Kontakt kot zdravilo:!drugačen način dela z mladostniki, ki uporabljajo droge!

Anja Mihevc, univ.dipl.soc.ped.

Mina Paš, dr.med.

Navezanost in potreba po odnosu!

“The need for relationships, as well as the needs experienced within those relationships, is a primary motivating experience in human behaviour, in and of itself” (Erskine and Moursund, 2004).

Vzorci navezanosti!

Mary Ainsworth - Eksperiment “Tuja situacija”:

❖  Varna navezanost

❖  Izogibajoča navezanost

❖  Ambivalentna navezanost(Ainsworth, Blehar, Waters in Wall, 1978)

Varna navezanost!

Otroci v tuji situaciji:

❖  Po separaciji iščejo bližino s staršem in se hitro pomirijo

❖  Starši so čustveno dostopni in učinkoviti pri zadovoljevanju potreb - zmožni čustvene uglašenosti

Izogibajoča navezanost!

Otroci v tuji situaciji:

❖  Navzven kažejo nižjo stopnjo stresa ob ločitvi od matere in jo pri ponovnem snidenju ignorirajo.

❖  Starši so čustveno nedostopni in neobčutljivi na otrokove potrebe.

❖  Prevladovanje parasimpatikusa, nizka stopnja vzburjenja in zmanjšanje čustvene ekspresivnosti.

Ambivalentna/dezorganizirana navezanost!

Otroci v tuji situaciji:

❖  Ko mati odide, otrok kaže velik stres.

❖  Pri ponovnem snidenju iščejo stik z materjo, vendar se ne pomirijo hitro in ne vrnejo hitro k igri.

❖  Starši so nekonsistentni v nudenju skrbi.

❖  Značilna je dominantnost simpatičnega ŽS nad parasimpatičnim (Schore, 2003)

Dobra samoregulacija kot posledica varne navezanosti!

❖  Interpersonalna nevrobiologija (Siegel, Schore): Zgodnji medosebni odnos med materjo in otrokom vpliva na razvoj možganskih struktur

❖  Čustveno uglaševanje in regulacija - temelj varne navezanosti

❖  Dobra samoregulacija se lahko razvije samo z internalizacijo uglašene in pomirjujoče Mame (Stern, 1985, Siegel, 1999)

❖  Uglašeni emocionalni odzivi staršev na otrokove zgodnje potrebe stimulirajo sproščanje naravnih opioidov v otrokovem živčnem system - aktivacija ventralne veje Vagusa (Schore, 2010): razvoj sistema samoregulacije preko nevronskih mrež

❖  Orbitofrontalni korteks ima ključno vlogo pri samoregulaciji (Siegel, 1999), delovanje OFC je moteno pri odvisnikih

Zgodnja relacijska travma, motnje samoregulacije in odvisnost!

❖  Ob odsotnosti pomirjujočega starša ali zlorabi, otrok za regulacijo hipervzburjenja aktivira dorzalno vejo Vagusa - odklop oz. disociacija (Schore, 2010)

❖  Disociacija: odklop od sebe in zunanjega sveta - ni razvoja ustrezne samoregulacije

❖  Stik z opioidno drogo - umiritev, ki je za mnoge prva tovrstna izkušnja v življenju, kar facilitira ponovno uporabo.

❖  Zgodnja relacijska travma - močan faktor tveganja za nastanek odvisnosti, dodatna retravmatizacija dodatno prispeva k odvisnosti.

Okolje, odnosi in samoregulacija!

❖  Vietnamski vojaki: ob odpustu 20% ustreza kriterijem za odvisnost, leto po vrnitvi v ZDA jih je odvisnih samo še 5%. Samo 2% zasvojenih se je odločilo za zdravljenje (Robins, L.N., 1993).

❖  Rat park experiment - Bruce Alexander s kolegi: "Severely distressed animals, like severely distressed people, will relieve their distress pharmacologically if they can."

Uporaba drog kot poskus samoregulacije!

❖  Khantzian, E: Odvisnost kot motnja navezanosti - droge postanejo substitut za zadovoljujoče interpersonalne odnose, ki se ne morejo razviti zaradi razvojnih deficitov (Khantzian in Albanese, 2008)

❖  Škodljiva uporaba drog se ne zgodi zaradi ugodja, ki ga prinese uporaba, temveč ker substanca ponudi olajšanje emocionalne bolečine, ki se je običajno sploh ne zavedajo (Khantzian in Albanese, 2008).

❖  Zato teorija “hitting the bottom” ne deluje in s strani terapevtov nikoli ne sme biti sprejeta.

Uporaba drog kot poskus samoregulacije!

Slaba samoregulacija - intoleranca določenega čustva; katera substanca bo problematična je odvisno od tega kako učinek substance sovpada z bolečim čustvom posameznika (Khantzian,1985).

Opioidi (heroin): bes in jeza, tesna relacija s travmo

Stimulanti: depresija, amotivacija, fokus (ADHD), ljudje, ki potrebujejo močno stimulacijo, s slabo toleranco za frustracijo.

Alkohol: anksioznost

“The problem is that using more and more drugs to achieve emotional regulation deepens the dependency, leading to atrophy of any self-regulatory skills, and physical dependence in which withdrawal - that is, summing off the drug - further reinforces the addiction” (Khantzian and Albanese, 2008).

Adolescenti in uporaba drog!

Razvojne potrebe adolescenta glede na razvoj možganov: “closed for reconstruction”:

❖  regulacija emocij

❖  razvoj prefrontalnega režnja - predvidevanje nevarnosti

Razvojne potrebe se zadovoljijo v ustrezni relaciji, če je ta na voljo.

Uporaba drog se “odziva” na razvojne potrebe, vendar je nefunkcionalna in krepi neustrezne nevronske mreže.

Relacijske potrebe adolescenta!

❖  Potreba po varnosti

❖  Potreba po validaciji

❖  Potreba po sprejemanju

❖  Potreba po vzajemnosti

❖  Potreba po samodefiniciji

❖  Potreba po tem da narediš vtis

Relacijska terapija z mladostnikom!

❖  Motnje razvoja, nastale zaradi travme in neustreznih zgodnjih odnosov se lahko pozdravijo samo v odnosu.

❖  Vzpostavitev kontakta in zaupanja z adolescentom - pomoč pri regulaciji, “učenje” preko interpersonalnega prostora in odnosa.

❖  Terapevt v vlogi zanesljivega odraslega, od katerega se mladostnik lahko uči.

Delo s travmo!

❖  Travma in odvisnost sta zelo povezani.

❖  Telo in travma, povezanost travmatskih dogodkov in telesa.

❖  Pri travmatskem dogodku pride do fragmentacije.

❖  Izredno pomembno je delo s fragmentiranimi, odcepljenimi deli, predvsem z deli, ki so “izgnani”. Pri tem je nujno delo s “čuvaji” izgnanih delov, med drugim z delom, ki se zadeva.

DrogArt svetovalnica - terapevtski program za delo z uporabniki drog !

❖  Edini kriterij za vključitev je uporabnikova motivacija za spremembo v smeri zmanjšanja škode zaradi uporabe drog.

❖  Zaupnost in anonimnost.

❖  Individualna psihoterapija ali svetovanje (1-2x tedensko, 50 minut).

❖  Veliko poudarka na motivacijskem intervjuju.

❖  Skupinska terapija 1x tedensko po 1,5 ure (skupina za zmanjševanje škode in skupina za abstinente, skupine po potrebi).

❖  Terapevt je ključni delavec, ki po potrebi vključuje ostale strokovne delavce in družino.

❖  Zdravljenje in terapevtske intervence prilagojene uporabnikovim potrebam.

❖  Uporabnik je aktivno vključen v postavljanje ciljev - raziskovanje.

Literatura!❖  Ainsworth, M.D.S., Blehar, M.C., Waters, E. in Wall, S. (1978). Patterns of attachment: A psychological study of the strange situation.

Hillsdale, NJ: Erlbaum.❖  Alexander, Bruce K., (2001) "The Myth of Drug-Induced Addiction", a paper delivered to the Canadian Senate, January 2001,

retrieved December 12, 2004.Alexander, B.K., Coambs, R.B., and Hadaway, P.F. (1978). "The effect of housing and gender on morphine self-administration in rats," Psychopharmacology, Vol 58, 175–179Borhani, J. (2013). Substance abuse and insecure attachment styles: a relational study. A journal of transdisciplinary writing and research from Claremont graduate university, 2 (1), art. 4.

❖  Denning, P. (2000). Practicing harm reduction psychotherapy: An alternative approach to addictions. New York, The Guilford press.❖  Erskine, R.,G. and Moursund, J.,P. (2004). Integrative psychotherapy: The art and science of relationship. Pacific Grove, Thomson

Brooks Cole.❖  Holmes, tT. (2007). Parts work. New Yor: Broadway books.❖  Schore, A. (2010). Relational trauma and the developing right brain: The neurobiology of broken attachment bonds. Chapter in T. Baradon

(Ed.), Relational trauma in infancy (19-47). London, Routledge.❖  Siegel, D. (1999). The developing mind. Toward a neurobiology of interpersonal experience. New York, The Guilford press.❖  Stern, D. (1985). The interpersonal world of an infant. A view from psychoanalysis and developmental psychology. New York: Basic

Books.❖  Tatarsky, A. (2007). Harm reduction psychotherapy. Lanham, Rowman & Littlefield publishers.