Programi splošnega neformalnega

izobraževanja odraslih 2012-2014

SPLET JE OKNO V SVETKAKO ZAČNEMO S PISANJEM NA SPLETU

Gradivo za udeležence programa

Janez Mernik

Celje, 2013

Deskati, surfati… toda ne

po morju!

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacijase izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.

Kazalo1. Forumi............................................................................................................................................4

1.1. Oblike pisanja.........................................................................................................................4

1.1.1. FORUMI..........................................................................................................................4

1.1.2. PEN PAL..........................................................................................................................4

1.1.3. BLOGI..............................................................................................................................4

1.2. Iskanje forumov......................................................................................................................5

1.3. Uporaba in pravila foruma......................................................................................................6

2. Email...............................................................................................................................................7

2.1. Delovanje:...............................................................................................................................7

2.2. Uporaba:.................................................................................................................................7

2.3. Vsiljena pošta.........................................................................................................................8

3. Skype............................................................................................................................................10

3.1. Delovanje:.............................................................................................................................10

3.2. Uporaba:...............................................................................................................................10

4. Facebook......................................................................................................................................12

4.1. KAJ JE FACEBOOK?................................................................................................................12

4.2. KAKO SE REGISTRIRATI NA FACEBOOK?................................................................................12

4.3. KAKO DELUJE FACEBOOK?....................................................................................................13

4.4. KAKO UPORABLJAMO FACEBOOK?.......................................................................................15

5. Twitter..........................................................................................................................................20

5.1. RAZLIKA MED FACEBOOKOM IN TWITERJEM?.....................................................................20

6. Blogger.com.................................................................................................................................21

7. Youtube.com................................................................................................................................21

8. DODATEK......................................................................................................................................22

8.1. Sestavni deli računalnika......................................................................................................22

8.2. Pregled posameznih delov....................................................................................................23

8.2.1. Sistemska enota............................................................................................................23

8.2.2. Shranjevanje.................................................................................................................23

8.2.3. Trdi disk........................................................................................................................23

8.2.4. CD in DVD.....................................................................................................................24

8.2.5. Zunanji trdi disk............................................................................................................24

8.2.6. USB ključ.......................................................................................................................24

8.2.7. Miška............................................................................................................................25

8.2.8. Tipkovnica.....................................................................................................................25

8.2.9. Monitor.........................................................................................................................26

8.2.10. Tiskalnik........................................................................................................................26

8.2.11. Zvočniki.........................................................................................................................27

8.2.12. Modem.........................................................................................................................27

1. Forumi

1.1. Oblike pisanja

1.1.1. FORUMIZačnemo lahko z branjem in odgovarjanjem na forumih. Forum je nekakšen skupek urejenih prispevkov na neko temo. Vse objavljeno na forumu prispevajo uporabniki, ki so lahko vsi ljudje, ki jih določena tema zanima, včasih pa so del razprav lahko tudi strokovnjaki, če teče govor o kompleksnejših temah.

Začetek komunikacije je tukaj najlažji, saj pričnemo brez uvodnih pozdravov ali predstavitev, pač pa preprosto le odpišemo na že poslane teme in diskusije. Posameznikovo pisanje se zaradi velikega števila uporabnikov tako prikrije in nam ni potrebno skrbeti toliko za spoznavne geste. Po eni strani nam to komunikacijo olajša, po drugi strani pa je takšna oblika komuniciranja v osnovi zelo neosebna.

Če želimo, pa se lahko s posameznim uporabnikom pogovarjamo na forumu tudi popolnoma individualno preko zasebnih sporočil, ki jih omogoča večina forumov. Zasebno sporočilo je namreč sporočilo, podobno tistemu, ki ga dobimo pri elektronski pošti, prav tako pa so tudi vsa sporočila shranjena na enem mestu, v nekakšnem predalu. Seveda se nasprotno kot pri elektronski pošti, ki jo lahko dobimo od kogar koli, ki pozna naš naslov, pri tej komunikaciji sporazumevajo med seboj le člani foruma, ki nas kontaktirajo, ne preko elektronskega naslova kot je to pri elektronski pošti, pač pa preko uporabniškega imena.

Na tak način se lahko torej po bližje spoznamo z uporabnikom, s katerim smo si že prej pisali na forumu.

1.1.2. PEN PALKot smo že omenili, lahko dopisovalca najdemo tudi preko za to specializiranih spletnih strani. Nekatere spletne strani na svetovnem spletu so namreč posvečene samo temu, da povezujejo in izmenjujejo med seboj naslove ljudi, ki si želijo spoznati druge. Te so lahko vezane glede na države od koder ljudje prihajajo, razporejene glede na interese ali hobije in po starosti ter mnogih drugih dejavnikih. Na takšnih straneh torej najdemo »pen pal« (prevod: dopisnega prijatelja), s katerim si začnemo dopisovati.

Takšno dopisovanje navadno obrodi zelo veliko sadov, saj sta obe komunikacijski strani zelo motivirani za sporazumevanje, kar se izraža tudi v rabi jezika.

Včasih je takšna komunikacija potekala po pošti, danes pa imamo seveda za to namenjene elektronske naslove.

1.1.3. BLOGIEden izmed načinov, kako najti možne ljudi, s katerimi bi si dopisovali, pa je tudi, da začnemo pisati svoj blog.

Pisati blog pomeni pisati nekakšen spletni dnevnik, način njegove komunikacije pa se morda lahko še najbolj približa kolumnam, kot jih poznamo v časopisih.

Pisati začnemo torej popolnoma samostojno, na katero koli tematiko, kolikor dolg tekst in kakor koli pogosto želimo. Obravnavamo lahko zelo osebne teme, kot na primer to, kaj se nam je zgodilo, ali pa na primer komentiranje javnih nastopov ali politične situacije ali kakega drugega aktualnega dogajanja. Naš ton sporočanja je lahko resen ali pa tudi z veliko mero humorja. Vsebina in slog pisanja sta torej prepuščena popolnoma nam samim.

Če bodo naše objave zanimive jih bo začelo brati vedno večje število ljudi, ki nam bodo sčasoma morda začeli tudi odgovarjati, nas pohvalili ali z nami želeli navezati tudi stik. Čeprav to ni prvenstvena funkcija blogov, je dober začetek, še posebno za tiste, ki se nekoliko težje znajdejo v začetnih pogovorih, ko se predstavljamo. Prav tako pa je to tudi odlična vaja za pisanje v tujem jeziku, saj moramo zbrati in urediti naše misli v smiselne in koherentne odstavke, kar je zelo pomembna spretnosti pri pisanju.

Pišemo lahko preko vmesnikov, ki so prav za to namenjeni na svetovnem spletu, in na njih naše bloge tudi objavljamo.

1.2. Iskanje forumovNa svetovnem spletu obstaja ogromno število forumov, največ seveda v angleščini, saj je to navadno skupen jezik, ki ga uporablja največ govorcev tega sveta za medsebojno komunikacijo. Razlog za tako veliko število forumov je, da ga lahko ustvari skoraj vsak z le malo znanja računalništva. Pri tem ni nikakršnih omejitev, prav tako pa niso forumi vsebinsko omejeni. Najdemo jih namreč na skoraj katero koli temo.

Pri izbiri foruma, pri soustvarjanju katerega želimo začeti aktivneje sodelovati, pa moramo poleg nam zanimive vsebine upoštevati nekatere druge parametre, ki so zelo pomembni. Eden izmed takšnih je zagotovo povprečna starost uporabnikov izbranega foruma. Čeprav navadno podatki o tem niso razkriti, lahko kaj kmalu preko načina sporazumevanja ugotovimo, koliko približno so člani stari; še posebno se to opazi, če smo pozorni na različne izraze slenga, kot govorice mladih. Drug pomembnejši dejavnik pa je tudi aktivnost foruma. Nekateri forumi so namreč že opuščeni in na njih sodeluje zelo malo ljudi, kar pa morda ni vidno na prvi pogled. Preverite torej, kdaj so uporabniki nazadnje pošiljali kakšne nove odgovore. Navadno imajo tudi forumi na koncu strani zabeleženo statistiko o številu objav, kar vam lahko že koristno pomaga pri prvem vtisu. Nasprotno pa so nekateri forumi tako zasičeni, da njihovi uporabniki dodajajo tudi po nekaj 100 odgovorov na dan. Tudi pri takšnem forumu moramo razmisliti, če je vreden vključitve, saj bomo verjetno zelo težko sledili vsem novostim in hkrati sodelovali v diskusijah v več temah.

VAJA: Na svetovnem spletu najdite več forumov, na katerih se sporazumeva v angleščini, na izbirano temo, ki vas zanima. Poskušajte pridobiti čim več informacij o aktivnostih, članih foruma in njegovih tematikah.

VAJA: Izmed vseh pregledanih forumov v angleškem jeziku izberite enega, katerega tematika vam je všeč in blizu ali pa bi se o njej želeli podučiti. Na izbrani forum se registrirajte.

VAJA: Ocenite velikost izbranega foruma in izpišite vse ali najpomembnejše teme, v katerih bi si na tem forumu želeli sodelovati.

1.3. Uporaba in pravila forumaNa forumih veljajo pravila obnašanja. Vsak forum ima po navadi odprto tudi temo, v kateri so takšna pravila napisana in je razložen njihov pomen. Skrbno si jih preberite, saj vsebujejo lahko poleg splošnih pravil, ki prepovedujejo žaljenje uporabnikov in sovražni govor, tudi nekatera interna pravila, na primer predpisujejo, o katerih temah smejo uporabniki diskutirati in katerih naj se izognejo. Razlog za bolj ali manj stroga pravila tiči v naravi forumov. Tako na primer ni zaželeno pisati v forumu o gobarstvu o tem, kako hodimo radi v hribe plezat, saj sta so to popolnoma tuji tematiki in na forumu z zelo ozko osredotočeno vsebino nimata kaj dosti skupnega. Obstajajo pa tudi forumi, kjer tematike niso predpisane in se lahko uporabniki pogovarjajo, o čimer se želijo. Navadno so to tudi forumi večjega obsega.V primeru kršenja predpisanih pravil vas administrator foruma lahko tudi sankcionira. Administrator je torej oseba, ki na forumu skrbi za red in skladnost s pravili, bodisi, da nadzoruje, če se uporabniki držijo izbrane teme in da ne govorijo o tematikah, ki jih tema ne predvideva ali pa odstrani neprimerne odgovore in kaznuje uporabnike v primeru kršenja določenih pravil. Sankcioniranje se navadno začne z opozorilom in se napoti uporabnika k branju pravil, če pa so kršitve hujše, lahko administrator uporabnika tudi blokira in mu s tem onemogoči ponovni dostop do foruma. Navadno pod hujše kršitve štejemo prepovedano oglaševanje, zavajanje uporabnikov, nalaganje virusov in posredovanje dostopa do podobne, za računalnik škodljive vsebine ali pisanje odgovorov, ki vsebujejo neprimerne vsebine ali sovražni govor.

Ker pa tudi administratorji, še posebno pri večjih forumih, ne morejo vsega pregledati sami ,je tudi na nas uporabnikih samih, da skrbimo za red. Tako lahko, če opazimo kakšno ravnanje, ki ni v skladu s pravili foruma, uporabnika prijavimo administratorju in ga na tak način opozorimo na nepravilnosti.

2. Email

Uporaba elektronske pošte je danes zelo priljubljena. Njena glavna prednost je predvsem hitrost sporočanja.

2.1. Delovanje: Za uporabo elektronske pošte si moramo ustvariti najprej račun za elektronsko pošto. Brazplačno si ga lahko ustvarite pri ponudnikih, kot so na primer, Hotmail od podjetja Mictosoft, Gmail od podjetja Google ali podobno. Ustvarite si ga tako, da obiščete njihovo spletno stran, izpolnite obrazec z vašimi osebnimi podatki in izberete uporabniško ime ter vaše geslo. Vaše uporabniško ime je navadno vaše ime in priimek, ločeno s piko, nato sledi poseben znak imenovan afna (@) in končnica vašega ponudnika za storitev elektronske pošte. Geslo mora biti dovolj dolgo, dobro pa je tudi, da vključuje številke, da je zaščita večja in možnost uganitve čim manjša. Ni odveč še enkrat poudariti, da morate geslo skrbno varovati in ga ne zaupate nikomur.

Opozorilo:

Pri pisanju e-mail naslova nikakor ne uporabljamo presledkov, posebnih ločil, kot so na primer: »«, !, ". #, $, %, &, /, (), =, ?, *, in podobno. Prav tako so elektronski naslovi napisani vedno z malimi črkami. Torej ni potrebno paziti na veliko začetnico, če tudi gre za ime in priimek. Navadno poleg samih črk uporabljamo le še številke na številčnici ali v določenih primerih pomišljaj ali podčrtaj ter pike.

VAJA: Pravilno napišite nekaj elektronskih naslovov soudeležencev v izobraževalnem programu, da si boste lahko med seboj začeli dopisovati. Dobite posebej pozorni na natančen zapis naslovov!

_____________________________@__________________ _____________________________@__________________ _____________________________@__________________ _____________________________@__________________ _____________________________@__________________ _____________________________@__________________ _____________________________@__________________

2.2. Uporaba: Za pisanje nekomu potrebujemo njegov elektronski naslov, podobno kot bi potrebovali poštni naslov, če bi pošiljali klasično pošto. Prav tako se tudi način pisanja ne razlikuje veliko od pisanja klasičnega pisma – naslov predstavlja elektonski naslov naslovnika, zadeva pisma ima enako vlogo pri obeh oblikah, edina razlika je le vsebina in njena členitev, ki pri elektonski obliki ni tako strogo predpisana. Elektronsko sporočilo zaključimo s pozdravi kot pri običajnem pismu.

Poleg tega pa ima elektronsko sporočilo še druge funkcije. Lahko ga posredujemo, kar pomeni, da enako vsebino povsem nespremenjeno ali s pripisom pošljemo neki tretji osebi. Poleg sporočila lahko dodamo tudi priponko. To je funkcija, s katero lahko sporočilu dodamo datoteko, sliko, predstavitev

ali podobno in jo pošljemo naslovniku. Vsa komunikacija se tudi ves čas sistematično zbira in arhivira, tako da prejetih sporočil ne morete izgubiti, razen če jih ne zbrišete ročno.

Za lažje pisanje elektronskih sporočil pa vam naj bodo v oporo sledeča vodila:

Ko pišete elektronski naslov naslovnika, bodite pozorni, da ga napišete pravilno, drugače sporočilo ne bo dostavljeno, ali pa bo dostavljeno napačni osebi.

Pri tem pazite, da se elektronski naslov piše s pravimi ločili, torej največkrat se uporabljajo pike (.), pomišljaji (-), podčrtaj (_) in uporabo morebitnih številk.

Poleg tega moramo paziti, da pri naslovu ne uporabimo preslednice za presledke, kot to naredimo običajno med dvema besedama. V naslovu torej ni nikakršnih drugih znakov, kot zgoraj omenjenih, torej ni vejic, narekovajov ali podobnih ločil.

Klasično pismo se razlikuje od elektonsega po tem, koliko informacij moramo vključiti v sporočilo. Povsem odveč je pisanje vašega imena, in navedba imena naslovnika in njegovega naslova ter datuma, kot je to v navadi pri navadnih pismih v papirnati obliki. To bi bilo v elektronski obliki povsem odveč, saj pišemo točno določeni osebi, ki nam je zaupala naslov, tega sporočila ne bo bral nihče drug kot ta oseba, prav tako pa se bo elektonsko avtomatsko izpisal datum pošiljanjna in prejetja sporočila, tako da tudi tega podatka ni potrebno v sami vsebini pisma ponavljati. V jedru torej napišete le samo vsebino, brez neporebnih formalnih oblik, kot so običajno značilne za pismo.

Poleg opozoril o varovanju vašega gesla pa je potrebno poudariti tudi dejstvo, da vašega naslova ni za zaupati kar tako komur koli ali ga javno objavljati, kot je to morda v navadi s poštnim naslovom. Razlog za to je predvsem vaša varnost, saj:

lahko zaradi tega dobivate veliko nezaželene pošte, kar navadno predstavlja reklamna sporočila in brisanje zna biti precej nadležno.

poleg zelo neprijetnega opravila brisanja in sortiranja nepotrebnih poštnih reklam iz vaše zasebne pošte pa so lahko takšna sporočila tudi nevarna. S pošto od neznanega pošiljatelja lahko namreč dobite tudi računalniški virus, ki lahko poškoduje vaš računalnik ali vašo programsko opremo. Zato nikakor ne odpirajte sumljivih sporočil, še posebno, če so ta od neznanega pošiljatelja ali napisane v čudnem jeziku ali polomljeni slovenščini, ki je bila prevedena dobesedno oziroma z avtomatskim spletnim prevajalnikom.

Zato bodite vedno pozorni, komu posredujete svoj elektronski naslov. Pogosto ga namreč nehote napišete v sodelovanju za kakšno nagradno igro, nato pa prejemate veliko reklamnih elektronskih sporočil.

2.3. Vsiljena poštaVsiljena pošta ali po angleško »spam« predstavlja nezaželeno poštno elektronsko sporočilo, ki navadno vsebuje neke vrste reklamno sporočilo. Dobite ga, če ste svoj elektronski naslov zaupali kakšnemu podjetju, bodisi zaradi sodelovanja v nagradni igri ali pa ste se naročili na njihove spletne novice. Takšna pošta vsebuje reklame, ki pa so lahko zelo moteče, še posebno če te prihajajo v vaš elektronski nabiralnik prepogosto. Tako lahko zaradi velikega števila takšne nezaželene pošte prezrete kakšno zares pomembno sporočilo.

Ne le, da je takšna vrsta pošte zelo motoča, lahko je celo škodljiva. V njej se skrivata predvsem dve pasti. Da bi jih prepoznali in se pred njimi varovali, moramo biti seznanjeni z njihovima vsebinama.

Prva nevarnost sumljivega elektronskega sporočila je povezana z različnimi računalniškimi virusi. Poleg nekega tekstovnega sporočila je lahko pošti dodan v priponski tudi virus, ki se lahko avtomatsko zažene že celo ob odprtju elektronskega sporočila. Da bi se temu izognili, imejte vedno vključeno in posodobljeno različico antivirusnega programa.

Druga nevarnost pa preži v obliki zavajajočih sporočil, praznih obljub in prevar, ki jih nepridipravi zapakirajo v obliko elektronskega sporočila. Navadno tako sporočilo že takoj prepoznamo po slabem, nepravopisno napisanem jeziku. V polomljeni slovenščini lahko namreč preberemo, da nam nekdo želi nakazati denar, da smo zadeli na spletnem lotu ali da smo bili izžrebani v posebni nagradni igri. Prevar je več vrst, vsem pa je navadno skupno to, da želijo od nas posredovanje našega bančnega računa, češ da bi naj nanj dobili nakazan denar. Takoj ko dobijo tatovi našo številko računa in osebne podatke, pa nam lahko ukradejo veliko denarja, zato nikakor in nikoli ne smete neznancu na internetu zaupati vaših osebnih podatkov.

Navadno so naši elektronski predali za pošto že tako razviti, da sami prečistijo dobljeno pošto in sporočila sumljivega izvora ali vsebine odstranijo. Najdemo jih lahko v posebnem razdelku, ki zbira vso nezaželeno pošto. Tega je dobro preveriti, saj je sistem razvrščanja pošte samodejen in tudi računalnik se lahko kdaj zmoti in nam pošto, ki sicer ni nezaželena označi in samodejno prestavi v to polje, zato bodite pozorni na to, ali prejemate vso pošto pravilno sortirano.

3. Skype

Potem, ko najdemo prijatelje na različnih forumih ali preko spletnih strani, ki ponujajo kontakte za ljudi, ki si želijo dopisovati si, lahko z njimi dopisujemo ne le preko forumov ali za to namenjenih spletnih strani, ampak uporabljamo tudi druga omrežja in programe za komunikacijo.

Eden takih programov, ki poenostavi komunikacijo, je program Skype. To je programska oprema, ki si jo lahko brezplačno namestimo na naš računalnik.

3.1. Delovanje: Potem ko si ga namestimo, si ustvarimo, podobno kot na forumih, nekakšen račun z našim uporabniškim imenom in geslom. Naslednji korak, ki sledi, je dodajanje kontaktov. Podobno kot če si izmenjamo z nekom naše poštne naslove, ali nekomu posredujemo naš naslov elektronske pošte, da si lahko potem začnemo dopisovati, tako tudi tukaj osebi, s katero bi si radi dopisovali, zaupamo naše uporabniško ime, preko katerega nas lahko najde in »doda« med svoje stike – torej ljudi, s katerimi je v kontaktu preko tega programa.

3.2. Uporaba: Glavna prednost tega programa je dopisovanje v živo. Pri dopisovanju preko kakršne koli pošte gre vedno za določen časovni razmik. Kljub temu, da to v primeru elektronske pošte to v današnjem svetu hitrega interenta poteka zelo ekspresno, pa kljub vsemu navadno pišemo daljše pismo z vsemi prvinami takšne oblike sporočanja, se pravi z naslovom oziroma zadevo, nagovorom, nekakšno členitvijo po odstavkih ter zaključkom. Četudi gre za kratko sporočilo, ki morda krši prej naštete značilnosti pisma – te ponavadi ne upoštevamo v celoti še posebej v primeru pisanja zelo neformalne oblike pisma ali elektronskega sporočila, pa je to kljub vsemu še vedno sporočilo, ki ga napišemo in odpošljemo kot celoto naslovniku. Ko ga ta prejme, nanj odgovori, seveda v najkrajšem možnem času, vendar od naslovnika le redko pričakujemo takojšen odgovor. Ravno ti dve lastnosti – torej oblikovne značilnosti pisma, pa čeprav elektronskega in temu primerno spremenjenega in pa čas odpisovanja, sta pri uporabi sporočanja preko Skypa in podobnih programov povsem drugačni. Pri Skypu gre namreč za komunikacijo v živo, kot bi govorili poved za povedjo in z nekom imeli pravi pogovor, le da ta poteka v pisni obliki. Tako naš dopisovalec napiše krajšo poved, mi odgovorimo in že ponovno predamo besedo našemu sogovorniku, in tako naprej. Po koncu pogovora imamo tako v tem programu rezultat našega klepetanja kot nekakšno zapisano obliko dialoga, kar bi sicer bil prosto govorjen pogovor. Pri tem seveda nastanejo, tako kot tudi pri ostalih oblikah neformalnega sporočanja preko svetovnega spleta ali z njegovo pomočjo, različne okrajšane oblike ter pogovorni jezik.

Poleg možnosti pisnega jezika in izkušnje sporočanja, ki je podoben pogovoru v živo, pa imamo s tem programom še eno možnost. Omogoča nam namreč tudi pogovarjanje preko mikrofona, kar pomeni da lahko govorimo, na drugi strani pa nas naš sogovornik sliši. Takšna komunikacija je podobna pogovarjanju po telefonu, le da gre pri tem za uporabo računalniškega programa namesto mobilnega telefona. Pri tem je potrebno poudariti dve glavni prednosti takšne komunikacije; prvič, le redko

imamo možnost sporočanja v govorjeni obliki. Do sedaj smo namreč govorili le o uporabi angleškega jezika v pisni obliki, s pomočjo tega programa pa se lahko urimo tudi v verbalni komunikaciji in tako razvijamo naše govorne spretnosti v tujem jeziku. Drugi razlog, ki govori v prid uporabi takšne komunikacije, pa je bolj praktične narave, povezan je namreč s stroški komunikacije. Če se želimo pogovarjati s nekom iz tujine preko telefona, je to lahko precej drago. Z uporaba Skypa pa je to razen pavšalne mesečne naročnine na dostop do interneta, brezplačno. Tako se lahko z nekom iz tujine pogovarjamo povsem zastonj.

Preko programa Sykpe smo tako omenili že dve funkciji – z nekom si lahko v živo dopisujemo in se pogovarjamo preko mikrofona. Lahko pa se pri komunikaciji z vklopom funkcije videa tudi vidimo. Če želimo nekoga pri pogovarjanju tudi videti, imamo možnost video klica, ki poleg vključenega mikrofona s kamero zajame dogajanje na eni in drugi strani. Sogovorca se tako med sporazumevanjem vidita, zato je pogosto tak način komunikacije zelo priljubljen, saj je bolj poosebljen in daje občutek pravega pogovora.

Podobno kot pri elektronski pošti ta program shranjuje tudi vaše pretekle pogovore, če so ti bili podani v pisni obliki, video klice pa zabeleži le s datumom, uro in časom trajanja klica, tako da imate pregled zgodovine vaših pogovorov.

4. Facebook

4.1. KAJ JE FACEBOOK?Facebook je socialno omrežje. Besedna zveza socialno omrežje je dandanes precej pogosto rabljena, predstavlja pa vse različne oblike spletnega druženja s pomočjo interneta in spletnih portalov oziroma strani. Torej Facebook je mesto, kjer se lahko s prijatelji povezujete, si izmenjujete sporočila, pišete objave in berete statuse drugih ljudi.

4.2. KAKO SE REGISTRIRATI NA FACEBOOK?Facebook je nekakšna spletna stran, na katero se morate za uporabo najprej registrirati. To naredite tako, da v iskalnik vpišete »facebook« ali obiščete spletno mesto »www.facebook.com«, kjer se vam pojavi okno za vpis. Če še nimate registriranega uporabniškega računa, morate najprej storiti to. Torej, kliknite polje za registracijo in vpišite svoje podatke. Pazite, da so ti točni, predvsem pomembno je, da navedete pravi naslov vaše elektronske pošte, saj boste tja dobili tudi povezavo za potrditev vašega na novo ustvarjenega računa in vsa pomembna sporočila.

Sedaj, ko ste vpisani, in ste verodostojnost vaših podatkov potrdili z odgovorom v elektronski pošti, lahko začnete uporabljati Facebook. Še enkrat v iskalniku odprite Facebookovo stran, tako da obiščete spletni naslov »www.facebook.com«. V okence, ki zahteva vpis uporabniškega imena, vpišite svoj elektronski naslov, okvirček za geslo pa izpolnite z ustreznimi simboli, nato kliknite gumb za vpis. Tako se boste vpisali vedno, ko boste želeli na facebook. Tako imate ustvarjen svoj račun in vaš profil.

4.3. KAKO DELUJE FACEBOOK?Ustvarjen imate profil. Profil je nekašna zbirka vaših podatkov, slik in objav, ki se vam bodo sčasoma zbirali. Oblikovan je kot nekakšna časovna premica, na kateri so začrtani vaši dogodki in objave, ki ste jih delili preko facebooka. Od tod tudi ime časovnica, ki predstavlja nekakšno vašo osebno spletno mesto ter hkrati ponazarja, kako se predstavljate drugim ljudem na facebooku.

Če želite lahko podatke o sebi tudi dodatno izpolnite in tako obogatite vaš profil. Dodate lahko profilno sliko – to je lahko vaša slika, ki vas bo predstavljala na facebooku. Dodate lahko naslovnico – to je kakršna koli fotografija, ki vam je všeč, vas predstavlja ali vam je všeč. To ni nujno tudi vaša osebna slika, lahko je šopek cvetja, vaša hiša, karkoli želite, medtem ko je v profilu praviloma vaša osebna slika. Poleg tega pa izpolnite tudi nekatere druge podatke, kot so na primer kraj bivanja, lokacija, in zakonski stan.

Bistvo facebooka je druženje s prijatelji in povezovanje z znanci ali sorodniki. Sedaj, ko je vaš profil še prazen in še niste dodali prijateljev, izgleda morda uporaba facebooka brezpomenska, a kmalu boste spoznali njegovo bistvo. Najprej morate dodati prijatelje. To naredite tako, da v iskalno okno, ki se nahaja zgoraj na sredini, vpišete ime in priimek prijatelja, ki bi ga na facebooku radi poiskali.

Pojavi se vam seznam vseh ljudi z enakim imenom. S pomočjo profilne slike najdite tiso osebo, ki jo iščete, nato kliknite gumb »dodaj prijatelja«. Tako namreč oddate prošnjo za prijateljstvo. Da bi lahko s to osebo komunicirali, mora najprej novo dodani prijatelj tudi potrditi, da vas zares pozna in dodati na svoj seznam. Ko to stori, postaneta prijatelja na facebooku, kar pomeni, da bo ta oseba videla vse vaše slike in objave, vi pa njene.

Sedaj, ko ste na facebooku, lahko tudi drugi iščejo in prosijo za prijateljstvo vas. V tem primeru boste na to opozorjeni z rdečo zastavico zgoraj levo, poleg facebook logotipa.

Znak pomeni, da imate eno novo prošnjo za prijateljstvo. Enostavno potrjevanje omogoča le klik na to ikono, nakar se vam izpiše ime prijatelja, ki vas želi dodati in zraven gumb za dodajanje. Če osebo poznate, potrdite to z gumbom, drugače prošnjo zavrnite.

Druga pomembna ikona je poleg te za dodajanje novih prijateljev in zgleda takole: . Če ima ta rdečo zastavico z številko, to pomeni, da imate eno novo zasebno sporočilo. Zasebno sporočilo deluje podobno kot vaša elektronska pošta, le da se vse to odvija v okviru facebooka in ne na vašem elektronskem naslovu. Številka v rdeči zastavici obvešča, koliko neprebranih sporočil imate. S klikom nanjo se odpre sporočilo, prav tako pa tudi okno za odgovor, kjer pošiljate sporočila podobno kot pri elektronski pošti.

Zadnja ikona v tej vrstici: pa predstavlja novice, ki so se zgodile na facebooku v zvezi z vami. torej opozarja na vse komentarje vaših objav, vse slike, ki so kakorkoli povezane z vami in podobno.

Tako smo spoznali tri osnovne funkcije na facebooku – dodajanje prijateljljev, pošiljanje sporočil ter pregledovanje novosti.

4.4. KAKO UPORABLJAMO FACEBOOK?Spoznali smo že našo časovnico, kjer so zbrane vse naše objave. Deluje kot nekakšen dnevnik, kjer so zbrane stvari po datumu. Na časovnico se vedno vračamo tako, da kliknemo zgoraj desno našo sliko in ime.

Poleg naše slike pa se nahaja tudi gumb domov, kjer so zbrane vse objave naših prijateljev. Tukaj boste prebirali poleg dnevno novih objav tudi vse slike in povezave, ki jih bodo delili. Te objave lahko komentirate, tako da pod objavo kliknete v prazen okvirček in napišete komentar. Lahko pa jih le všečkate – to pomei, da pritisnete gumb »všeč mi je«. Prav tako pa lahko napisano »delite z ostalimi«, kar pomeni, da neko objavo prestavite na vašo časovnico in hkrati ta posatane tudi vaša objava, kjer jo bodo videli vsi vaši prijatelji.

Pri pisanju teksta lahko le tega obogatite s smeškoti. To so posebne ikone, ki jih najdete poleg vrstice za pisanje, če kliknete na ali pa jih napišete s pomočjo bližnjičnih tipk, kot so na primer:

Izgled Bljižnična tipka Pomen : ) Smešno : ( Žalostno

: D Zelo smešno< 3 Srček

Poleg branja objav drugih pa lahko delite objave tudi vi. Objavite lahko statuse, kar predstavljajo krajša sporočila. To naredite tako, da v okence na vaši časovnici vpišete tekst in kliknete enter za objavo. Dodate lahko tudi fotografije, kraj, kjer se trenutno nahajate, svojo objavo, imenovano tudi status, lahko opremite z video povezavo. Največkrat so te iz znanega portala za videoposnetke, ki se imenuje »youtube«. Lahko pa objavite tudi dogodek, ki se ga nameravate udeležiti in ima za to

ustvarjeno facebook stran. Tako obvestite vaše prijatelje o tem, kaj počnete, kje se nahajate ali kako tam je.

Na facebooku imate na domači strani poleg hitrega pregleda novic, sporočil in dogodkov tudi aplikacije. To so najrazličnejša orodja, s pomočjo katerih navadno podjetja komunicirajo z vami. Pogosto gre tu za nagradne igre, kakšne računalniške igrice ali podobno. Na facebooku je cela poplava aplikacij, ki vam omogočajo najrazličnejše stvari, večina pa jih je namenjena zabavi.

Facebook pa omogoča tudi klepet v živo. Najdete ga spodaj desno. S klikom nanj se odpre seznam ljudi, ki so trenutno na facebooku in želijo klepetati. Če kliknete na enega izmed njih, se vam pojavi okno, kjer lahko začnete pisati tekst.

Če želite biti na facebooku, trenutno pa niste pri volji za klepetanje, zato ne želite, da vas kdo klikne,

lahko to možnost tudi izklopite. To naredite tako, da kliknete zvezdico na vrhu seznama in izberete »izklopi klepet«. Sedaj boste izginili iz seznama dosegljivih ljudi na klepetu in prijatelji vas ne bodo mogli klikniti in začeti klepeta z vami. Lahko vam bodo poslali le zasebno sporočilo, ki ga je moč prejeti ne glede na to ali ste prisotni ali ne, tako kot pri vsaki elektronski pošti.

Na facebooku pa imate lahko ne le prijatelje, ampak tudi všečne strani. Podjetje, storitev, hotel ali karkoli vam je všeč, lahko na facebooku poiščete in všečkate. Tako imate to stran in vse njihove objave tudi na domači strani med novicami in ste na ta način obveščeni o njihovih novostih ali produktih. Poleg tega pa na podoben način delujejo tudi oglasi, ki jih na facebooku najdete ob desnem robu. S klikom na njih vas pripeljejo na določeno facebook stran ali na povsem drugo spletno stran tega podjetja. Oglasi se razlikujejo glede na vašo starost, spol in interese. Žal so ti nujno prisotni na vsaki facebook strani, saj je facebook socialno omrežje, ki je brezplačno za uporabnike, denar pa služijo od oglaševalcev, ki želijo, da vidite njihov oglas. Če katerega oglasa ne želite več videti enostavno kliknite križec desno nad njim in zamenjan bo z drugim.

5. Twitter

Podobno kot Facebook, je tudi Twitter socialno omrežje. To služi predvsem objavljanju kratkih sporočil. Navadno se ta navezujejo na trenutno dogajanje. Tako pišemo o tem kaj trenutno počnemo, kje se nahajamo in kaj zanimivega se nam dogaja.

Princip delovanja je podoben kot na Facebooku, le da tukaj uporabljamo nekoliko drugačne izraze. Tako kot imamo na Facebooku prijatelje, poznamo pri Twitterju sledilce – to so osebe, ki jih spremljamo dlje časa, dobivamo njihove najnovejše objave in smo tako z njimi povezani. Podobno tudi tisti, ki »sledijo« nam, dobivajo naša sporočila.

5.1. RAZLIKA MED FACEBOOKOM IN TWITERJEM?Glavna razlika med tema dvema socialnima omrežjema je predvsem vidna v aktualnosti. Medtem ko na Facebooku objavljamo, karkoli želimo, pa na Twitterju najpogosteje beremo, kaj se trenutno dogaja po svetu različnim ljudem, organizacijam ali skupinam, ki objavljajo sporočila. Tako bomo odzive na nek dogodek bolj verjetno najprej našli na Twitterju in ne na Facebooku.

6. Blogger.com

Sporočate pa lahko tudi preko vsakodnevnega ustvarjanja nekakšnega spletnega dnevnika. Podjetje Google je razvilo za to posebno orodje, ki vam enostavno omogoča ustvarjanje tako imenovanega spletnega dnevnika ali bloga. Beseda prihaja iz angleščine in je sestavljanka, sestavljena iz »web log«, pomeni pa nekaj podobnega spletnemu dnevniku.

Blog ustvarite tako, da obiščete spletno mesto »www.blogger.com« in se registrirate ali vpišete z vašim google računom. Pisanje bloga je podobno kot pisanje elektronske pošte, le da tega lahko vidijo vsi ljudje in ga berejo dnevno. Tudi sami lahko prebirate nekatere druge objave ostalih uporabnikov in tako začnete s komuniciranjem preko tega spletnega orodja, hkrati pa razvijate bralne in pisalne sposobnosti v tujem jeziku.

7. Youtube.com

Podobna različica spletnih dnevnikov pa je pripeljala do novega koncepta, imenovanega »vlogging« kar pomeni »video blogging«, kar torej predstavlja objavljanje video posnetkov iz vsakdanjega življenja. Dandanes je s pojavom videokamer in fotoaparatov, ki so vgrajeni v naše mobilne telefone, to že tako preprosto, da je postalo snemanje vsakdanjih dogodkov ali opravil povsem običajno. Zakaj torej ne bi tega tudi objavili na spletu in pokazali vsem, kaj počnemo.

Portal, ki zbira najrazličnejše profesionalne in amaterske video posnetke, je Youtube.com. To je spletna stran, kjer lahko najdemo najrazličnejše posnetke o vsem mogočem, objavimo pa lahko tudi naše lastne video vsebine. To naredimo tako, da se registriramo, si naredimo poseben profil, nato pa lahko začnemo z nalaganjem video posnetkov.

8. DODATEK

8.1. Sestavni deli računalnika Običajno nobenega posameznega dela ne imenujemo »računalnik«. Računalnik je v resnici sestavljen iz več delov oziroma komponent, ki delujejo skupaj kot povezana celota. Fizične dele, ki jih lahko vidite in se jih dotaknete, z eno besedo imenujemo strojna oprema, pogosto pa tudi uporabljamo privzeto tujko hardver (iz angleške besede hardware). Programska oprema pa se nanaša na navodila ali programe, ki dajejo ukaze strojni opremi in omogočajo njeno delovanje – imenujemo pa jo tudi softver (iz angleške besede software).

Na spodnji sliki so prikazani sestavni deli računalnika. Posamezen sistem je lahko malo drugačen, kakšna od komponent lahko tudi manjka, ker za delovanje ni nujna, večino teh delov pa ima vsak računalnik. Prenosni računalnik je sestavljen podobno, le da so deli združeni v enem samem ohišju.

Sestava računalnika

8.2. Pregled posameznih delov

8.2.1. Sistemska enotaSistemska enota je osnovni element računalniškega sistema. Običajno je to kovinski zaboj, ki ga lahko imamo na mizi ali pod njo. V njem je:

- centralna procesna enota (CPE) ali mikroprocesor, ki ima vlogo »možganov« računalnika,

- bralno-pisalni pomnilnik (RAM) za začasno pomnjenje informacij med delovanjem računalnika,

Na to osnovno enoto so s pomočjo kablov priključene ostale enote.

8.2.2. ShranjevanjeRačunalnik ima enega ali lahko tudi več diskov. Diski so naprave, na katere shranjujemo podatke. Diski so lahko kovinski ali plastični. Na diskih se podatki ohranijo trajno, torej tudi takrat, ko računalnik izklopimo iz električnega napajanja.

8.2.3. Trdi diskTrdi disk je trdna plošča ali kup plošč, ki imajo magnetno površino. Na trde diske je mogoče shraniti ogromne količine podatkov, zato se po navadi uporabljajo kot osnovno sredstvo za shranjevanje v računalniku in so na njih shranjeni skoraj vsi programi in datoteke. Trdi disk je običajno del sistemske enote.

8.2.4. CD in DVDSkoraj vsi današnji računalniki imajo vgrajen tudi čitalec in zapisovalec CD ali DVD. Največkrat je le ta na sprednji strani sistemske enote. Pogoni CD za branje oziroma pridobivanje podatkov s CD-ja uporabljajo za branje laserje. Veliko pogonov CD lahko podatke tudi zapisuje oziroma snema na CD plošče, ker omogoča tudi dodatno varovanje podatkov pred izgubo ali pa njihovo arhiviranje.

Pogon CD lahko uporabite tudi za predvajanje glasbenih CD-jev.

Pogoni DVD omogočajo iste možnosti kot pogoni CD, poleg tega pa lahko berejo tudi DVD-je ter nanje zapisujejo. Če imate pogon DVD, lahko s pomočjo računalnika gledate filme.

8.2.5. Zunanji trdi disk Poleg hranjenja podatkov na trdem notranjem disku, jih lahko shranjujemo tudi na zunanji disk.

8.2.6. USB ključTudi USB ključ je namenjen shranjevanju podatkov, predvsem pa je zelo funcionalen za prenašanje podatkov iz enega na drug računalnik.

8.2.7. MiškaMiška je pripomoček, s katerim izbirate in označujete elemente na računalniškem zaslonu. Ta pripomoček je dobil takšno ime zato, ker je običajno miška res nekoliko podobna pravi miši. Je majhna in ovalna, na sistemsko enoto pa je lahko priključena z dolgim kablom, ki spominja na rep, novejši modeli miške pa so običajno že brezžični.

Miška ima običajno dve tipki: primarno tipko in sekundarno tipko. Primarna tipka je običajno leva, večina mišk pa omogoča nastavitev funkcij posameznih delov miške, tako da gumba lahko zamenjamo, kar je še posebej ugodno za levičarje. Večina mišk ima med tipkama montirano posebno kolesce, s katerim lahko gladko drsite čez prikazane informacije.

Miškini kazalci

Ko miško premikate z roko, se kazalec na zaslonu premika v isto smer. Videz kazalca se lahko spremeni glede na njegov položaj na zaslonu. Ko želite izbrati element, se postavite nanj, nanj in kliknete (pritisnete in spustite) primarno tipko in s tem imate želeni element označen. Klikanje na miško nam omogoča »sporazumevanje« z računalnikom, saj na ta način izbiramo, sporočamo, potrjujemo, brišemo...

8.2.8. TipkovnicaPoleg miške uporabljamo za »komuniciranje« z računalnikom tudi tipkovnico, ki je večinoma namenjena za vnos besedila v računalnik. Tako kot na pisalnem stroju so tudi na računalniški tipkovnici tipke za črke in številke, dodane pa so tudi nekatere posebne tipke:

Funkcijske tipke – tipke, ki imajo različne dodatne funkcije in omogočajo, da lahko z njimi krmilimo računalnik podobno kot z miško, običajno so v zgornji, nekoliko odmaknjeni vrstici.

Številčna tipkovnica – to je dodatna tipkovnica, kjer so še enkrat vse številke, je običajno na desni strani tipkovnice, omogoča pa hitrejše vnašanje številk.

Krmilne tipke – to so tipke s puščicami, ki omogočajo spreminjanje položaja v dokumentu ali na spletni strani in imajo podobno vlogo pri postavljanju pozicije na ekranu kot jo ima miška.

8.2.9. MonitorS pomočjo monitorja lahko spremljamo informacije – besedilo in grafiko.

Monitor je zgrajen podobno kot televizor – ima zaslon, ki prikazuje mirujoče ali premikajoče se slike, ima gumb, ki omogoča nastavitve (svetlost, kontrast, pozicioniranje slike, …), nekateri monitorji imajo vgrajene tudi zvočnike ali pa kamero, lahko pa imajo tudi vtiče za USB ključe in tako poenostavijo komuniciranje z osnovno računalniško enoto.

Obstajata dve vrsti monitorjev:

- monitorji CRT z zaslonom s katodnimi cevmi

- monitorji LCD z zaslonom s tekočimi kristali, katerih prednost je predvsem ta, da so veliko tanjši in lažji.

8.2.10. TiskalnikTiskalnik uporabljamo zato, da izpišemo na papir podatke, ki jih vidimo na ekranu. Ni nujen sestavni del računalnika, saj računalnik v celoti deluje in opravlja vse svoje funkcije brez njega, le da računalnik omogoča le pregled obdelanih podatkov na enranu. Če pa želimo to imeti izpisano na papirju, to naredimo s pomočjo tiskalnika

Osnovna delitev tiskalnikov:

- brizgalni tiskalniki,

- laserski tiskalniki.

Za domačo rabo so najbolj priljubljeni brizgalni tiskalniki. Uporabimo jih lahko za tiskanje črno-belih ali barvnih dokumentov, če uporabite poseben papir, pa lahko z njimi natisnete tudi visokokakovostne fotografije.

Za profesionalno rabo so namenjeni laserski tiskalniki, ki so hitrejši in večinoma tudi primernejši za pogosto ter zahtevno rabo.

8.2.11. ZvočnikiZvočniki predvajajo zvok. Lahko so vgrajeni v sistemsko enoto, lahko so priključeni s kabli ali pa so del monitorja . Z zvočniki lahko poslušate glasbo, torej računalnik uporabljate kot predvajalnik glasbe, ali pa z njimi poslušate zvočne učinke iz računalnika, ki so namenjeni informiranju uporabnika o delovanju in opravljanju posameznih funkcij računalnika.

8.2.12. ModemČe želite vzpostaviti povezavo z internetom, potrebujete modem. Modem je naprava, ki pošilja in sprejema računalniške informacije po telefonski liniji ali po posebnem za to namenjenem kablu. Včasih so modemi že vgrajeni v sistemsko enoto, hitri modemi pa so običajno ločeni – torej samostojne enote.