sodelujejo pri ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti lastnega

    dela; oblikujejo in sooblikujejo uinkovite medloveke odnose; imajo zavest o potrebi stalnega izpopolnjevanja e prido-

    bljenega znanja in pripravljenost za tako nadgradnjo.

    Diplomanti prvostopenjskega dvodisciplinarnega programa Latinski jezik, knjievnost in kultura:

    so sposobni analitinega branja; kritino vrednotijo in argumentirajo stalia; se pravilno in jasno pisno in ustno izraajo; so sposobni argumentiranega nastopanja v strokovni javnosti.

  • 6FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    Predmetno-specifine kompetence

    Diplomanti programa Latinski jezik, knjievnost in kultura: so sposobni branja latinskih leposlovnih, strokovnih in dokumentarnih besedil in pisnega

    izraanja v latinini; celovito poznajo strukturo latinskega jezika, njegov razvoj in vpliv na moderne jezike; celovito poznajo rimsko in kasnejo latinsko knjievnost; celovito poznajo rimsko zgodovino, kulturo in civilizacijo; pregledno poznajo latinsko kulturo srednjega veka in humanizma; s pomojo slovarja berejo laja starogrka besedila in pregledno poznajo grko knjievnost; kritino uporabljajo primarne vire, tekstnokritini aparat, komentarje, sekundarno literaturo

    in strokovne prironike; reflektirano uporabljajo tradicionalne in sodobne metode analize besedil; samostojno interpretirajo latinska besedila; kritino razumejo sprejem antine kulture v razlinih obdobjih novega veka ter njeno

    prisotnost v sodobnem svetu; samostojno strokovno delujejo na podrojih, povezanih z raziskovanjem rimske in pozneje

    latinske kulture; samostojno piejo strokovne prispevke; posredujejo in popularizirajo latinski jezik, knjievnost in kulturo;

    se samostojno strokovno izpopolnjujejo na podroju klasinih jezikov, knjievnosti in kulture.

  • 7www.ff.classics.si

    POGOJI ZA VPIS

    Pogoji za vpis na tudijski program so skladni s lenoma 38 in 38b Zakona o visokem olstvu ter 115. lenom Statuta Univerze v Ljubljani.

    V prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni tudijski program Latinski jezik, knjievnost in kultura se lahko vpie:

    a) kdor je opravil splono maturo,b) kdor je opravil poklicno maturo in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, vendar izbrani predmet ne sme biti predmet, ki so ga kandidati e opravili pri poklicni maturi,c) kdor je opravil katerikoli tiriletni srednjeolski program pred 1. 6. 1995.

    e je zanimanja za vpis ve kot razpisanih mest in bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kan-didati razporejeni po merilih, ki jih predvidevata oba dvodisciplinarna programa, v katera se elijo vpisati.

    Kandidati za vpis na tudijski program Latinski jezik, knjievnost in kultura bodo izbrani po naslednjih merilih.

    Iz toke a: sploni uspeh pri maturi 30% tok sploni uspeh v 3. in 4. letniku 20% tok uspeh pri maturi iz latinskega ali grkega jezika 25% tok uspeh pri maturi iz zgodovine, filozofije ali drugega tujega jezika 25% tok

    Iz toke b: sploni uspeh pri poklicni maturi 40% tok sploni uspeh v 3. in 4. letniku 20% tok uspeh pri izpitu iz maturitetnega predmeta 40% tok

    Iz toke c: sploni uspeh (pri zakljunem izpitu) 60% tok sploni uspeh v 3. in 4. letniku 40% tok

    Glede na obliko srednjeolskega izobraevanja bodo v primeru omejitve vpisa po opisanih kriterijih izbrani tudi kandidati, ki so zakljuili enakovredno izobraevanje v tujini.

  • 8FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    PRIZNAVANJE ZNANJ, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM

    V doloeni meri (do 15 ECT) je mona pridobitev jezikovnih kompetenc izven programa.

  • 9www.ff.classics.si

    POGOJI ZA NAPREDOVANJE

    Pogoji za napredovanje po programu so usklajeni s leni 151153 Statuta Univerze v Ljubljani.

    Za napredovanje iz prvega v drugi letnik dvodisciplinarnega univer-zitetnega tudijskega programa prve stopnje Latinski jezik, knjievnost in kultura morajo tudenti opraviti tudijske obveznosti za prvi letnik v toliknem obsegu, da doseejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmet-nikom in posameznimi unimi narti za prvi letnik, v obsegu 54 od 60 KT.

    Za napredovanje iz drugega v tretji letnik dvodisciplinarnega univerzitetnega tudijskega programa prve stopnje Latinski jezik, knjievnost in kultura morajo tudenti opraviti tudijske obveznosti za drugi letnik v toliknem obsegu, da doseejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom in posameznimi unimi narti za drugi letnik, v obsegu 54 od 60 KT, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT.

    V primeru izjemnih okoliin (doloenih v Statutu UL, 153. len) pa se lahko na podlagi reene pronje vpiejo v viji letnik tudi vsi, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej so dosegli 51 KT). O tem vpisu odloa Odbor za tudentska vpraanja in usmerjanje, pri emer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje.

    Manjkajoe obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, viji letnik.

    V skladu s 152. lenom Statuta Univerze v Ljubljani imajo tudenti, ki niso opravili vseh tudijskih obveznosti za vpis v viji letnik, doloenih s tudijskim programom, monost, da v asu tudija enkrat ponavljajo letnik, e izpolnjujejo s programom doloene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika v okviru predlaganega programa so opravljene tudijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega tevila KT za posamezni letnik).

    Pogoji za podaljevanje statusa so doloeni z 238. lenom, pogoji za miro-vanje statusa pa z 240. lenom Statuta Univerze v Ljubljani. tudentom glede usmerjanja v razline smeri tudija, izbire posameznih modulov znotraj tudijskih programov in drugih vpraanj, povezanih s tudijem, svetujejo predstavniki tudentov, tutorji, mentorji posameznih letnikov ter drugi sodelavci ustreznih oddelkov v okviru govorilnih ur.

  • 10

    FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    POGOJI ZA DOKONANJE TUDIJA

    Za dokonanje dvodisciplinarnega tudija morajo tudenti opraviti vse obveznosti, ki jih doloajo tudijski program in uni narti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni tudij pa se zakljui ele potem, ko so na obeh izbranih disciplinah opravili vse obveznosti, kot jih doloata tudijska programa in uni narti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

    PREHODI MED TUDIJSKIMI PROGRAMI

    Prehajanje med programi je opredeljeno v skladu s leni 181189 Statuta Univerze v Ljubljani in Merili za prehode med tudijskimi programi.

    Prehodi med programi so mogoi znotraj programov prve stopnje Filozofske fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem olstvu in Merili za prehode med tudijskimi programi in drugimi predpisi. tudenti, vpisani pred uvedbo novih tudijskih programov za pridobitev izobra-zbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih tudijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot tudenti novih programov.

    Prehajanje na prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni tudijski program

    A) IZ STAREGA UNIVERZITETNEGA TUDIJSKEGA PROGRAMA V ISTOVRSTNI PRENOVLJEN PRVOSTOPENJSKI BOLONJSKI UNIVERZITETNI TUDIJSKI PROGRAM

    Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega dvodisciplinarnega tudijskega programa, v katerega se vpisujejo; to je mono le v okviru razpololjivih tudijskih mest. Pri tem se smiselno upotevajo v prejnjem programu opravljeni izpiti in druge tudijske obveznosti ter pridobljene tudijske vsebine in kompetence.

    O izpolnjevanju pogojev za prehod odloa pooblaeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka doloi kandidatom za nadaljevanje tudija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

    B) IZ PRVOSTOPENJSKIH UNIVERZITETNIH TUDIJSKIH PROGRAMOV

    Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega dvodisciplinarnega tudijskega programa, v katerega se vpisujejo; to je mono le v okviru razpololjivih tudijskih mest. Pri tem se smiselno upotevajo v prejnjem programu opravljeni izpiti in druge tudijske obveznosti ter pridobljene vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloa pooblaeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka doloi kandidatom za nadaljevanje tudija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

  • 11

    www.ff.classics.si

    C) IZ PRVOSTOPENJSKIH VISOKOOLSKIH STROKOVNIH TUDIJSKIH PROGRAMOV

    Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega dvodisciplinarnega tudijskega programa, v katerega se vpisujejo; to je mono le v okviru razpololjivih tudijskih mest. Pri tem se smiselno upotevajo v prejnjem programu opravljeni izpiti in druge tudijske obveznosti ter pridobljene vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloa pooblaeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka doloi kandidatom za nadaljevanje tudija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se smejo vpisati.

    ) PREHOD IZ ENOVITEGA DVOPREDMETNEGA PEDAGOKEGA PROGRAMA V PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI DVODISCIPLINARNI TUDIJSKI PROGRAM

    Kandidati morajo za prehod na univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program prve stopnje izpolnjevati vse pogoje za prehod v viji letnik enovitega pedagokega dvopredmetnega uni-verzitetnega tudijskega programa, kar je v skladu s 183. lenom Statuta UL, ki doloa, da je prehod na tudij mogo, e se kandidatom pri vpisu lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki so jih opravili na prvem programu. Prehod je moen po prvem ali drugem letniku in to le v okviru razpololjivih mest. O monostih prehoda odloa pooblaeni organ senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki mora ugotoviti, ali kandidati izpolnjujejo pogoje za prehod.

    D) PREHODI IZ VIJEOLSKIH TUDIJSKIH PROGRAMOV

    Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni tudijski programi ne predvidevajo te monosti.

  • 12

    FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    NAINI OCENJEVANJA

    Izpitni reim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitneb m redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, proseminarske in seminarske naloge, projektne naloge, portfolijo in drugo. Naini ocenjevanja so za vsak predmet posebej opredeljeni v posameznih unih nartih.

    Ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 5 (negativno) ter od 6 do 10 (pozitivno):

    10 odlino (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)9 prav dobro (nadpovpreno znanje, vendar z nekaj napakami)8 prav dobro (solidni rezultati)7 dobro (dobro znanje, vendar z vejimi napakami)6 zadostno (znanje ustreza minimalnim kriterijem)51 nezadostno (znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)

  • 13

    www.ff.classics.si

    PREDMETNIK

    Pojasnilo k celoletnim in dveletnim predmetom. Nekateri jezikovni teaji v nijih letnikih so celoletni, ker uenje jezika zahteva kontinuirano delo skozi ve let (Latinina, intenzivni teaj; Latinska skladnja 1); podobno velja za uvodne predmete, ki se na jezikovne teaje navezujejo (Latinska knjievnost in civilizacija) in za Uvod v latinski srednji vek in humanizem, ki predavanja povezuje s seminarjem, posveenim tudi branju latinskih rokopisov.

    Predavanja pri predmetu Izbrana poglavja iz latinske knjievnosti se izvajajo skozi dve leti (v obliki dveletnega cikla) oziroma za dva letnika skupaj, seminar pa loeno po letnikih.

    Legenda celoletni predmeti (uenje jezika zahteva kontinuirano delo skozi ve let, zato so nekateri predmeti v nijih letnikih celoletni) dveletni ciklus

    Natannega tevila kontaktnih ur in samostojnega dela tudentov ni mogoe predvideti, saj je od-visno od izbora izbirnih predmetov, vendar pa skupna vsota obveznega in izbirnega dela programa obsega tevilo ur, predpisanih z Merili, tj. 900 na semester in 1800 letno.

    Prvi letnik

    Prvi semestert. Predmet Nosilec Pred. Sem. Vaje Sam. delo Skupaj ECTS

    1. Latinina, intenzivni teaj doc. dr. Matej Hriberek 75 75 150 5

    2. Rimska zgodovina red. prof. dr. Rajko Brato 60 90 150 5

    3. Rimska knjievnost in civilizacija doc. dr. David Movrin 30 30 60 2

    4. Uvod v latinsko filologijo red. prof. dr. Marko Marini 30 60 90 3

    skupaj 90 105 255 450 15

    dele 20% 23,33% 56,66%

    Drugi semestert. Predmet Nosilec Pred. Sem. Vaje Sam. delo Skupaj ECTS

    1. Latinina, intenzivni teaj doc. dr. Matej Hriberek 75 75 150 5

    2. Rimska knjievnost in civilizacija doc. dr. David Movrin 30 30 60 2

    3. Knjievnost antine Grije red. prof. dr. Marko Marini 30 60 90 3

    4. Grina 1 doc. dr. Matej Hriberek 60 90 150 5

    skupaj 30 165 255 450 15

    dele 6,66% 36,66% 56,66

  • 14

    FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    Drugi letnik

    Tretji semestert. Predmet Nosilec Pred. Sem. Vaje Sam. delo Skupaj ECTS

    1. Latinska skladnja 1 doc. dr. Matej Hriberek 75 75 150 5

    2. Zgodovina latinskega jezika izr. prof. dr. Jerneja Kavi 30 15 15 60 2

    3. Izbrana poglavja iz latinske knjievnosti DD

    red. prof. dr. Marko Marini 30 15 45 90 3

    4. Latinska metrika doc. dr. Matej Hriberek 30 60 90 3

    5. Grina 2 doc. dr. Matej Hriberek 30 30 60 2

    skupaj 90 30 105 225 450 15

    dele 20% 6,66% 23,33% 50%

    etrti semestert. Predmet Nosilec Pred. Sem. Vaje Sam. delo Skupaj ECTS

    1. Latinska skladnja I doc. dr. Matej Hriberek 45 15 60 2

    2. Izbrana poglavja iz latinske knjievnosti DD

    red. prof. dr. Marko Marini 30 15 45 90 3

    3. Grina 2 doc. dr. Matej Hriberek 30 30 60 2

    4. Antina kultura in civilizacija: izbirni sklop (2 predmeta)

    Nosilci predmetov izbirnega sklopa (gl. spodaj)

    60 120 180 6

    5. Zgodovina latinskega jezika izr. prof. dr. Jerneja Kavi 30 15 15 60 2

    skupaj 120 30 75 225 450 15

    dele 26,66% 6,66% 16,66% 50%

  • 15

    www.ff.classics.si

    Tretji letnik

    Peti semestert. Predmet Nosilec Pred. Sem. Vaje Sam. delo Skupaj ECTS

    1. Zgodovina latinskega jezika izr. prof. dr. Jerneja Kavi 30 15 45 90 3

    2. Izbrana poglavja iz latinske knjievnosti

    red. prof. dr. Marko Marini 30 30 30 90 3

    3. Uvod v latinski srednji vek in humanizem

    doc. dr. Sonja Weiss 15 15 60 90 3

    4. Sploni izbirni predmet(i) Nosilci splonih izbirnih predmetov

    60 120 180 6

    skupaj 135 60 255 450 15

    dele 30% 13,33% 56,66%

    esti semestert. Predmet Nosilec Pred. Sem. Vaje Sam. delo Skupaj ECTS

    1. Zgodovina latinskega jezika izr. prof. dr. Jerneja Kavi 30 15 45 90 3

    2. Izbrana poglavja iz latinske knjievnosti

    red. prof. dr. Marko Marini 30 30 30 90 3

    3. Uvod v latinski srednji vek in humanizem

    doc. dr. Sonja Weiss 15 15 60 90 3

    4. Antina kultura in civilizacija: izbirni sklop (2 predmeta)

    Nosilci predmetov izbirnega sklopa (gl. spodaj)

    60 120 180 6

    skupaj 135 60 255 450 15

    dele 30% 13,33% 56,66%

  • 16

    FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    IZBIRNI PREDMETI

    V izbirni sklop Antina kultura in civilizacija so vkljueni izbirni strokovni predmeti; predmeti so semestrski in se lahko izvajajo na dve leti, vendar vselej v poletnem semestru. e isti predmet kot obvezni predmet nastopa v tudentovem drugem dvodisciplinarnem programu, se manjkajoe tudijske obveznosti dopolnijo s predmeti interdisciplinarnega modula programa Antini in hu-manistini tudiji. Pri kombinaciji Latinski jezik, knjievnost in kultura in Grki jezik, knjievnost in kultura to velja tudi v primeru, e v izbirnem sklopu Antina kultura in civilizacija ni mogoe pridobiti zadostnega tevila kreditnih tok.

    t. Predmet Nosilec Pred. Sem. VajeSam. delo

    Skupaj ECTS

    1. Antina retorika doc. dr. Matej Hriberek 30 60 90 3

    2. Antina mitologija in religija red. prof. dr. Marko Marini 30 60 90 3

    3.Literarno ivljenje in uprizoritvene umetnosti v antiki red. prof. dr. Marko Marini

    30 60 90 3

    4.Antina antropologija in filozofija kulture doc. dr. Branko Seneganik

    30 60 90 3

    5. Antina tragedija doc. dr. Branko Seneganik 30 60 90 3

    6. Interpretacija antinih filozofskih besedil

    doc. dr. Sonja Weiss 30 60 90 3

    skupaj 180 360 540 18

    Dele izbirnosti po letnikih

    Letnik Obvezne vsebine Izbirne vsebine

    1. letnik 30 KT (100%) 0

    2. letnik 24 KT (80%) 6 KT (20%)

    3. letnik 18 KT (60%) 12 KT (40%)

    skupaj 72 KT (80%) 18 KT (20%)

  • 17

    www.ff.classics.si

    OPIS PREDMETOV

    OBVEZNI PREDMETI

    LATININA, INTENZIVNI TEAJ (10 (5+5) ECTS)

    Predmet je zasnovan kot zaetni intenzivni teaj latinskega jezika in ne predpostavlja predznanja. Obravnavana snov sega od pravil latinske pisave in izgovarjave do postopne osvojitve osnovnega oblikoslovja, najpogosteje rabljenih skladenjskih struktur in osnovnega besedia. Znanje se od zaetnih ur dalje utrjuje in preverja ob branju, jezikovni analizi in prevajanju kra-jih stavkov in odlomkov originalnih latinskih besedil, po potrebi prirejenih in komentiranih, ki asovno segajo od zaetkov do srednjeveke in humanistine latinitete.V drugem semestru predmet pregledno obravnava bistvene oblikoslovne in skladenjske znail-nosti klasine latinine. Posebna pozornost je namenjena obravnavi temeljnih razlik med latinsko in slovensko jezikovno ureditvijo in posledicam, ki jih imajo te razlike na prevajanje iz latinine v slovenino.

    RIMSKA KNJIEVNOST IN CIVILIZACIJA (4 (2+2) ECTS)

    Predmet je zasnovan pregledno, deloma kot pregled kulturne in literarne zgodovine, deloma po tematskih sklopih. Literarna obdobja, zvrsti, avtorji in dela so vselej predstavljeni z odlomki v slovenskem prevodu. Odlomki ilustrirajo tudi zgodovinski in kulturni kontekst: pomembni politini dogodki, miselne smeri, smeri v likovni umetnosti, okoliine posredovanja in sprejemanja besednih umetnin. Obravnavani problemski sklopi:

    geografska orientacija po antini Italiji in rimskem imperiju; razvoj politinih ustanov; vojaka organizacija; gospodarstvo v rimskem imperiju; religija; literarna kultura in gledalie; ustanove vsakdanjega ivljenja (rojstvo, poroka, smrt in pogrebni obiaji itd.); bivalna kul-

    tura (ureditev mest, javne zgradbe, bivalia, ceste, ivljenje na podeelju) in drugi vidiki vsakdanjega ivljenja.

    Pregled rimske knjievnosti poteka ob odlomkih v prevodu; posamezni citati in terminologija so poleg tega predstavljeni tudi v latinini. Obravnavana so predvsem naslednja asovna obdobja:

    srednja republika; pozna republika; avgustejsko obdobje; cesarska doba.

    Ob odlomkih, na katere se tudenti doma vnaprej pripravijo, poteka tudi diskusija o posameznih problemskih temah: dojemanje prostora in asa, kult bogov, poloaj posameznika v drubi, odnos med spoloma in v druini, poloaj ensk in otrok, odnos do vojne, odnos do drugih ljudstev itd.

  • 18

    FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    RIMSKA ZGODOVINA (5 ECTS)

    Stara Italija in zaetki Rima, zgodnja, srednja in pozna republika, zgodnja in visoka cesarska doba, rimska druba v cesarski dobi (struktura rimske drube, posebej odnos drave do Judov in kristjanov kot posebnih religioznih skupin). Teie predmeta je na obdobju rimskega cesarstva od Avgusta do nastopa Dioklecijana. V obliki zgodovinskega pregleda zasnovana predavanja se navezujejo med tematsko sorodnimi vedami zlasti na arheologijo (predvsem provincialno) in zgodovino rimske knjievnosti, dosti stinih tok pa je tudi z rimskim pravom, zgodovino religij, posebej zgodnjo cerkveno zgodovino, socialno zgodovino in historino antropologijo.

    UVOD V LATINSKO FILOLOGIJO (3 ECTS)

    Predmet obravnava naslednje teme: pojem klasina filologija; pojem latinistika; pojem antika in njen asovni prerez; znanstvena in strokovna terminologija za podroje latinistike; sorodne in pomone vede, njihovi najaktualneji doseki; tradicionalni pristopi k obravnavi latinskih besedil; tekstnokritine izdaje latinskih besedil, njihov pomen in uporaba; citiranje literature; zgodovina klasine filologije kot vede od antike do danes; najpomembneji prironiki za podroje latinistike (in grecistike); priprava seminarskih nalog; elektronski in spletni viri za podroje klasine filologije; razvoj pisave; zgodovina klasine filologije na Slovenskem.

  • 19

    www.ff.classics.si

    GRINA 1 (5 ECTS)

    Zaetni teaj stare grine. Osnove stare grine (pisava, izgovorjava): osnove oblikoslovja; temeljno besedie starogrkega jezika; enostavneje in pogosteje skladenjske strukture; stavna analiza enostavnejih besedil; prevajanje krajih in prirejenih besedil.

    KNJIEVNOST ANTINE GRIJE (3 ECTS)

    Predmet obravnava naslednje teme: homerska epika; arhaina grka lirika; logografi in zaetki zgodovinopisja; atika tragedija, satirska igra in komedija; sofistika in zaetki retorike; zgodovinopisje, filozofija in govornitvo v 4. stoletju; helenizem in cesarska doba; podoba stare Grije v novem veku.

    LATINSKA SKLADNJA 1 (7 (5+2) ECTS)

    Nadaljevalni intenzivni teaj latinine.Prvi semester

    utrditev in poglobitev oblikoslovja latinine; poglobitev in raziritev besedia; skladnja latinskih sklonov; zahtevneje skladenjske strukture: gerundij in gerundivni sklad; raba naklonov v odvisnih

    stavkih; odvisniki prve in druge stopnje; relativna zveza, relativni sklop; odvisni govor; stavna analiza zahtevnejih besedil. besedotvorje: izpeljava in sestava besed (samostalnikov, pridevnikov in glagolov).

    Drugi semester tvorjenje daljih sestavljenih povedi in prevajanje krajih besedil v latinino ob uporabi

    zahtevnejih tujejezinih slovarjev.

  • 20

    FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    ZGODOVINA LATINSKEGA JEZIKA (10 (2+2+3+3) ECTS)

    Predavanja se izvajajo v dveletnem ciklu za dva letnika (2. in 3.) skupaj in so zasnovana kot pregled zgodovinskega ustroja latinskega jezika, urejen po ravninah: 1) Zgodovina jezika:

    latinina in indoevropski jeziki; razdelitev latinine po asovnih razdobjih; latinska pisava; latinina in romanski jeziki.

    2) Glasoslovje: indo-evropski glasovni sestav; spremembe podedovanih glasov v latinini; samoglasnika dolina; naglas in z njim povezane spremembe; soglasnike spremembe (posamezni glasovi, skupine).

    3) Oblikoslovje: oblikotvorne prvine v indo-evropskih jezikih; imensko oblikoslovje; zaimki; glagol.

    4) Skladnja: izbrane teme, katerih cilj je spoznavanje ustroja skladenjske ravnine latinskega jezika z vidika razlinih teoretskih pristopov; primeri obravnavanih tem:

    skladnja latinskega samostalnika; skladnja latinskih neosebnih glagolskih oblik.

    IZBRANA POGLAVJA IZ LATINSKE KNJIEVNOSTI DD (12 (43) ECTS)

    Predmet se izvaja ciklino za dva letnika (2. in 3.) skozi dva semestra. Sestavljen je iz samostojne tudijske obveznosti in predavanja o izbrani temi. Semestrski blok predavanja je v prvem delu zasnovan pregledno, v drugem pa eksemplarino: ob izbrani temi z analizo izvirnih besedil uvaja v metodo filolokega dela. Vsebina samostojne tudijske obveznosti (po semestrih):

    knjievnost zgodnje in srednje republike; knjievnost pozne republike; knjievnost avgustejske dobe; knjievnost cesarskega obdobja.

    Seminar je posveen branju in interpretaciji izbranega besedila iz kateregakoli obdobja latinske knjievnosti. Uvaja v metode filoloke interpretacije in samostojno reevanje interpretacijskih problemov.

  • 21

    www.ff.classics.si

    LATINSKA METRIKA (3 ECTS)

    Predmet obravnava naslednje teme: delitev metrike; ritem in metrum; naglas in naglasna pravila; vrste naglasa (melodini, akcentuacijski); kvalitativni in kvantitativni verzni sistem; osnovna literatura; glasovne in glasoslovne posebnosti metrike; razlike v primerjavi s prozo; posebnosti metrinega branja; metrine enote in njihova delitev; metrine oblike in njihova delitev; verz in verzni sistemi; zgodovinski oris razvoja in sprememb metrike in posameznih metrumov od prvih

    pojavnih oblik do konca antike; razpoznavanje posameznih metrinih oblik in njihovo branje; analiziranje tejih metrinih oblik in sistemov.

  • 22

    FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    GRINA 2 (4 (2+2) ECTS)

    Nadaljevalni teaj stare grine.

    Prvi semester: utrditev in poglobitev oblikoslovja stare grine; poglobitev in raziritev besedia; osnove grke sintakse.

    Drugi semester: zahtevneje skladenjske strukture; odvisniki; stavna analiza zahtevnejih besedil; paralele skladenjskih struktur v latinini in v ivih evropskih jezikih; branje in prevajanje krajih prirejenih besedil.

    UVOD V LATINSKI SREDNJI VEK IN HUMANIZEM (6 (3+3) ECTS)

    Predmet ponuja pregled ve kot tisoletje dolgega obdobja srednjeveke in humanistine lati-nitete, dopolnjen s seminarskim branjem izbranih odlomkov (v osnovi kronoloki, znotraj tega urejen po literarnozvrstnih in kulturnozgodovinskih kriterijih). Sestavljajo ga:

    samostojno branje, prevajanje ter interpretacija virov; seminarsko interpretativno branje latinskih literarnih in strokovnih besedil v izvirniku; vaja v uporabi najpomembnejih slovarjev in prironikov.

    Vsebinski sklopi (navedeni avtorji in teksti so ilustrativni):1) pozna latinina od 350 do 750 (Vulgata, Egerija, Sulpicij Sever, Avzonij, Pavlin iz Nole, Prudencij, Proba, Jordanes, Boetij, Avit, Gregor iz Toursa, Venancij Fortunat, Izidor Seviljski, Beda astitljivi);

    2) srednjeveka latinina od 750 do 1100 (Pavel Diakon, Alkuin, Teodulf, Einhard, Hraban Maver, Valafrid Strabon, Eriugena, Sedulij Skot, Notker Balbulus, Liutprand, Widukind, Hrosvita, Carmina Cantabrigensia);

    3) srednjeveka latinina od 1100 do 1350 (Anzelm, Abelard, Heloisa, Adam Svetoviktorski, Bernard Morlaki, Bernard iz Clairvauxa, Carmina Burana, Hildegarda Bingenska, Walter iz Chatillona, Toma Akvinski, Bonaventura, Roger Bacon);

    4) humanistina latinina (Petrarka, Marsilio Ficino, Lorenzo Valla, Pico della Mirandola, Enea Silvio Piccolomini, Thomas More, Erazem Rotterdamski, Epistulae obscurorum virorum);

    5) srednjeveka in humanistina latiniteta na Slovenskem in srednjeveki avtorji, ki govorijo o slovenskem ozemlju (Paolo Santonino, Toma Hren idr.).

  • 23

    www.ff.classics.si

  • 24

    FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI - ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO

    IZBIRNI SKLOP ANTINA KULTURA IN CIVILIZACIJA

    ANTINA RETORIKA (3 ECTS)

    Predmet obravnava naslednje teme: primerjalna retorika; retorika v antiki in srednjem veku, njen zgodovinski razvoj in sistematika; pedagoki diskurz.

    ANTINA MITOLOGIJA IN RELIGIJA (3 ECTS)

    Predmet ima dva sklopa: 1) predstavitev grke in rimske mitologije in religije ob primerjavi z drugimi kulturami antinega Sredozemlja:

    miti o bogovih in herojih; svetia, obredi, sveeniki, ustanove, ikonografija; sreanje med poganstvom in kranstvom (versko-kulturni konflikt, kulturna sinteza);

    2) uvod v antine in novoveke teorije in interpretacijske pristope (antina filozofija od pred-sokratikov do neoplatonizma; novi vek od razsvetljenstva do 20. stoletja: Fontenelle, Vico, Hume, Heyne, Herder, Schelling, Frazer in ritualisti, W. Otto, Proppova naratologija, psihoanalitini pristopi, Lvi-Straussov strukturalizem, francoska historina antropologija).

    LITERARNO IVLJENJE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI V ANTIKI (3 ECTS)

    Predmet ima dva vzporedna sklopa. 1) Zgodovinski prikaz:

    ustne epske tradicije v predliterarnem obdobju grke zgodovine; razvoja pismenosti, knjige in branja v antiki, tehnik zapisovanja in posredovanja besedil,

    javnega in zasebnega branja, knjinic in javnih recitacij; razvoja uprizoritvenih umetnosti, zlasti v Atenah 5. stoletja pr. Kr., v obdobju helenizma

    (nova komedija), v republikanskem Rimu (komedija, mimos, fabula Atellana in sorodne zvrsti v pozneji Italiji commedia dellarte) in v obdobju rimskega cesarstva (literarno-glasbene prireditve, gledalie, gladiatorske in cirkuke igre).

    2) Problemski sklop, ki z besedili kljunih antinih avtorjev (Platon, Aristotel, zgodnji kranski pisci, zlasti Tertulijan) ilustrira socioloke, filozofske in psiholoke vidike branja ter recepcije gledalia in spektakla.

  • 25

    www.ff.classics.si

    ANTINA ANTROPOLOGIJA IN FILOZOFIJA KULTURE (3 ECTS)

    Predmet povezuje pregled antine antropologije in filozofije kulture s prikazom sodobnih an-tropolokih teorij antine drube, kulture in loveka in se pri tem opira na konkretne primere kljunih antinih besedil in njihovih sodobnih interpretacij (Homer, atika tragedija, avgustejska poezija, antini roman):

    1) Homer, Heziod (Teogonija) Platon (Protagora, Drava), Aristotel , Ajshil, Evripid, Herodot, Lukrecij, Ciceron, Vergilij, Ovidij, Avgutin; 2) strukturalizem, poststrukturalizem, sodobne teorije mita, feministina antropologija.

    ANTINA TRAGEDIJA (3 ECTS)

    Predmet obravnava naslednje teme: pojem tragedije in traginega; religiozni izvor antine tragedije, njena drubena in religiozna funkcija in angairanost; vloga in pomen dramatike, e zlasti tragedije, v drubenem in politinem ivljenju; najveji grki tragiki Ajshil, Sofokles in Evripid ter njihovi sodobniki, nasledniki in posnemovalci; tragedija v obdobju helenizma; predstavniki helenistine tragedije; vpliv grke tragedije na rimsko; rimska tragedija in njeni predstavniki; uprizarjanje tragedij: ozadje nastanka, priprava, razlenitev, posamezne vloge, uprizarjalne

    tehnike; gledalia; antina tragedija v pozni antiki in v srednjem veku; vpliv antine tragedije na sodobno dramatiko: odmevi v sodobni dramatiki, motivika; prevajanje antine dramatike (s poudarkom na tragediji); antina tragedija v slovenski literaturi.

    INTERPRETACIJA ANTINIH FILOZOFSKIH BESEDIL (3 ECTS)

    Seznanitev s kljunimi smermi in avtorji grko-rimske filozofije.Branje izbranih odlomkov filozofskih besedil, prevajanje kratkih odlomkov in teavnih mest v slovenino. Vsebinska in idejna interpretacija izbranega odlomka ter jezikovno-terminoloka analiza izbranega odlomka.

  • Kontakt

    PREDSTOJNIK

    red. prof. dr.Marko Marini

    Telefon:01/241 1414

    Elektronski naslov:[email protected]

    NAMESTNICA PREDSTOJNIKA

    doc. dr.Sonja Weiss

    Telefon:01/241 1414

    Elektronski naslov:[email protected]

    TAJNITVO ODDELKA

    asist.Zala Rott Dali

    Telefon:01/241 1420

    Elektronski naslov:[email protected]

    Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

    ODDELEK ZA KLASINO FILOLOGIJO