Številka 2/2011

AKTUALNO

FEBRUAR

Poslovanje družbe SŽ - Centralne delavnice Ljubljana d. o. o. je bilo v letu 2010 uspešno. Družba je v letu 2010 ustvarila poslov-ne prihodke v višini 44.419.981 EUR in poslovne odhodke v viši-ni 44.053.563 EUR ter dosegla pozitiven rezultat iz poslovanja v višini 366.418 EUR. Iz naslova financiranja je bila ustvarjena iz-guba v višini 320.834 EUR, iz naslova drugih dogodkov pa izgu-ba v višini 766 EUR. Družba je tako ustvarila dobiček v višini 44.818 EUR.

V letu 2010 je bilo v družbi zaposlenih povprečno 963 delavcev. Na dan 1. 1. 2010 je bilo zaposlenih 986 delavcev, skozi izvajan-je kadrovske sanacije pa je v letu 2010 prenehala zaposlitev 92 delavcem. Na dan 31. 12. 2010 je bilo v družbi zaposlenih 863 delavcev.

Za investicijska vlaganja v objekte in nakup nove opreme je dru-žba v letu 2010 namenila 1.569.266 EUR, od tega 888.085 EUR v nakup opreme.

V našem podjetju že več kot dvajset let poteka sistematično zbi-ranje, vrednotenje in dokumentiranje ter nagrajevanje inovacij. V ta namen deluje komisija s predstavniki iz vseh proizvodnih enot in uprave SŽCD v sestavi: Jurij Krošelj (Proizvodnja Dobova), Jurij Brodschneider (Proizvodnja Maribor), Vlado Šamprl (Proiz-vodnja Ptuj), Dušan Rožac (Proizvodnja Divača), Branko Grego-rin (Proizvodnja Ljubljana) in Anton Gregorič (uprava).

Komisija obravnava inovacijske predloge, jih vrednoti in ažurira Katalog inovacij, kjer se je do 15. januarja 2011 zbralo že 129 inovacij. V letu 2010 je komisija obravnavala 12 prispelih inova-cijskih predlogov in jih vse ovrednotila v skladu z veljavnim pra-vilnikom. Z vsemi avtorji so podpisane pogodbe in nagrade so že ali bodo v kratkem izplačane.

V primerjavi s preteklimi leti je bilo obravnavanih inovacij v letu 2010 nekoliko manj. V 2009 in 2008 jih je bilo namreč po 20, v letu 2007 pa 16. Inovacije se pojavljajo na vseh področjih vzdr-ževanja železniških vozil v našem podjetju.

Inovacije zaposlenih v SŽCD, ki jih je komisija obravnavala v letu 2010 so:

Predstavitev opravljenega dela komisije za inovacije za leto 2010

Poslovanje v letu 2010 in poslovni načrt za leto 2011Poslovni načrt družbe za leto 2011 temelji na predpostavkah, da se bo krepil železniški promet v Sloveniji in na celotnem širšem križišču V. in X. koridorja; na nadaljevanju pospešenih trženjskih aktivnosti na tujih trgih; zagotavljanju celovitih storitev po konku-renčnih cenah za vozni park Slovenskih železnic ter na optimiza-ciji poslovnih procesov in funkcij v podjetju.

Med glavnimi poslovnimi cilji v letu 2011 bodo tako:➔ pozitivno poslovanje in povečanje likvidnosti podjetja,➔ doseganje poslovnega rezultata v višini 186 TEUR,➔ povečanje prodaje na tujem trgu za 10 odstotkov,➔ povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za najmanj 5 odstotnih točk,➔ doseči 5 % celotne prodaje z novimi proizvodi in storitvami,➔ izboljšati zadovoljstvo kupcev za 5 odstotnih točk ter ➔ optimizacija in skrajšanje poslovnih procesov:

● skrajšanje stojnih časov za 5 odstotnih točk,● skrajšanje časa od ponudbe do fakture,● skrajšanje časov za odpravo reklamacij.

Marko Vode

Demontaža in montaža selen blokov serije 310

avtorja Nenad Račić in Gabriel Dukarič – Ljubljana

Ureditev mazanja ležaja pogona ventilatorja na D-lok ser. 643

avtorja Marko Hvale in Jože Zidar – Ljubljana

QS – zaščita diesel motorja pred previsokimi vrtljaji

avtorja Peter Martini in Roman Lajh – Maribor

Q0 – rele ozemljitve avtorja Peter Martini in Roman Lajh – Maribor

Nastavitev osnih obremenitev DMG 813-814 na sami tehtnici

avtor Vinko Burjan – Ptuj

Nož za struženje diskovE-lok serije 541

avtorji Nenad Račić, Anton Armič in Marko Mišič – Ljubljana

Nadaljevanje na naslednji strani ...

Priprava za obračanje podstavnih vozičkov serije 312

avtorji Omer Harambašić, Peter Renko, Stanislav Žganec in Ivan Polak – Ljubljana

Naprava za demontažo zobnika serije 643

avtorja Omer Harambašić in Vid Čolić – Ljubljana

Merilo kamnov obese avtor Mirko Miljević – Dobova

Priprava za varjenje manganske pločevine na potisni čep Y 25

avtor Mirko Miljević – Dobova

Izdelava povišanih podstavnih vozičkov za peskanje podvozja vagonov

avtorja Ivan Kovačič in Roman Bogovič – Dobova

Posodobitev in predelava prenosnice vagonov 35 ton na upravljanje s telekomandami

avtorja Zvonko Vučajnk in Branko Kodrič – Dobova

Naprava za brušenje MG 363

avtor Damjan Zidar – Ljubljana

Po poročilu komisije za inovacije povzelaHelena Hostnik

30 let stružnice za struženje kolesnih dvojic brez izgradnje v Mostah2. februarja 2011 je minilo točno 30 let, odkar smo postružili prvo kolesno dvojico. Ob tej obletnici smo stružnici za struženje ko-lesnih dvojic brez izgradnje, ki se nahaja v Mostah (Proizvodnja Ljubljana), namenili nekaj besed.

Svoje spomine na gradnjo strugarne in vgradnjo stružnice je za-pisal g. Karl Kumše, ki je v obdobju gradnje opravljal dela in na-loge vodje proizvodnje v CD TOZD Moste. Ker je struženje koles spadalo neposredno pod proizvodnjo, je dobil nalogo priprave in vodenja izgradnje celotnega objekta ter postopka izbora, dobave in vgradnje same stružnice.

Vsako železniško vozilo se giblje po tirnicah po kolesih, ki imajo za zagotovitev vodenja vozila po tiru izdelano posebno obliko profila, ki se, zaradi kovinskega trenja med površinami tirnice in kolesa, obrablja. Ko je obraba profila večja od dovoljene, je po-trebno profil obnoviti, kar se opravi s struženjem. Vzdrževalne in remontne delavnice, predhodnice današnjih Centralnih delavnic, so bile opremljene s stružnicami za stružen-je izgrajenih kolesnih dvojic iz lokomotiv ali vagonov. Nova vozila so imela daljše časovne in delovne roke med remonti, zato se je izkazalo, da se profili koles obrabljajo hitreje, kot nastopi pogoj za remont. Zato je bilo potrebno kolesne profile obnavljati med remonti. Obdelava koles z izgrajevanjem je bila časovno zamu-dna in draga, pomenila pa je tudi dolgo izločitev vozil iz prometa.

Spremenjenim potrebam po struženju so se prilagodili tudi izde-lovalci stružnic. Tako je bila z novimi dizelskimi lokomotivami v šestdesetih letih prejšnjega stoletja iz ZDA dobavljena tudi stru-žnica, ali bolje frezalni stroj, ki je prvi v takratni Jugoslaviji obde-lal nov kolesni profil na vozilu brez izgradnje kolesnih dvojic iz vozila. Po letu 1970 so podobne stružnice vgradili najprej v Zag-rebu in nato še v Sarajevu.

Po reorganizaciji vzdrževanja in ustanovitvi Centralnih delavnic se je večina sprotnega in investicijskega vzdrževanja združila. Tedaj je bila podana osnova tudi za enoten razvoj vzdrževanja in v letu 1976 so se pričeli postopki za izgradnjo strugarne za struženje kolesnih profilov kolesnih dvojic brez izgradnje. Dolo-čena je bila strategija razvoja vzdrževalne dejavnosti Centralnih delavnic Ljubljana na lokaciji v Mostah. Lokacija strugarne je bila izbrana vzhodno od prenosnice, v podaljšku vstopnega tira za električne lokomotive v sprotno in investicijsko vzdrževanje. Pred pričetkom postopka nabave je bil usklajen način financiran-ja in izdelane tehnične zahteve za dobavo glede na tehnične značilnosti voznih sredstev ŽG Ljubljana. Kot najugodnejšega je posebna komisija izbrala nemškega dobavitelja, izkušeno tovar-no pri gradnji tovrstnih stružnic – Hegenscheid iz Erkelenza.

Vzporedno se je izdelal projekt za objekt strugarne. Projekt je izdelalo takratno železniško Projektivno podjetje Ljubljana, ob-jekt pa gradilo Železniško gradbeno podjetje Ljubljana s podiz-vajalci. Gradnja se je pričela z zamudo, konec leta 1979 zaradi nerazčiščenih lastniških odnosov parcel na območju predvidene gradnje.

Stružnica je bila izdelana, preizkušena in prevzeta v tovarni je-seni 1979, nato so jo razstavili in v zaprtem vagonu pripeljali v Moste pred novim letom 1980. Gradnja hale, vgradnja stružnice in preizkušanje je trajalo do konca januarja 1981, tako da smo prvo kolesno dvojico postružili 2. februarja 1981, na lokomotivi 363-009.

Stružnica je po opravljenem tehničnem prevzemu 16. 2. 1981 redno obratovala z doma usposobljenimi strugarji. Po desetih le-tih delovanja je bil v oktobru 1990 opravljen prvi remont s pomo-čjo nemških monterjev. V septembru 2001 je bil opravljen drugi remont z domačimi vzdrževalci in storitvami slovenskih podjetij.

Stružnica še vedno zagotavlja vse zahteve po struženju koles brez izgradnje, tudi novejših vlečnih vozil kot so elektromotorne garniture 310/316 in 312/317 ter večsistemske električne loko-motive 541. V tridesetih letih je bilo na tej stružnici postruženih natanko 33.288 kolesnih dvojic.

Karl Kumše

Gradnja strugarne pred 30 leti. Fotografija: Karl Kumše

O načrtih in prihodnosti strugarne v Ljubljani je šef Proizvodnje Ljubljana Marjan Kozmus povedal: "Seveda imamo v načrtih za prihodnje investicije tudi stružnico, ki jo v Proizvodnji Ljubljana uporabljamo za struženje kolesnih dvojic vozil Slovenskih želez-nic. Za celovito vzdrževanje je ta velikega pomena, saj kolesne dvojice lahko pripravimo za nadaljnjo vožnjo na mestu, kjer sicer opravimo vsa vzdrževalna dela na vozilu. Zato načrtujemo celo-vito obnovo stružnice, ki pa bo velik finančni zalogaj."

Maja 2008 smo se Proizvodnji Ljubljana v Mostah pridružili so-delavci za vzdrževanje potniških vagonov in servis vlečnih vozil. Naše delovne prostore na železniški postaji v Ljubljani so nam-reč podrli za potrebe gradnje nove postaje in gospodarskega po-slopja z imenom Emonika. 27 zaposlenih je tako svoje delo op-ravljalo na začasni lokaciji v Obratu 2.

Z gradnjo novih poslovnih prostorov ob strugarni, katerih investi-tor je PE Vleka, smo svoji novi delavnici dobili tudi vzdrževalci potniških vagonov in serviserji. V pritličju nove zgradbe so Cen-tralne delavnice dobile v uporabo dva čisto nova prostora: delav-nico za potniške vagone in servisno delavnico za vlečna vozila. Sodobno opremljeni prostori omogočajo kakovostno opravljanje dela s poudarkom na varnosti zaposlenih, za kar je poskrbljeno po najnovejših standardih. Novi delavnici pa nista odlična poso-dobitev samo zaradi opreme, ampak sta všečni tudi za naše oko; poleg tega pa prijetno delovno okolje za delavce, ki bodo od sedaj naprej delali samo dvoizmensko.

Delavnica za potniške vagone ima dva tira s štirimi preizkuševal-nimi linijami in priključki za polnjenje baterij. Tam se bodo izvajali redni in izredni pregledi ter popravila. Na posameznem vagonu se bodo lahko opravljali preizkusi visoke napetosti v skladu z UIC-standardi.

NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ

Strugarna danes (pred novo zgradbo na Zaloški 219).

Fotografija: Helena Hostnik

PROIZVODNJA LJUBLJANA

Nove kapacitete za vzdrževanje v Proizvodnji Ljubljana

Nova delavnica za potniške vagone

Poleg preizkuševalnice so v delavnici tudi: nadzorni prostor, ele-ktro delavnica, strojna delavnica (brušenje, varjenje), prostor za peč za ogrevanje visokonapetostnih rezervnih delov ter prostor predviden za razkuževalnico WC-modulov. Ti prostori so opre-mljeni s staro opremo, ki smo jo preselili iz začasnega prostora v Obratu 2. Prav tako energetske naprave.

Komandni panel za preizkus potniških vagonov

Poleg delavnice za potniške vagone pa bomo uporabljali še ser-visno delavnico za vlečna vozila, ki je prav tako sodobno oprem-ljena ter prilagojena velikosti in potrebam servisiranih vozil. Tam bo 24-urni servis za vlečna vozila, izvajala se bodo pa tudi manj-ša popravila, manjši kontrolni pregledi in servisiranje komponent (regeneracija).

Nova servisna delavnica

Obe delavnici bosta pozimi ogrevani s toplotnimi črpalkami, ki varčujejo z energijo, poleti pa bo vročino blažila klimatska nap-rava. Tudi tukaj imajo zaposleni garderobo, kopalnico, sanitarije, prostor za dokumentacijo in pisarno.

Delavnici smo v uporabo dobili po tehničnem prevzemu, ki je bil 24. januarja, in po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Z delom smo pričeli 4. februarja.

Boris Koteski

Fotografije: Helena Hostnik

Pa še pogled od zunaj

Poročilo Projekta Proizvodnje Ljubljana 2010

Čeprav so od zadnjega oglašanja ekipe Projekta Proizvodnje Ljubljana 2010 v CD oknu minili že štirje meseci in je bilo vmes kar nekaj praznikov, to ne pomeni, da je projekt ta čas miroval.

Nasprotno, zgodilo se je marsikaj zanimivega. Najboljšo sliko dogajanja lahko vidite že na spodnjih prikazih, kjer so predstav-ljeni vsi trenutni glavni projekti s svojimi vodji in časovnico.

Slika 1: Prikaz projektov, stran 1/2

Slika 2: Prikaz projektov, stran 2/2

Toliko smo se namenili predstaviti za začetek leta, v naslednji številki pa pričakujte več informacij o projektih vzpostavitve ka-zalnikov uspešnosti in ureditve dostopa delovodij do podatkov.

Ekipa Projekta Proizvodnje Ljubljana 2010

Obnova parnega generatorjaEkipa na vzdrževanju parnih vozil se je lotila novega podviga: obnove parnega generatorja, ki skrbi, da parna lokomotiva pri-dobiva električni tok za razsvetljavo. Takšna obnova se v SŽCD že dolgo ni izvajala.

S sodelavci smo se lotili tudi tega projekta – s skrbnostjo in potr-pežljivostjo smo generator strokovno obnovili. Zamenjali smo zajeden grafitni ležaj, izdelali nov ventil za avtomatsko regula-cijo vrtljajev parne turbine, zamenjali vsa tesnila, izdelali nov čis-tilni kos in celo izvedli inovacijo pri čistilnem filtru. Sledilo je ge-neralno čiščenje in poliranje delov, fina regulacija parnega regu-latorja, menjava olja in preizkus, ki našo parno turbino in parni generator po obnovi z lahkoto obrne na potrebnih 2200 obr/min s pomočjo pare, seveda.

Besedilo in fotografije: Marko Hvale

Parni generator pred obnovo ...

Parna turbina

… in po njej.

PROIZVODNJA PTUJ

Obnova kolesnih dvojic za parno lokomotivo 33-037 V Proizvodnji Ptuj smo specializirani za obnovo vseh vrst koles-nih dvojic železniških vozil. Obseg njihove obnove smo zaokro-žili v letu 2008, ko smo pričeli z obnovo kolesnih dvojic, oprem-ljenih s kolesnimi obroči – bandaži. Kakršna koli obnova kolesne dvojice zahteva individualni in celovit pristop, ki mora zagotavlja-ti 100 % kakovost opravljenega dela, saj so kolesne dvojice vi-talni del železniških vozil, ki omogočajo zanesljivo in varno obra-tovanje.

Glede na ustaljeno prakso in navodila kupcev poseben izziv predstavlja obnova kolesnih dvojic, ki prispejo v zamenjavo ko-lesnih obročev – bandažev, zlasti takšnih, ki niso standardne. Prav takšne, posebne kolesne dvojice so konec januarja prispe-le v Proizvodnjo Ptuj: prvi dve od skupno petih kolesnih dvojic največje parne lokomotive P-lok 33-037.

V procesu obnove gre za izredno zahteven in težek projekt zara-di izrednih dimenzij: premer tekalnega venca je 1400 mm, teža pogonske kolesne dvojice pa znaša cca. 3300 kg. Zaradi izjem-nih gabaritov pride do izraza individualno delo in iznajdljivost po-sameznih zaposlenih v procesu bandažiranja.

Stroje za obdelavo v proizvodnji je bilo potrebno predelati in pri-lagoditi obdelavi kolesnih dvojic takšnih dimenzij, veliko dela pa smo morali opraviti ročno. Predelati je bilo potrebno stružnico za struženje profilov in izstruženje starega zakovnega obroča ter iz-delati priprave za segrevanje in demontiranje ter montiranje ko-

lesnega obroča. Veliko ročnega dela pa je bilo potrebno vložiti v zakovanje novega varovalnega obroča.

Kovanje novega varovalnega obroča – zakovnega obroča.

Na fotografiji: Milan Rajh, Branko Fajfar, Aleksander Župevc

Montaža novega kolesnega obroča – bandaža.

Na fotografiji: Branko Fajfar

Kljub zahtevnosti obnove kolesnih dvojic za P-lok 33-037 je ekipi, ki jo sestavljajo Branko Fajfar, Jože Rebernik, Aleksander Župevc, Silvo Hauzer, Milan Vidovič in Milan Rajh, uspela ob-nova prvih dveh kolesnih dvojic. Želimo si, da bi obnova ostalih treh tudi potekala brez težav, ki pa jih, žal, ne moremo predvideti vnaprej.

Vstavljanje KD v stružnico za izstruženje starega zakovnega obroča

Na fotografiji: Branko Fajfar

V Proizvodnji Ptuj smo ponosni, da smo del ekipe, ki skrbi za ce-lovito obnovo muzejskih vagonov v lasti Slovenskih železnic in za obnovo kolesnih dvojic parnih lokomotiv.

Besedilo in fotografije: Andrej Arnuga

ZGODILO SE JELetna skupščina Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Železniška delavnica Dobova Proizvodnja Dobova, 4. februar 2011

V petek, 4. februarja 2011, smo v Proizvodnji Dobova organizira-li redno letno skupščino Prostovoljnega industrijskega gasilske-

ga društva Železniška delavnica Dobova. Udeležba na skupščini je bila velika, saj so se je poleg številnih naših članov udeležili tudi gostje iz devetih okoliških prostovoljnih gasilskih društev in predsednik Občinske gasilske zveze gospod Miha Boranič.

OBVESTILA IN NAPOVEDI

SŽCD v medijihSte opazili objavo o SŽCD v prilogi Financ – Železnice? O na-šem podjetju širimo glas tudi navzven. Trženje kakovostnih in celovitih storitev ter povečevanje ugleda podjetja tako doma kot v tujini podpiramo s spletno stranjo, pa tudi z občasnim oglaše-vanjem in odnosi z javnostmi.

Članek o naši dejavnosti in oglas smo objavili v oglasni prilogi Železnice, 26. januarja 2011. Oglas ste si lahko ogledali tudi v januarski številki Nove proge, celo prilogo Železnice s člankom pa lahko preberete na naši spletni strani.

Priloga je dostopna na: http://www.sz-cd.si/sporocila-za-javnost/oglasevali-smo-v-financah.

Vabljeni k ogledu!Marketing

V dnevnem redu so bila podana poročila o delu društva v pre-teklem letu, finančno poročilo za 2010 ter plan dela in finančni plan za leto 2011. Leto 2010 je bilo pestro, saj so se člani naše-ga društva udeležili Skupščine občinske gasilske zveze, sveča-nosti ob obletnici Gasilske godbe na pihala iz Loč, sektorske ga-silske vaje v Gabrju in nudili pomoč ob jesenskih poplavah. Ves čas pa smo preventivno delovali v proizvodnji z namenom, da ne bi prišlo do požara, in vzdrževali gasilsko opremo.

Ob zaključku skupščine je predsednik Občinske gasilske zveze našemu društvu predal Zahvalo v imenu Gasilske zveze Slovenije za pomoč pri reševanju in odstranjevanju posledic ob naravnih nesrečah – poplave jesen 2010. Septembra lani so člani našega gasilskega društva namreč nu-dili pomoč posameznikom, ki so bili prizadeti v poplavah v oko-liških vaseh ob reki Savi in Sotli. S skromnimi sredstvi, ki so nam na voljo, je skupina prostovoljnih gasilcev z dvema motornima črpalkama črpala vodo iz kleti v vaseh Loče in Rigonce.

Stroške intervencije je pokrila Občina Brežice, pod pogojem, da je bilo polovico sredstev namensko porabljenih za nakup nove gasilske opreme.

Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo obstaja neprekinjeno že 49 let. Ustanovljeno je bilo leta 1962. Tako kot do sedaj, se bomo še naprej trudili in izpolnjevali naše poslanstvo.

Z gasilskim pozdravom:Na pomoč!

Peter Böhm,predsednik PIGD

V Proizvodnji Dobova, stojijo (z leve): Peter Herakovič, Stanko Špiler, Mirko Miljevič, Milan Cirnski in Emil Černelič (poveljnik društva), čepijo (z leve): Robert Vahčič, Anton Deržič in Andrej Krošelj. 

CEDEjČKOV mošnjiček je poln – postrezite si!

To v času krize ni zanemarljiv podatek! Naj vas ne ovirajo misli o nepomembnosti vaše drobne zamisli! Na plano z njo – za izpolnitev prijave boste potrebovali le par minut – »keš« pa pride že ob naslednji plači!

Vaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 15. 3. 2011. Besedila za objavo lahko oddate tudi v fizični obliki, pustite pa jih v sekretariatu ali v tajništvu proizvodnje. Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogod-kih v SŽCD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

CD okno si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.sz-cd.si.

UREDNIŠTVO

CEDEjČEK!

Svetovni praznik žensk

Tiskarska napakaV januarski številki CD okna smo objavili novico o novoletnih za-bavah v proizvodnjah Dobova in Ljubljana. V besedilu o zabavi v Proizvodnji Ljubljana je bila objavljena napačna informacija – za kulturni program ni poskrbel Ljubljanski oktet, ampak je bil to Ri-bniški oktet. Pravilno informacijo nam je zaupal g. Aleš Lajovic, ki je tudi edini član okteta, zaposlen v SŽCD. Ribniški oktet pa ima še enega člana, ki ga gotovo vsi poznate – Staneta Mancini-ja.

Članom Ribniškega okteta se za objavljeno napačno informacijo opravičujemo!

Ribniški oktet na nastopu v Proizvodnji Ljubljana.

Predstavnicam nežnejšega spola čestitamo ob prihajajočem prazniku – 8. marcu.Želimo Vam, da bi se dobro počutile v vlogi, ki Vam jo je namenilo življenje!

Uredništvo