Številka 7/2010

SEPTEMBER

AKTUALNO

Dinamika časa, v katerem živimo dviguje raven potreb po pos-pešitvi pretoka podatkov in informacij tako znotraj organizacije kot z njenim okoljem. Glavni vir učinkovitosti podjetja v sodobni družbi predstavljajo prav podatki in informacije ter njihovo učin-kovito obvladovanje in upravljanje.

Podjetje SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o. posluje prek integriranega informacijskega sistema IS-21. V obstoje-čem sistemu so osnovna sredstva obdelana iz identifikacijske-ga in finančnega vidika, primanjkuje pa mu še vidik vzdrževanja oz. spremljanja med uporabo v podjetju.

Zahteve za obdelavo in hranjenje podatkov o vzdrževanju os-novnih sredstev so podane v zahtevah standardov SIST EN ISO 9001: 2008, SIST EN 15085 in SIST EN 3834 ter presojah naših partnerjev, ki zahtevajo pregleden in spremljan sistem vzdrževanja osnovnih sredstev, s katerimi opravljamo delo. Kot dopolnitev je pod inicializacijo vodje projekta Jureta Milanoviča v podjetju nastala aplikacija s strukturo obstoječih tabel in po-datkov, ki so že vneseni v integrirani sistem IS-21. Struktura programa je sestavljena tako, da omogoča vnos podatkov, ki so se sedaj vodili v obstoječih medijih (zvezki, kartice ipd.) in selektivno upravljanje z vnesenimi podatki.

Funkcionalnosti, ki so zajete v aplikacijo so: podatki o osnov-nem sredstvu, popravila, pregledi, vzdrževanja in kalibracije, periodični pregledi – terminiranje pregledov, vzdrževanj in kali-

bracij; tehnološki postopki rednih pregledov oz. vzdrževanj, po-izvedbe po pričakovanih pregledih, vzdrževanjih, kalibracijah, izpisi merilnih listov, izpisi nalepk ter izpisi podatkov o osnovnih sredstvih. Aplikacija omogoča pregled terminiranih dogodkov v izbranem časovnem intervalu z enostavnim klikom na poizved-bo. Ravno tako zgodovino teh dogodkov in popravil. Arhitektura zajema specifično razdelitev podatkov po proizvodnjah in pod-ročjih. Trenutno sta zajeti dve področji: varilna osnovna sred-stva in ostala osnovna sredstva (brez meril).

Izvedba nove aplikacije VSN 1.1 za spremljanje osno vnih sredstev

Osnovna maska aplikacije

Aplikacija že funkcionira na obeh področjih v Proizvodnji Dobova, kjer sta za uspešno im-plementacijo poskrbela Darko Kolnik in Darko Polovič. V prvem obdobju uporabe sledijo še pripombe uporabnikov in njihove zahteve, ta-ko da bodo dopolnitve izvedene z novo verzi-jo programa. Ostale proizvodnje: Divača, Ma-ribor, Ptuj in Ljubljana bodo usposobljene gle-de na razpoložljivost kadrov in opreme na lo-kacijah.

Andrej Lajevec

Kartica s podatki o osnovnem sredstvu

NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ

PROIZVODNJA LJUBLJANA

Projekt Proizvodnje Ljubljana 2010 – Optimizacija p roizvodnih procesov v Proizvodnji Ljubljana

Nepredvidljivo in hitro spreminjajoče se okolje, zaostrene gos-podarske razmere, prihod tuje konkurence, nove poslovne pri-ložnosti – s temi izzivi se že nekaj časa soočajo današnja pod-jetja, ki morajo zato še posebej učinkovito upravljati svoje posle ter stremeti k čim večji produktivnosti in kakovosti dela. Svo-jemu poslovnemu okolju se morajo prilagoditi s konkurenčno ponudbo, ki je še za stopnjo ali dve boljša od ponudbe ostalih akterjev na trgu; to pa mora podpirati dobro organizirana pro-izvodnja. SŽCD pri tem ni nobena izjema, zato se že nekaj ča-sa govori o optimizaciji proizvodnih procesov v naših proizvod-njah. Ta se je na naše veliko veselje začela uresničevati. V Pro-izvodnji Ljubljana smo z zanosom našega šefa Marjana Koz-musa in pozitivnim odzivom vodstva SŽCD pričeli z velikim šte-vilom projektov za povečanje produktivnosti. Oblikovali smo ekipo štirih strokovnjakov, ki bedijo vsak nad svojim področjem in skrbijo za implementacijo projekta: Marjan Kozmus – vodja projekta, Josip Grum – vodja kakovosti, Drago Fon – vodja pro-izvodnega sektorja in Andrej Lajevec – vodja analize. Cilj naše-ga projekta je optimizacija proizvodnih procesov in posledično izboljšanje poslovanja.

Kako?Rešitve je potrebno iskati tudi izven ustaljenih razmišljanj ter s pomočjo vseh zaposlenih in vodstva s skupnimi močmi ustvariti pogoje za bolj učinkovito in inovativno delo. Pri tem je potrebno poudariti predvsem pomen lastnega znanja in sposobnosti za-poslenih ter pristopiti k celovitemu urejanju proizvodnih proce-sov v zadovoljstvo vseh zaposlenih z zasledovanjem vizije raz-voja celotne družbe.

V osnovi pa tako, da odpravimo vse motnje na poti k temu cilju. Motnje so namreč strošek oziroma izgubljena priložnost za več-jo produktivnost, zato stremimo k njihovem vsakodnevnem is-kanju in odpravljanju. Vsak zaposleni ima možnost, da nas sez-nani z vsem, kar ga ovira pri optimalnem opravljanju dela.

Na začetku projekta smo motnje zbrali s pomočjo anketnih lis-tov, ki so jih prejeli zaposleni v Proizvodnji Ljubljana. Na podla-

gi nabora motenj smo oblikovali posamezne projekte za njihovo odpravo. Trenutno poteka 18 takih projektov, ki so zelo kom-pleksni in vsak vključuje večje število podprojektov.

V vsak projekt je vključenih več zaposlenih, ki vsi skupaj pripo-morejo k odpravi motnje in povečanju produktivnosti. Zaposle-ne tehnologi, tehniki vzdrževanja, delovodje in skupinovodje sproti obveščajo o odpravi motnje – kako daleč je posamezen projekt. Zaposlene se obvešča tudi prek oglasnih desk, kjer si lahko pogledajo stanje svojega projekta, v prihodnje pa je pred-videno spremljanje prek računalnikov, ki bodo nameščeni v pro-izvodnji. Vsak projekt se namreč natančno računalniško sprem-lja prek aplikacije, ki je bila razvita v namene Projekta Proizvod-nje Ljubljana 2010.

V okviru projekta poteka merjenje proizvodnje oziroma analiza obratov, organizacijskih enot in delavcev po strukturi dela na delovnem mestu. Podatki se za vsakega delavca, OE in obrat zapisujejo v računalniški program, kar nam omogoča ažurno spremljanje proizvodnje po kazalcih kakovosti. Tako lahko ugo-tavljamo, kateri del proizvodnje prinaša zadovoljivo raven pro-duktivnosti, kje se jo lahko poveča in kje je potrebno dodatno delo za naše zaposlene.

Z odpravo motenj želimo produktivnost dvigniti nad 130 %, pri čemer pa moramo vedno imeti v mislih kakovost dela. S po-večanjem produktivnosti bomo pridobili čas za dodatna dela, razvoj proizvodnje in izobraževanje zaposlenih. V ta namen je potrebno razmišljati tudi o vzpostavitvi tehnično-razvojne služ-be, katere funkcija bo razvoj novih storitev z višjo dodano vred-nostjo in spodbujanje inovativnosti pri zaposlenih.

Projekt Proizvodnje Ljubljana 2010 je za vse vpletene velik iz-ziv, hkrati pa smo veseli, da se je končno začel izvajati. O pote-ku in uspehih vas bomo obveščali tudi v CD oknu.

Andrej Lajevec in Helena Hostnik

Ekipa Projekta Proizvodnje Ljubljana 2010:Josip Grum – vodja kakovosti, Andrej Lajevec – vodja analize (oba levo),Marjan Kozmus – vodja projekta in Drago Fon – vodja proizvodnega sektorja (desno).

Foto: Helena Hostnik

Zaradi potreb podjetja MFI po odprtih vagonih tipa Faccs za prevoz gramoza za nasipanje prog je na pobudo kupca prišlo do prej omenjene modifikacije, pri kateri se odstrani celotno streho vagona Tads-z skupaj s pogonskim mehanizmom (ti elementi se bodo kot rezervni deli porabili za vzdrževanje pre-ostalih Tads-z vagonov). Zgornji profil omare se originalu us-trezno spremeni oziroma razširi zaradi lažjega natovarjanja. Na novo je potrebno izdelati in montirati še stranske "bobne" z regulacijskimi ploščami in varovalnimi ročicami. Ti elementi pri nasipavanju proge usmerjajo tok gramoza v želeno smer – to je poleg tirnice – zunanja stran proge, na tirnico ali poleg tirnice – notranja stran proge. Sprememba je tudi na pločnikih, lesen pod se zamenja s kovinskim, izdelanim iz galvanizirane mreže.

V Proizvodnji Dobova se za potrebe kupca MFI iz Francije izva-ja modifikacija 5 vagonov serije Tads-z 083 v vagon serije Faccs-z 699. Obe seriji vagonov so izdelovali v Franciji v letih 1972 in 1973 in imata enako konstruirano podvozje, zavoro in komande za odpiranje izsipnih loput. Vagoni serije Tads-z so vagoni pokriti s premično streho, natovarjajo se z vrha, razto-varjajo pa se gravitacijsko – prek bočnih loput. Tads-z vagoni se uporabljajo za prevoz tovora manjšega granulata, predvsem so to žita, ob ustrezni zaščiti notranjosti pa tudi za prevoz bolj agresivnih snovi, npr. umetnih gnojil. Vagoni Faccs-z se razli-kujejo od Tads-z predvsem po tem, da nimajo strehe, razlika pa je tudi v profilu omare vagona in načinu usmerjanja tovora pri raztovarjanju.

PROIZVODNJA DOBOVA

Modifikacija vagonov serije Tads-z v vagon serije F accs-z

Vagon serije Tads-z 083 pred modifikacijo Foto: Jože Jurman

Poleg modifikacije se na teh vagonih v skladu z VPI izvede še revizija G4.0 in barvanje ter opis vagonov.

Prvi prototip vagona Faccs-z je v zaključni fazi modifikacije, sam potek del pa si lahko ogledate na fotografijah.

Jože Jurman

Potek modifikacije iz Tads-z v Faccs-z: odstranjena je streha in meha-nizem za odpiranje strehe. Na fotografiji je vidna tudi izvedena spre-memba profila omare ter montaža nosilcev in bobna za usmerjanje gra-moza pri sipanju na progo.

Foto: Jože Jurman

Detajl montaže nosilcev in bobna za usmerjanje gramoza

Foto: Jože Jurman

ZGODILO SE JE

Sindikalni izlet članov SVŽVSS

Obala, 4. september 2010

Letos smo se člani SVŽVSS odločili, da si ogledamo slovensko obalo. Vesela druščina, ki se že skoraj vsakoletno udeležuje sindikalnih izletov, se je zjutraj zbrala pred podjetjem, od koder nas je, po obveznem aperitivu, avtobus odpeljal proti Primorski. Na poti smo pobrali še nekaj udeležencev in hitro smo prispeli v Izolo, kjer nas je že čakala ladja Zlatoperka s kapitanom Robertom.

Zlatoperka nas je zapeljala ob čudoviti in s soncem obsijani obali do Strunjana, kjer smo se zasidrali. Kapitan je pripravil piknik s sardelami, ki so kar izginjale v naših lačnih ustih. Po kosilu smo se še namakali v morju in hitro je prišla ura, ko smo se izkrcali v Piranu. Tam smo si ogledali čisto na novo urejeni morski akvarij in pa kar nekaj čisto novih lokalov oziroma njiho-

UREDNIŠTVO

Vaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu andrej.hocevar@sz-cd.si. Besedila za objavo lahko oddate tudi v fizični obliki, pustite pa jih v sekretariatu ali v tajništvu proizvodnje. Na zgornji spletni naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽCD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

KADROVSKI KOTI ČEK

vih teras. Po ogledu Pirana nas je avtobus odpeljal v Sečoveljske soline, kjer nam je vodič razložil zgodo-vino in način pridobivanja soli v teh, z zakonom zaš-čitenih solinah. Prijetno utrujeni smo se na poti proti Ljubljani ustavili še na Uncu , kjer nas je že čakala obilna večerja in prijetno druženje.

Izlet smo zaključili približno ob 21. uri . Večina je po-hitela domov spodbujat Dejana Zavca in, kot veste, mu je USPELO ubraniti naslov. Nam pa je USPELO izpeljati še en čudovit izlet.

Marko Srebernjak, SVŽVSS

Dinko Šutić: „V prijetni družbi čas hitro mine. Izlet je bil tudi ekskurzija, saj smo si pogledali soline, solni cvet – kako se pridela sol.“

Obisk Sečoveljskih solin Foto: Dominik Borštnik

Uspeh podjetja in zadovoljstvo delavca V junijski številki CD okna sem predstavila tematiko, ki se na-naša na zadovoljstvo delavcev v povezavi z uspehom podjetja. Navedena tematika je vedno aktualna in nikoli dovolj dorečena. Vedno se najdejo nove teorije v povezavi s prakso, ki ponujajo ustreznejšo rešitev. Realitetna teorija, ki sem jo omenila že v ju-nijski številki, prinaša nova spoznanja za uspešno in zadovoljno življenje posameznika v povezavi z uspešnostjo podjetja.

Podjetje so ljudje, zato izhajajmo iz trditve, da le zadovoljen, uspešen in motiviran posameznik ustvarja pogoje za nastanek uspešnega podjetja. Realizacijo navedene trditve nam omogo-ča vzpostaviti realitena terapija, ki jo je razvil dr. William Gla-sser. Terapija pomeni praktično uporabo načel teorije izbire.

Teorija izbire pa temelji na prepričanju, da je vse naše vedenje notranje motivirano. Vsi se rodimo z nekaterimi potrebami – ta-ko telesnimi kot duševnimi, ki jih je treba upoštevati.

Bistvo teorije izbire so:

● zadostitev potreb,● celostno vedenje,● svet kakovosti.

Potrebe zajemajo:

● osnovno potrebo po preživetju, ● pripadnost nekomu, nečemu,● moč za uresničitev samega sebe,● svobodo – nudi možnost izbire in sprejemanje odgovornosti,● zabavo – učenje je lahko zabava.

Celostno vedenje zajema:

● delovanje – kaj delam?● mišljenje – kaj mislim?● čutenje – kako čustvujem?● fiziološke pojave – moteče vedenje, prijazno vedenje.

Svet kakovosti zajema:

● ljudi – medsebojni odnosi (izhajajo že iz otroštva),● stvari – kakšne so naše zahteve ,● prepričanje – dopuščati spremembo.

Vsakdo, pa naj si je mlad ali star, si mora vsak dan uravnoteže-no tešiti potrebe, sicer ne more biti srečen. Naša življenja, dob-ra ali slaba, srečna ali klavrna, so v veliki meri sad naših izbir. Teorija izbire daje poudarek pojmoma svobode in odgovornosti. Ključ do sreče je v naših rokah.

Zaključila bom z naslednjimi mislimi Agnes Repplier:

„Ni lahko najti sreče v sebi – a drugje je sploh ni mogoče najti.“

Bojana Križanec