AKTUALNO VPRAŠANJ:. P r e d v o l i l n a dejavnost jo trenutno

brez dvoma nad najaktualnejši n c t r a -nje-politični dogodek, k i je m o b i l i z i ­r a l v e l i ko večino preb i va l s t va . Je pa fio eno vprašanje, k i jo pr i t egn i lo vso pozornost predvsem naših gospodar­s tven ikov . To je pred log novega zako ­na o ce lo tn i de l i t v i dohodka.

N a Go ren j skem jo razprava o t em razmeroma šo v povo j ih , čeprav je pred dnev i K l u b gospodarstvenikov Goren j ske o rgan i z i r a l za svoje člane debatni večer.

N a t em sestanku smo l a h k o ugoto­v i l i , da razprava šo n i prešla dovo l j med neposredno pro i zva ja lce i n jo za sedaj vodi jo So vse preveč »na n a j ­višjem nivoju« vodi lnega gospodarske­ga kadra . Večina udeležencev omenje­nega debatnega večera n i t i n i b i l a se­znanjena z n o v i m osnutkom, saj ga neka te r i sp loh šo n i t i v i d e l i n i s o . . .

Gospodars t ven ik i Goren jske so po­z d r a v i l i nov i osnutek o d e l i t v i d ohod ­k a i n ga ocen i l i k o l ze lo vzpodbudne­ga i n naprednega. B i l i so sicer še po­samezni p r i m e r i , ko se hoče- na p o d ­lag i f inanc, izračunov, k i so t u i n tam

seveda neugodn i za posamezno pod ­jetje, obiiti b istvo novega z akona o d e l i t v i dohodka .

Zato bo brez d v o m a So nadal je n a ­loga vseh množičnih organizac i j v •podjetjih i n prav tako organov de lav­skega samouprav l j an ja , d a bodo r a z ­p r a v o o t em pomembnem gospodar­skem vprašanju no k» bolj razširili med ko lek t i ve , marveč ifrudi r a zp rav ­l j a l i v p r v i v r s t i o b i s t ven ih m o m e n ­t i h , k i j i h vsebujo n o v i z akonsk i pred log . • I. A.

AKTUALNO VPRAŠANJE

P R E D V O L I L N A D E J A V N O S T G O R E N J C E V • • • i • m u ••IIIIIIIIm i • I I I I I B I C M — m a B i « ' mirnim« M I M I I I B — •

Naši kandidati v številkah

GLASILO SOCIAL IST IČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO l iETO X . — ST. 78 — CENA DIN 10.— Kranj, 7. oktobra 1957

Skupni podatki o sedanjih kandidatih šo niso zbrani, kajti kandidaturo za zbore proizva­jalcev šo niso dokončne. Podat­ki o kandidatih za občinske zbo­re, ki pa so žo zbrani, pokazu­je.! o marsikatero značilnosti iz posameznih krajev.

Največ izbiro na volitvah bo­do imeli volivci v blejski ob­čini, kjer so za 22 mest v ob­činskem zboru postavili na kan­didatno listo kar 67 kandidatov. To so pravi, da jih bo dve tret­jini odpadlo. V vseh občinah so povprečno kandidirali več kol šo toliko kandidatov kot bo izvoljenih odbornikov, kar j * pravilno. Najmanj kandidatov na izbiro bodo imeli le v cer­kljanski občini, kjer so za 21 odbornikov predlagali \ lo 41 kandidatov, kar pa jo še vedno zadovoljivo.

Po starosti jo največ kandi­datov za občinske zbore med 31. in 35. letom, in sicer 127 od vseh 631, kolikor jih je kandi­diralo. Največ mladih kandida­tov, in sicer do 25 let starosti so izbrali v občinah Kranj in Cerklje (po sedem), medtem ko

Plenum Okrajnega odbora SZDL Kranj

v občinah Tržič, Jesenice, Že­lezniki in Zireh kandidira za občinski zbor samo en kandidat v starosti izpod 25 let.

Po poklicih pa so predloženi kandidati: od 631 skupnih kan­didatov jo 269 delavcev, ki tako zasedajo prvo mesto, kar je za kranjski okraj povsem razum­ljivo. Drugo mesto med kandi­dati po njihovi zaposlitvi za­vzemajo uslužbenci (192). z~. tem kmetje (157) in upokojenci (13).

In žepe? O tem še ni končnih Številk, kolikor pa so, kažejo, da so volivci izbirali največ že­na na Jesenicah, kjer jih je za občinski zbor 11 %, v Tržiču 13 odstotkov itd. Prvi podatki, ki vključujejo tudi zbore proizva­jalcev, pr, kažejo, da so v oba zbora kandidirali volivci v Kranju skupno 62 žena (16 •/•) in v Tržiču 17 žena — V občinah Jesenice, Radovljica in Skofja. Loka pr. jo v primer­javi s celotnim številom kandi­datov 9 % žena, a v občini Že­lezniki lo 2 '/• (1 sama), v Bo­hinju 3 %, v Gorenji vasi 5 od­stotkov itd.

Medtem ko kažejo 'številke, d) so volivci kandidirali veliko število ljudi ia proizvodnje, pa jo med kandidati lo premalo žena in tudi mladine. Vpraša­nje jo seveda, kaj bodo poka­rala samo volitve, čo bodo nam­reč vsaj predlagano žene in mladinci tudi izvoljeni. O tem bodo svobodno odločali sami volivci, ki gotovo dobro pozna­lo sposobnost in zaslužnost vsa­kega posameznika.

N e g r e l e z a d e k l a r a c i j o o ž e n s k i h p r a v i c a h - Ž e n e so le r e d k o n a v o d i l n i h m e s t i h Mladina se pripravlja K r a n j , 5. oktobra. — Danes jo "bil tu

P l enum O k r . ©diborn S Z D L K r a n j , kjei- »o ra zp rav l j a l i o p rob l em ih z a ­posleno ženo v i ndus t r i j i . P l e n u m a se Jo udeležila tud i o rgan i zac i j sk i sekre ­tar C K Z K S V i d a Tomšičeva. Referat

s te, p l e n u m je p r i p r a v i l a članica p l e -huma O O S Z D L D a n i l a G r i l o v a .

»Zarei pomemben dogodek, da je OO S Z D L s k l i c a l p l e n u m o p rob l em ih fcapcslen-! žene,« jo mod d r u g i m de ­ja l ) tov. Tomšičeva.

P l e n u m je b i l še t o l i ko večjega po­l e n a , ker jo ravno V času pred vo l i t ­vami , v ca.su ko tud ; žen i k a n d i d i ­rajo v občinsko odbora in zboro p ro ­izvajalcev. Dosedanj i podatk i kažejo, da »o so ženf) boljo uveljavilo V druž­benem uprav l j an ju , kje. ' dela 1273 že-fta, medtem ko dela v o rganih de lav ­skega uprav l j an j a lo 377 žena cd 1787 članov, v svet ih in komis i j ah p r i ob­činskih in okra jnem l judskem odiboru Pa jo od 1377 članov 153 žena. V s e ­kakor :! temi številkami no moremo bi t i zadovo l jn i , čo upoštevamo, da je od, vseh zaposlenih v k r an j skem o k r a ­j u 34% ižena.

K j e so v z r o k i za tako stanje? P r a v Gotovo n i ed in i i n osaml jen i v z rok ne­sposobnost žena. V k o l i k o r sp loh l a h ­ka govor imo o nesposobnost 1 , jo to 1« posledica prezaposlenost i i n p re ­obremenjenost i žena. Naša žena-mati, &>spod inja, m najde potrebnega časa, k i b i ga lahko posvet la svo jemu Iz­popoln jevanju. P o 8-urn i zapos l i t v i jo čakajo običajn-o šo vsa gospodinjska dela, zato n i čudno, da so žene m n o -So prejo izčrpajo.

P o d a t k i kažejO, da jo b i lo leta 1956 ^a območju O L G K r a n j zapos len ih 17.084 žena a l i 3 0 % , letos pa je bi lo v

p r v i po l o v i c i le ta zapos lenih 17.213 žena. Največ žena jo zapos len ih v tek­s t i ln i in e lektro - indus t r i j i , pogosto pa najdemo ženo tud i na t a k i h de­l o v n i h mest ih , k i no ustrezajo n j i ho ­v i m te lesn im in duševnim lastnost im, kol; jo n. pr . v usn ja r sk i industr i ja , gradbeništvu, k o m u n a l n i dejavnost; i n tako dal je . Izkušnje so pokazale, da so za ženo najbolj p r i m e r n a t ista d e ­lovna mesta i n da ženo dosežejo n a j ­večjo p r o d u k t i vnos ; t am, k jer zahte­va de lo paz l j ivost , (potrpljenje, n a ­tančnost, spretnost, urnost i td . Čeprav j « od skupnega števila zaposlenih več ko'; t re t j ina žena, so no moremo po­hva l i t i , da imajo žene eaakopraven položaj v p ro i z vodn j i s svo j im i sode­lavc i . Poudar ja so načelo plačevanja po učinku, k jer naj bi torej žena do ­b i l a lahko to l iko k o l i k o r moški, v e n ­

dar, jo to načelo uve l jav l j eno v g lav­nem lo p r i n e k v a l i f i c i r a n i h pok l i c i h , k jer p a žena zarad i te lesno šibkosti ne moro b i t i enakovredna moškemu. N a vod i l n ih položajih pa ženo zas ledimo lo redko. N a območju k ran j skega okra ja jo od 13.161 žena de lavk lo 31 v i s o k o k v a l i f i c i r a n i h , '3820 k v a l i f i c i r a ­n i h , 4257 p o l k v a l i f i c i r a n i h , 4813 n e k v a ­l i f i c i r a n i h de lavk. P r a v tako je od 3923 uslužbenk 2007 žena z nižjo s t ro ­kovno izobrazbo. Vs ekako r smo do se­daj za s t rokovno usposabl janj o žena šo vso premalo n a p r a v i l i . Zene same so s icer za interes i rane , da b i s i i zpo-popolnjevalo svojo znanje, da b i se usposobilo . za vod i lna de lovna mesta, vendar j i m V večini p r imerov to one-mogočfi n j ihova preobremenjenost . — Razno serv isno službe, ceneno i n u r e ­jeno šolsko kuh in j e , otroška igrišča i n

Še vedno premalo mladine Kranj, G. ok tobra — N a O k r a j n e m

kom i t e ju I J M S V K r a n j u je b i lo danes posvetovanj o vseh predsednikov ob­činskih komite jev L M S . Ra zp ra v l j a l i so o v o l i t v a h i n k a n d i d i r a n j u m l a d i h l j u d i v zboro pro i zva ja lcev i n občin­ske odbore. K l j u b besedam, k i so bi le izrečem na odgovorn ih f o rumih , da je treba k a n d i d i r a t i več m l a d i h l j ud i , k a ­že, da je ostalo le p r i besedah, k i pa j i h niso skušali uresničiti. K e r je pre ­cej (mladih l jud i , k i so sposobni i n željni de la t i , k i niso uspe l i k a n d ; d i -ra t i , je m lad ina sk l en i l a , d a bo s s vo ­j ima člani p o m l a d i l a višaj sveto pri

občinskih in okra jnem odboru. D a bo­do prišli na vo l i t ve čimbolj p r i p r a v ­l j en i bo okra jn i komi te o rgan i z i r a l sestanke z m l a d i m i v o l i v c i , k i prvič vo l i jo , sestanek s kand ida t i , p r eda ­van ja o komuna lnem sistemu, N a po ­svetovanju so ra zp rav l j a l i t ud i o pro ­b l e m i h šolske mlad ine , 15 - l e tn i c i U S O J , v o l i t v a h v osnovne o rgan i zac i ­je L M S , ideološko političnem d e l u i td .

tako dal jo b i ženo razbremen i l e te les­no in duševno, d a b i l ahko učinkov!-tejo de la lo nr. svo jem de lovnem me ­stu. P r a v to, kako zagotov i t i družini čim ugodnejšo življenjske razmere je ena osrednj ih nalog s tanovan jsk ih skupnost i . Sedanjo razmere, k i so raz ­v idne iz r a zn ih anket, k i so bi le r a z ­pisano med zaposlenima ženami, kaže­jo s tvar i , ob k a t e r i h so ve l j a z a m i ­s l i t i . T r eba bo rešiti vprašanje p r e ­hrane , oskrbo otrok zapos lenih žena, pomoči p r i gospodin jsk ih d e l i h zapo­s l en im ženam i td . Vse , šo vedno ne ­rešeno s t va r i , slabo vp l i va jo no samo n a zaposleno ženo, temveč na vso d r u ­žino in predvsem na produk t i vnos t dela.

Rešitev t eh vprašanj pa ter ja od vseh nas, p rav tako tud i od žena, d a se s še večjo vztrajnost jo .in pr i zade ­tostjo lot imo dela , da bodo s tanovan j ­sko skupnost i čimprej zaživele. Zene bodo doseglo svoj c i l j lo s smo t rn im de lom na gospodarskem in političnem področju. Mehan i zac i j a gospodinjstva bo le odraz vsega tega dela.

Razbremen i t ev žena naj bo torej ena osrednj ih nalof; vseh organizac i j in. društev — tako Zvezo ženskih d r u ­štev k o ' socialistično zveze, d e l a v sk ih svetov, s i n d i k a l n i h organizaci j i td . — K a j t i tu no gro lo za nekakšno d e k l a ­rac i jo ženskih prav ic , temveč za r e ­šitev prob lemov , k i so povezani z i z ­boljšanjem življenjskega s tandarda n a ­ših družin. Lj.

Vso mlad insko organizaci je na Goren j skem so poživele svojo dejavnost v zvez i s predstoječi-m i v o l i t vami . M n o g i m l a d i n c i bodo letos prvič v o l i l i , neka te r i so i zb ran i za' kand ida te i n se živahno zanimajo za delo l j u d ­s k i h odborov, z a k o m u n a l n a i n druga vprašanja v svojuh k r a j i h i n podobno. S tem so vo l i t ve za interes i ra lo m lad inske orga­n izac i je v celot i .

K o l i k o mlad incev jo k a n d i d i ­rano v nove odbore še n i zna ­no, k a j t i p oda tk i o k a n d i d a t i h za zboro pro i zva ie .kev šo n-so dokončni. V te zbore pa k a n d i ­d i r a največ mlad incev .

D a b i so p r i p r a v i l i za bodoče naloge se bodo (prihodnji teden sestal i na posebno posvetovanje v s i m l a d i n c i kand ida t i iz o k r a ­ja . V e l i k o zanimanje m l a d i n e pa je za posebno sestanke v osnov­n i h organ izac i jah , n a katere so povab i l i sedanje odborn ike i n tud i poslance. M i rno teh sestan­kov pa "skora j tvse organizac i je m lad ine p r i p rav l j a j o v sedanj i p r edvo l i l n i dob i tud i posebna predavan ja na " katere vabi jo ekonomiste, člane odborov i n druge, da b i j i m pojasnjeva l i razvoj l judske ob last i , vlogo se­dan j ih zborov pro izva ja lcev v občinah, ko t nov k o r a k na tem področju, i n d r u g a tekoča i n ekonomska vprašanja.

(J) sliki In besedi K R A N J S S OLEPSUJE Dom JNA bodo »pre-

oblckli«. Tako bo s tem post&l tr. del Kranja prav gotovo vsem meščanom v ponos (levo).

I

1 I

•

I ga i

In tečaj za gospodinjske pomočnice

- M E N E PA NE« Le zakaj? Morda se boji dvojne nesreče? Prv:'

8 0 ne moro več izogniti, saj se je že poročil. Dru-R ' Pr. tudi »Glas Gorenjske« ni prizanescl. Spo- & Štovani bralci, kar dobro si oglejte srečna zakone

Drago Ramo smo našli na g l a vn i pešti v K r a ­n ju , k jer jo zaposlena. K o t kand ida tu za nov ob ­činski zbor p r i sedanj ih vo l i t vah i n kot ženo, k i se mnogo ukva r j a z gospod in j sk imi težavami in j i h dobro pozna, smo j i pos tav i l i n e k o l i k o vprašanj, to pot o gospodinjskem b i r o ju v K r a n j u In o željah i n potrebah žena.

»Gospodinjski b i ro v K r a n j u je zelo razširil svo­jo dejavnost,« jo de ja la na začetku. »Zeno so tu organiz i ra lo konfekc i jo , pranjo per i l a , krpanjo i n podobno, ka r jo v K r a n j i i zelo potrebno.«

»Kakšna pa jo zmogl j ivost to dejavnosti?« »Zelo ma la . P r a v zap rav jo to vse v začetku.

P r i m a n j k u j o z las t i prostorov. V g l a v n e m dajejo ženam na dom, da tam perejo i n krpajo . Ze lo b i b i l a potrebna z last i p r a ln i ca . Seveda jo zato potre­ben ustrezajoč prostor, oprema i n podobno. Zene smo na tem zelo zainteresirane.« • .

»Kako pa jo z u s l u g a m i na domu?« »To je žo tud i ure jeno. Seveda v manjšem ob­

segu. Potrebno pa b i b i l o z las t i usposobit i t a de­

kleta oz i roma žene, k i j i h pošiljajo na dom za oprav l jan je r a z n i h del . V K r a n j u jo namreč več tečajev n. pr. za šivanje, kuhan jo i td . Tečaja, k jer b i se vadi le gospodinjsko pomočnice, so p rav i , k jer b i se učile vseh gospodin jsk ih de l , tega n i , a b i b i l zelo potreben.«

»Kakšni so izg led i za bodočo izboljševanje oz. razširitev to dejavnosti?«

»Veliko pričakujemo od s tanovan jsk ih skupnost i . Skora j vso nove hišo imajo danes za vsako stop­nišče posebno pra ln ico . To je zelo dobro. M i s l i m Pa, da b i b i lo mnogo boljše, če b i za celo hišo a l i za skup ino hiš u r e d i l i eno p ra ln i co . To seveda tud i opreml jeno s po t rebn imi stroja, sušilnico in podob­no. T u b i lahko pra lo samo za interes i rano 'ženo a l i pa b i oddalo per i lo v pranje brez nada l jn jo s k r b i , odvisno od zmog l j i vos t i p ra ln i co oz i roma cd obsega okoliša. O tem bodo moralo stanovanjsko skupnost i skrbe t i za svoje okoljo z last i , k jer imamo strnjene predele hiš ko t n. pr . n a Z la t em po l ju , p r i vodo­vodnem sto lpu itd.«

A V soboto je predsednik repnbllke Josip Bros Tito sprejel' na Brda pri Kranju novo imenovanega izrednega in opolnomočenega veleposlanika ZSSR Ivana Konstantinoviča Zamčcvskega, ki mu je ia-ročil akreditivna pisma.

Na Bleda pa je predsednik Tito sprejel ude­ležence 14. mednarodnega kongresa vojne medicine in farmacije. Udeleženci so se vrnili iz seminarja, k i je bil te dni zaključen • Beograda.

A Kanton, 5. oktobra — Davi jo odpotovala nafia parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambollč, Iz Kitaj­ske. Na kantonski železniški postaji ji je želel srečno poft predstavnik pokrajinskega in mestnega odbor?, iz ̂ Kantona. Peter Stambollč se je toplo zahvalil ka lep in prisrčen sprejem, ki ga je bila deležna naša delegacija povsod, kjer se je ustavila. Vodjr, našo delegacijo je ob odhodu dejal, da so delovni ljudje Kitajske napravili na delegacijo glo­bok vtis, ker se r, vsemi silami borijo, da bi iz svojo domovino napravili čimprej napredno In razvito deželo.

A Varšava, G. oktobra — Studentske demonstra­cije so vznemirile vso poljsko -javnost. Interveni­rati jo morala milica in uporabljati solzivec, pri ­šlo pr. jo tudi do težjih poškodb na eni in drugi strani. Povod za te demonstracije je bila prepoved izhajanja študentskega lista »Po Prosta«, k.', bi po počitnicah spet moraj začeti izhajati. Vodstvo partijo jo imelo več razgovorov z redakcijo listi*, t namenom, da bi list spremenil politično linijo, ker sedanja oblika škoduje oktoberskemu programu i n demokratizaciji družbenega življenja na Poljskem.

A Moskva, 6. oktobra — Ves svet z zanimanjem spremljr. kroženjo umetnega satelita, ki so ga v petek, kot sporočajo iz Moskve , izpustili v atmo­sfero. Satelit je opremljen z radijskima oddajnima aparatoma, ki nenehoma oddajata signale na 2C.005 i n 40.002 megaherca — na 14 i n 17,5 metrov valovno dolžine. Aparati so dovolj močni, da je mogoč dober sprejem na mnogih amaterskih ra­dijskih sprejemnikih. Znanstvene postaje v raznih delih Sovjetske zveze opazujejo satelit i n sproti računajo clcmenlo njegove poti. Ta dogajanja spremlja tudi ves svetovni tisk. V Franciji so vsi listi objavili poročila o »rojstvu malega meseca« z največjimi naslovi na prvih straneh. »Monde« piše, dr. bo 4. oktober šel v zgodovino človeštva kot iz­redno pomemben datum novo epohe. In dalje: »Za sedaj jo zmaga sovjetskih učenjakov Izključno znanstvenega značaja i n ni razloga za politično vznemirjenje.« Tudi predstavnik Bele hiše James Kagertv v Združenih državah jo izjavil, da je ta dogodek velikegr, pomenr. za znanost.

Radijske postaje neprestano spremljajo satelit. Tudi ljubljanska radijska postaja je v soboto

zvečer po poročilih posredovala poslušalcem signale sovjetskega umetnega satelita, k i so jih ujeli i n posneli na magnetofonski trak v inštitutu »Jožef Štefan« v soboto okoli 20. ure. . i

LJUOJE. IN D O G O D K I

NOVA KRIZA 23. povojna francoska vlada je

padla.

»Začela se je najbolj nevarna, najhujša in verjetno najdaljša politična kriza vlade,« je zapi­sal francoski časopis »Franc Tireur«. »Počitniška vlada« Bo-urges-Maunourvja je tako do­živela usodo, ki so jI jo name­nili že junija, ko so ji zaupali državno krmilo. 2e tedaj so go­vorili, da bo ta vlada samo med poletnimi počitnicami, le toliko, da si parlament oddahne, pred­vsem desnica. Vzlic temu, da so rojenice že ob rojstvu Bourges-Maunouryjevi vladi prerokovale kratko življenje, pa je sedanji padec le izzval precejšnje pre­senečenje. Ne zato, ker bi kdor­koli verjel v trdnost tal pod vla-dinimi nogami, marveč zato, ker je prevladovalo prepričanje, da bi bilo zelo nespametno rušiti vlado tik pred alžirsko razpravo v Združenih narodih.

Vlada je postavila vprašanje zaupnice ob predloženem »okvir­nem zakonu« za Alžir. Potrebo po njem ni tolikanj narekoval pereč položaj v Alžiru, kolikor nevarnost, da bi Francijo znova postavili na »zatožno klop« pred svetovno organizacijo. O Alžiru je Generalna skupščina OZN razpravljala že lani In je le z največjo obzirnostjo dala Fran­ciji še leto dni časa za rešitev alžirske krize. Ta dragoceni čas pa je Francija lahkomiselno za­pravila z jalovimi prerekanji med posameznimi političnimi strujami In z neuspešnimi po­skusi nasilnega dušenja upora arabskega prebivalstva v Alžiru. Predloženi »okvirni zakon« naj bi dal francoskim diplomatom v ZN potreben dokaz o franco­ski »dobri volji« pri reševanju alžirskega vprašanja. Toda še preden je načrt zakona prišel na glasovanje, je bilo o njem slišati toliko nasprotujočih si mnenj, toliko spreminjevalnih in kompromisnih predlogov, da je vsa prepričevalnost tega na­

videznega dokaza splahnela v nič.

Tako se je od vsega začetka pokazalo, da novi okvirni za­kon pravzaprav nikogar ne za­dovoljuje. Levica mu je očitala, da je premalo korenit, desnica,

G U Y M O L L ' E T

da daje preveč koncesij, sredina Jo s p e i m e l a svojo pripombe, za Alžirce — čeprav jih nihče ni vprašal za mnenje — pa so bile skoraj vse določbe zakona nesprejemljive: od začetne do­ločbe, ki govori, da je Alžir ne-razdružljivi del Francije, pa do sleherne točke, ki še vedno uza-konjuje neenakopravnost alžir­skega prebivalstva.

Toda če je bilo pričakovati negativno glasovanje levice, se pravi N Komunistične partije Francije, so vendar opazovalci menili, da bo vsaj desnica našla

neko skupno platformo In iz­glasovala predloženi okvirni za­kon. Toda za desnico je bilo, kot vse kaže, tudi nekaj megle­nih formulacij o alžirski lokalni samoupravi preveč. Zbali so se, da bi to pripeljalo do pogajanj in sporazumevanja z alžirskim osvobodilnim gibanjem; dasi je to za vsakega realista edina možna pot, ki lahko privede do mirne rešitve alžirskega pro­blema. Desnica je tako sklenila strmoglaviti vlado.

Prav takšno nerazumno sta­lišče je privedlo do težkega go-soodarskega stanja v Franciji, do krvavega in brezizglcdnega obračunavanja v Alžiru, do če­dalje večjega upadanja franco­skega mednarodnega ugleda . . . Dokler pa bodo takšne besede še našle odmev med stenami francoskega parlamenta, je jas­no, da ni še moč pričakovati miroljubne?* razpleta krvave alžirske drame.

Padec Bourges-Maunourvjeve vlade, ki ga je organizirala in tudi izvedla desnica, pa je hkra­ti tudi resno svarilo. Očitno Je, da desnica meni, da je zdaj na­počil njen čas. Izkoriščala je Bourges-Maunourvja, dokler ji je lahko služil, nato pa je tako enega kot drugega zavrgla kot izžeto limono. Zdaj pa se bo bržkone desnica skušala sama spraviti za francosko krmilo. Že dosedanja bilanca obeh doseda­njih francoskih premierov« in njunih vlad, v katero sodi tra­gična sueška pustolovščina, ne­nehno drsenje v hudo gospo­darsko krizo in čedalje bolj brezupni boj v Alžiru, je prine­sla dovolj škode resničnim ko­ristim Francije, pr. čeprav sta obe vladi, vsaj po imenu In se­stavu sodili bolj na levo kot na desno stran. Ce pa bo zdaj po­polnoma zagospodarila desnica, bo njena vladavina lahko zape­ljala Francijo le še globlje v slepo ulico.

M A R T I N T O M A 2 I C

I Z D A J A ČASOPISNO Z A L O Ž N I Š K O I N T I S K A R S K O P O D J E T J E »GORENJSKI T ISK « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N T K / U R E J A UREDNIŠKI O D B O R - O D G O V O R ­NI U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K / T E L E ­F O N UREDNIŠTVA ST . 475, 397 — T E L E ­F O N U P R A V E ST. 475 / TEKOČI RAČUN P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 61-K3-1-2-136 / I Z H A J A O B P O N L D E I J -K I H IN P E T K I H / L E T N A NAROČNINA 600 D I N A R J E V , MESEČNA 50 D I N A R J E V

v-i..H V R E M E N S K A N A P O V E D

za čas od 7. oktobra do 13. ok­tobra. — V prvi polovici tedna lepo in sončno vreme. Od srede tedna naprej se bo pooblačilo.

K R A J E V N I PRAZNIK V P R E D D V O R U

Preddvor, 6. oktobra — D a ­nes so p r e b i v a l c i bivše občine P r e d d v o r zaključili s p ra znova ­n j em kra j e vnega p ra zn ika . V počastitev tega p r a z n i k a so vče­raj množične organizac i je i z ve ­d lo v e l i ko svečano k o m e m o r a c i ­jo p r i spomen iku pad l ih borcev v P r e d d v o r u Ra>zen osta l ih p r i ­redi tev pa je b i l danes še p r i ­j a t e l j sk i s t r e l sk i dvoboj med domačimi s t r e l c i in s t r e l c i iz. Predosel j za prehodn i poka l K ra j e vnega odbora ZB P r e d ­dvor. P o k a l so že drugič osvo­

j i l i s t r e l c i iz Predosel j s 341 pred p r e d d v o r s k i m i , k i so dosegl i 315 krogov. 13-ietmi Jože L o m b a r je z <S8 k r o p i zasedel p rvo mesto p red Jožctcm Kavčičem iz P r e ­doselj s 83 krog i , tretje mesto pa jo osvo j i l F r a n c Tičar z 82 krog i . - a n

P L E N U M O K R A J N E G A S I L S K E Z V E Z E K R A N J Bled, 6. oktobra — Danes do ­

poldne je b i l na B l e d u p l enum Okra jno gas i lsko zveze K r a n j , k j e r so o b r a v n a v a l i v r s to p ro ­b lemov i n a n a l i z i r a l i dosedanje delo. P l e n u m je pretežni de l r a z -

37. p O M E D E L

J E K

Naša p e r i c a m e n e pozdrav l ja ni tno zavezano k rava t o (če se sp loh na kaj spo­znam, so spoznam na vezanje kravait).

K o je b i l a samo še pet me t rov od mene, je nenadoma zav i l a na cesto i n n a drugo stran. N a ­merno se me je i zogn i la — to ibl l ahko p o t r d i l vsak, k i b i na ju slučajno opazoval .

To se je ponov i l o vsakokrat , ko sva se srečala. E n k r a t tud i v t r g o v i n i : ko me je zagledala, je po­b ra l a svoje zav i tke i n . j i h odnes la k p u l t u na n a ­sprotn i s t ran i trgovine.

Anvpak, čudno: k a d a r pere p r i nas, ne kaže n i t i s ledu tega čudnega obnašanja. Pogovar ja se z menoj kot z v s a k i m d rug im , ko p r ide a l i gre, pa m i pr i jazno odzdrav i na pozdrav.

P r a v zares, to njeno obnašanje m e jo začudilo, skorajda zbegalo.

Potem pa me je nekega večera pozdrav i l a , p r a v ­zaprav odzdrav i l a m i je, ka j t i p r v i sem pozdrav i l jaz. B i l o je ma lo ven iz mesta i n na cesti n i b i l o n ikogar . P r i j a zno se m i je nasmeja la , k o sem jo pozdrav i l , i n o d v r n i l a : »Dober večer!«

Takra t sem jo sp r ev ide l : p o zd rav l j a me samo, kada r n i t u j i h l j u d i z raven.

Po t em sem jo tud i r a z u m e l : s r am jo je. Ne zase, ampak zame. J a , zame.

Noče mo sprav i t i v nepr i j e ten položaj. P r e d ­s tav l ja s i , da b i m i b i lo nerodno i n mogoče celo zoprno, če b i jaz, spodobno oblečen in ugleden, srečal njo, neugledno, neznatno oblečeno, z r a v n i m i l a sm i i n obledelo ruto. B i l o b i m i nerodno i n zo­p rno v vsakem p r i m e r u , če jo po zd rav im a l i ne : čo b i jo pozdrav i l , b i se pred znanc i s ramova l poznanstva z njo — če je ne b i pozdravih, b i se pa potem s ramova l pred sam im seboj, ke r jo n isem pozd rav i l . Raje m i p r i h r a n i vse to i n se mo izogne.

Najbrž n i navajena, da b i jo tud i na cesti po­zd rav l j a l i l judje , p r i k a t e r i h jo drugače samo

V . .

Včasih p r i h a j a k nam, kada r so nabere prav veliik k u p umazanega p e r i l a in jo napovedana ve­l i k a žehta, neka ženska pomagat prat .

M e n d a je b i l a prej pe r i ca po p o k l i c u — ne vem, slišal sem tako. Zdaj je v službi v t o va rn i . Zasluži bo'lj tako, no, kot pač zaslužijo n e k v a l i f i c i r a n e de lavke v t o v a r n i : nihče ne more reči, da zaslužijo več, kot b i potrebovale . Ce b i predobro zaslužila, potem b i pač no hod i l a prat po hišah.

A m p a k n i sem se l o t i l te zgodbe zato, d a b i razg lab l j a l o n j en i plači v t o va rn i . Zgodbe sem se l o t i l zato — kot že n jen nas lov pove — k e r m e naša per i ca ne pozdrav l ja . Ne na cesti, ne d r u g o d ; enkra t s v a so srečala v t r gov in i , pa mo t u d i t a m n i po zd rav i l a .

P repros ta ženska je, ampak zelo b is t ra . E d e n t i s t ih p r ep ros t ih l j ud i , k i n ima j o noben ih šol — skoraj noben ih , k o l i k o r v em, n i m a n i t i popo lne osnovno šole — pa n j ihova od naravo j i m dana razumnost prekaša pamet mars ika te rega i z o b r a ­ženca. Zares, zelo b i s t ra je. P r a v zarad i tega sem se z an ima l zanjo žo od vsega začetka, še bol j pa potem, ko sem opaz i l to njeno čudno obnašanje.

Tako le je b i lo . Zag l eda l sem jo, ko je b i l a še k a k i h petdeset

metrov pred meno j . Oba sva šla po is t i s t ran i pločnika. Seveda jo n isem pozdrav i l — kdo pa po­zd rav l j a l jud i , ko so še petdeset metrov oddal jeni? Po t em sem jo ves čas g ledal . T u d i ona me je opaz i la . B i l a je oblečena za vsak dan , mc>goče m a l -co slabše, kot večina n j en ih pr i ja te l j i c , od ka t e r i h nobene ne poznam; pod roko je prenašala zar jave lo cev za štedilnik z zveriženim ko l enom na zgornjem koncu . Mogoče jo je kje p rav poceni k u p i l a , pa je hote la pos tav i t i v svojo sobo gašperček, a l i pa — navsezadnje, kaj jaz vem, kaj je namerava l a s tisto zar jave lo cevjo, saj n i t i no vem, kakšno sobo ima in a l i jo vanjo sp loh mogočo postav i t i gašper­ček. Ja z sem b i l v t i s t i , no ravno najboljši, a še vedno skoraj nov i ob l ek i , k i jo nos im v petek i n svetek; ime l sem tud i lepo z l i kano srajco i n ime -

per ica . Zdaj se 'že dolgo p r i p r a v l j a m , da b i j i vse

poveda l . E n k r a t j i gotovo bom. P E T E R S T R U N A

tO

J

prave posve t i l bodočemu d e l u občinskih gas i l sk ih zvez, de lu društev, vključevanju i n d e l u žena. m lad ine i n p i on i r j e v v ga-sikike vrste. O b zaključku so spre j e l i šo več sk lepov za b o ­doče delo. - a n

T V D Č R N O M E L J : M L A D O S T 6:0 (4:C)

Stražišče, 6. ok tobra — P o p o l ­dne so rokometašice »Mladosti igra lo prvenstveno tekmo z žen­sko ekipo T V D Črnomelj. Os l ab ­l j ena ek ipa Kranjčank se r u t i -niranejšim naspro tn icam n i mog la uspešno up i ra t i . V e n d a r m o r a m o povedat i , da Stražiško t ekmova lko prvič tekmuje jo v s l ovensk i l i g i .

Pa zborih volivcev n Bledu Po končanih zbor ih vo l i v cev

Jo b i l o n a Blediu posvetovanje aiktiva komunis tov p r i občin­skem komi te ju . Udeležba v o l i v ­cev, ikot so ugotov i l i , je b i l a na zbo r ih zadovo l j i va . Z l a s t i so b i l i dobro ob i skan i i n tud i živahni t b o r i v o l i v c e v v 2elečah, na Se­l u i n v Podnomu. Neka j manjšo udeležbo so zabeležili na zbo­r i h v Zgo rn j i h Go r j ah , v Višel-n ! c i . GrabČem. v M^^kužah, v Zas i pu , K r n i c i i n drugod.

V o l i v c i na BLedu SL» ve l iko go­v o r i l i o potreb i za gradnjo n o ­ve šole. Prece j so govor i l i tud i o gostinsko-turističnd de javnost i , ki predstav l ja n a B l e d u važno gospodarsko mesto. N a zbo r ih v o l i v c e v so poudar j a l i t ud i važ­nost cepl jenja otrok preiti p o -l iomel i t i isu i n o p r i p r a v a h za Teden o t roka ter m e n i l i , d a bi se sk rb za najmlajše ne sme la ome j i t i zgolj na to dn i -

Se živahnejši F O b i ' i i z b o r i pro i zva ja lcev v podjet j ih . V ne ­k a t e r i h p r i m e r i h p a se je p o k a ­zalo, d a v o l i v c i — de l a v c i 5e vse premalo vedo ka j pomen i zbor pro i zva ja lcev v občini. A k t i v Zvezo komun i s t o v je tto pomanjkl jdvost samokritično p r i ­p i sa l s vo j im o s n o v n i m o r g a n i ­z a c i j am in s i n d i k a l n i m ak t i v om v podjetjih.. Pos l ed i ca tega je b i l a , da so de l a v c i mars ik j e i z ­b i r a l i kand ida te z neeadostno odgovornost jo i n kritičnostjo. V neka t e r ih v o l i l n i h enotah je prav zato prišlo med kandidate premalo m l a d i h de lavcev i n h k r a t i preveč uslužbencev. jb

E N Q T N \ O R G A N I Z A C I J A S Z D L V K A M N ? K U

V K a m n i k u je b i l a doslej o r ­ganizac i ja S Z D L razcepl jena na manJŠA terenske organizac i je , k i 60 b i l e prešibke, da b i mogle uspešno op rav l j a t i svoje naloge. T u d i občinski l j u d s k i odbor s i jo želel kropkejše •pomoči s s t r a ­n i S Z D L p r i de lu za napredek mo ta. V četrtek je b i l a v se jni dvoran i , ob v e l i k i udeležbi za ­s topnikov v s e h t e r ensk ih odbo­rov S Z D L k a k o r tud i zas topn i ­kov gospodarskih i n družbenih organizac i j kon ferenca , n a ka­teri so u t anov i l i enotno mest­no organizac i jo za ožji de l me ­sta in predmest i j . Istočasno so seveda pi enehalo z delosaj te­rensko organizaci je . Živahna razprava po re feratu, k i ga jo poda! tov. Stane Simšič, jo b i l a dokaz, da Kamninam mnogo p r i ­čakujejo c d »nove« organizae ' j >..

R E O R G A N I Z A C I J A K R A N j i S K I H K O M U N A L N I H

P O D J E T I J N a četrtkovi seji Občinskega

l judskega odbora v K r a n j u , so odborn ik i r a zprav l j a l i i n potr­d i l i zaključni račun O b L O za lansko leto i n po t rd i l i nekatere spremembe letošnjega p r o ra ­čuna.

Ob koncu so še razprav l j a l i o predlogu Sveta za komuna lne i n gradbene zadeve, da b i po­sebna komis i j a proučila vse po­goje glede ponovne združitve k o m u n a l n i h podjeti j - K o m u ­nala-« ter -Ces te i n k a n a l i z a ­cija«. Po reorganizac i j i podjet­ja -Komunala« v t r i samostoj- . na komuna lna podjetja — v za ­četku leta — je b i lo namreč mišljeno, da bodo ta podjetja oprav l ja la delo na področju ce­lotne komune , vendar se to n i uresničilo. Zato so sedaj po­novno sk l en i l i r a zprav l j a t i o n jun i spo j i t v i .

D E B A T A O N O V E M Z A K O N U O D E L I T V I D O H O D K A

K l u b gospodarstvenikov za Goren jsko je o rgan i z i ra l v pe­tek sestanek svo j ih članov, na katerem je podal uvodne m i s l i o novem predlogu zakona o de­l i t v i dohodka d i rektor Zavoda za p lan iranje O L O Jože Dolenc . V razmeroma živahni ra zprav i je sodelovalo precej l j ud i . — Razp rav i je pr i sos tvova l tud i sekretar za delo IS L R S dr . M a ­r i j an D u l a r .

Z A NAŠE O T R O K E N A S T E N J A K U

N a posvetovanju s predsed­n i k i občinskih svetov za soc i ­alno varstvo i n varstvo družine, k i je b i lo v K r a n j u , so govor i l i tud i o u red i t v i doma na otoku Stenjak p r i P u l i . Letos je b i lo poslano iz kran jskega okra ja na letovanja več kot 700 zdrav ­stveno ogroženih otrok. Največ j i h je b i lo na Sten jaku. Za p r i ­hodnje leto, kot je b i lo rečeno na posvetovanju, pa je v tem domu potrebno izboljšati i n pre ­ured i t i sani tarno-hig ienske n a ­prave i n izboljšati pogoje otro­k o m , k i bodo t ja pos lan i .

Z OBČNEGA Z B O R A DPD » S V O B O D A « K R A N J

K r a n j , 5. ok tobra — Danse ob 19. u r i je b i l v zgornj i dvo ran i S ind ika lnega doma v K r a n j u občni zbor D P D -Svoboda« K r a n j , medtem ko so b i l i občni zbor i posameznih sekci j že pred tem. — Zbora se je udeležilo nekaj nad polov ico vsega član­stva i n pa gostje — Zve zn i l j u d ­sk i poslanec Bo r i s Z i h e r l , dal je predsednik Republiškega odbo­ra Zveze Svobod i n prosve tn ih društev I van Regent, predsednik O b L O K r a n j , V i n k o Ha fner i n drug i .

Poročilu predsednika Svobode M i l a n a Stoka je s led i la r a zp ra ­va , k i je s icer obravnava la raz ­ne pereče probleme, k i tarejo društvo, vendar pa je biLo slišati vse premalo pobud, za nove ob­l i k e vzgojno izobraževalnega dela , kot je de ja l tud i tovariš Regent, k i b i postavi le pr i zade­van ja Svobode pred nove, p r a ­v i lne smotre, k i j i h narekuje poslanstvo de l a vsk ih prosve tn ih društev.

Z oz i rom na nedavno reorga­nizaci jo Prešernovega g l eda l i ­šča v K r a n j u pa je tovariš Z i ­he r l poudar i l , da je Svoboda po­stavl jena pred težko nalogo: s prav i lno po l i t iko je namreč tre­ba nud i t i občinstvu zelo pogost i n pester program ku l turnega razvedr i l a .

Kraaj, 7. oktobra 1957 Glas Gorenjske 3

§§§ S SODIŠČA

V soboto je b i l M i l o v a n D j i ­las p red sodiščem v S r e m s k i M i t r o v i c i obsojen na 7 let s t ro ­gega zapora, k e r je s t o r i l k a ­zn ivo de janje sovražno p r o p a ­gande pro t i socialističnim teme­l j em državne i n družbene u r e ­d i tve , p ro t i o b r a m b n i moči i n pro t i zunanjepolitičnim ko r i s t im Jugos lav i j e . K e r je b i l D j i l a s le ta 15)56 že obsojen na 3 leta strogega zapora, ga je senat ob­sod i l na skupno 9 let zapora, ke r je eno leto žo odsedel , z ome j i t v i j o državljanskih p rav i c za 5 let, i n m u odvze l vsa o d ­l i kovan ja . M i l o v a n D j i l a s je na ob ravnav i p r i zna l , d a je leta

1955-56 nap i sa l kn j i go »Novi raz ­rede i n d a je r okop i s preko svo­j i h pr i j a te l j ev pos la l v N e w Y o r k , k j e r naj b i kn j i g o n a t i ­s k a l i i n razpečali. Obtožencev a kn j i g a vsebuje nešteto napadev na gospodarske temelje naše države, obtoženi tud i n i p r i z a -nesel naši v o j s k i i td . Obtože­nec je to na g l a vn i r a z p r a v i sam pr i zna l . Sodišče jo ugotov i lo , da se j e D j i l a s zaveda l , da bo i m e ­l a vseb ina knj ige »Novi razred« v naši deželi i n t u j i n i škodljive posledice, k a r se je tud i zgo­d i lo , ka j t i v tu j i n i se je za­čela široka gonja p ro t i Jugos l a ­v i j i .

Slab

Košarka

BIVŠI SS -OVEC J 0 2 E V A V P O T l C OBSOJEN Z A U B O J INTERNIHANCA - F R A N C O Z A

K o sta obuja la ak t i v i s ta iz l jub l j ansko okol ice spomine na osvobodi lno borbo i n na st raho­to gestapovsk ih taborišč, k i sta j i h prestaja la, sta v pogovoru prišla tud i na ime Jožeta V a v -potoča, k i jo doma iz L u k o v c e v p r i M u r s k i Sobot i . L e - t a se je ud in j a l S S - o v c c m ter služil v l e tu 1941- nekaj časa tud i v z lo ­g lasnem taborišču političnih i n -te rn i rancev na L jube l j u . A k t i ­v ist , k i je b i l sam na L j u b e l j u , je vede l povedat i , da je V a v p o -tič po le t i 1944 kot SS-ovec s t r a ­žar u b i l s s t re lom iz puške i n -te rn i ranoa F rancoza , ne da b i i m e l povod za to. Ime Vavpotič je drugega takoj pretres lo , saj ga jo poznal iz svojega te rena . T u d i zunan j i opis ga je p r e p r i ­čal, da jo to SS-ovec , k i ga je opisal njegov tovariš. Tako je b i l odkr i t po t o l i k i h l e t i h o k u ­pe ter jev sodelavec, k i je z a ­grešil vojno zločinstvo nad ne­dolžnem in t e rn i r ancem iz f r a n ­coska Lorene .

Vavpotič je nekaj časa t rdo ­v ra tno ta j i l vsako k r i vdo . Šele, ko so spregovor i le priče, l judje, k i so b i l i tedaj zaposleni n a L j u b e l j u p r i g radben ih d e l i h i n

od k a t e r i h je nekdo sam v ide l k a k o je Vavpotič s t re l ja l na i n -te rn i ranca , se je vda l i n p r i zna l svojo dejanje. Zagovar ja l se je le, da je hotel in te rn i ranec po­begni t i . T c d a t u d i t a zagovor n i obve l ja l , saj je priča — očivi­dec — izpovedala , da so je po­j a v i l in te rn i ranec b l i z u s t r a n i ­šča i n da je s t re l j a l Vavpotič brez povoda. Nesrečnik, k i ga je Vavpotič »vzel na muho«, je po p r v e m s t re lu p o k l e k n i l i n pro ­s i l naj ne s t r e l j a več, okrutnež pa ga je zapod i l nazaj ter nato i z s t r e l i l nanj še t r i a l i štiri s tre­le, d o k l e r ga n i s m r t n o zade l .

Šele pro t i k o n c u je Vavpotič spoznal , d a okupa to r ju tud i vsa z v e r inska nas i l j a ne bodo poma­ga la do zmage. Skušal je po­p r a v i t i k a r jo zagrešil ter je par t i zanom oskrbe l celo nekaj munic i j e . To dejstvo i n o k o l ­nost, d a je b i l v času, ko so je ud in j a l okupator ju , star šele do­b r i h 20 let, j e upoštevalo sod i ­šče p r i odmer i k a z n i i n m u n a ­ložilo za zločin, k i je sicer vse obsodbe vreden, 10 let strogesa zapora ter omej i tev državljan­s k i h prav i c za 3 leta. j f

POSTOJNA : T R I G L A V 69:65 (27 : 31)

V zadnjem k o l u s lovenske košarskarske l ige se je včeraj k r a n j s k i T r i g l a v v Posto jn i po­m e r i l z domačim moštvom i n tekmo zgub i l z rezu l ta tom 65:69 (31:27). V p r v em polčasu so b i l i Kranjčani precej boljši i n so ga odločili v svojo kor is t . Tako je bi lo do srede drugega polčasa, ko je Posto jna z nekaj p ro t ina ­padi prišla v vodstvo i n ga ob­držala do konca tekme. Igra lc i T r i g l a va so se zelo t rud i l i , da b i vsaj Izenačili, toda precejšnja mera smole, razen tega pa veter i n betonsko igrišče so j i m pre­prečili doseči ugodnejši r e zu l ­tat. M e d Kranjčani, k i tokrat niso nastop i l i komp le tn i , je b i l zelo dober M a r k o Petrič, p r i P o ­sto jni pa Skr janc i n Tavčar.

Triglav: Drago Petrič 23, Čol­nar 19, M a r k o Petrič 16, Struž-n i k 4, Lozar 2, K l a v o r a 1, B r i n o ­vec i n Belehar .

Pos to jna : Skr janc 27, Tavčar 25, Baje 7, Vižin 5, G a r z a v s k i 3, Manarovič. S.

Z novim poletom v prihodnost T V D »Partizan«, L j u b n o je čamo, da se pridružujemo i z j a -

ime lo pred k r a t k i m širši šesta- v a m tov. Ribičiča, katere smo nek, ka t e remu so pr isos tvova l i spre je l i z vese l jem in izražamo predsednik Občinskega komite ja željo, da b i še naprej uspešno Z K Radov l j i ca , ta jn ik Okra jne v od i l »Partizan« po poti nov ih zveze »Part izan« K r a n j i n pred- nazorov. Tako bomo uspe l i vzgo-sednik Občinskega komite ja L M j i t i našo mlad ino v zdrave m l a -Radov l j i ca . P r a v tako so se se- de športnike, k i bodo po ln i živ­

ljenjskih sil, sposobni graditi sebi svojo bodočnost v naši so­cialistični domovini. Z. F.

Zadnji športni rezultati

6:0

s tanka udeležili tud i funkc io ­nar j i vseh množičnih organiza­ci j i n nad 70 mlad incev i n m l a ­d ink .

Iz izčrpnega poročila predsed­n i k a društva je bi lo razv idno, da je društveno življenje zopet oživelo. Sestanek je b i l zelo ko - Zve zna lr'ga r is ten i n istočasno pomeni pre- S P L I T : D I N A M O 1:0 lomnico med dosedanj imi ne- V O J V O D I N A : BUDUĆNOST uspehi i n uspehi . Ob koncu se- P A R T I Z A N : B S K 1:1 stanka so v s i pr i so tn i z v e l i k i m V A R D A R : H A J D U K 2:2 odobravanjem odposla l i tova- R A D N I Č K I ; V E L E 2 6:1 rišu Ribičiču i n Republiški zve- ŽELEZNIČAR : C R V E N A z i »Partizan« p ismo z nas led- Z V E Z D A 2:1 njo vseb ino :

S I. delovnega sestanka T V D »Partizan«, L jubno na G o r e n j ­skem, z dne 25. IX . , ob pr isot­nost i p reds tavn ikov množičnih organizaci j i n zastopnikov k u l ­turnega i n političnega življenja i n članov društva, V a m sporo-

Z A G R E B : Š P A R T A K 0:2

Dvoboj atletov Jesenic in Kranja

L conska l i g a L J U B L J A N A : U L J A N I K 7:0 B R A N I K : Š IBENIK 1:1 O D R E D : E L E K T R O S T R O J 1:2 R E K A : L O K O M O T I V A 2:2 TREŠNJEVKA : O R I E N T 2:1 J A D R A N : S E G E S T I C A 1:0 T E K S T I L A C : M E T A L A C 6:0

Ljubljansko-primorska liga; GRAF IČAR : I Z O L A 2:4

Kranj, 6. oktobra — V organ i - 1500 m — Florjančič (T) 4:30.09. R U D A R : N O V A G O R I C A 3:1 zac i j i at letskega k l u b a »Tr ig lav « Skok v daljino — Sodja (J) 5,79 I L I R I J A : S L O V A N (odložena)

vratar in slab napad

TRIGLAV : KRIM 1:2 (1:1)'

Ljubljana, 6. oktobra — Tek­m a L jub l j ansko p r imorske l ige — Igrišče K r i m a . V r e m e i n te­ren ugodna za igro — S t r e l c i : Mihelčič v 2. m i n u t i za T r i g l a v i n Kas t e l i c v 43. m i n u t i ter Marjanovič v 46. m i n u t i za »K r im« . — Sodn ik Božičev i z Mar i bo ra .

»T r i g lav « : B re za r III., Cesenj , Rozman, Pogačnik, Bajželj, S r a -kar , Kiš, Ton i , Mihelčič, Krašo-vec, S tu lar .

» K r i m « : Mozetič, Hočevar, E r -zar, Razborn ik , Gabrovšek, B e r -gelj, Hočevar J , Slapničar, K a ­stel ic, Marjanovič.

N a igrišču K r i m a se je danes zbralo precej gledalcev, k i so b i l i priče borb i dveh t runutno najmočnejših moštev v L j u b ­l jansko p r i m o r s k i l i g i . Ena js to -r ica »Tr ig lava« je ime la že v p r v e m polčasu priložnost, da b i odločila igro v svojo kor is t , vendar tega n i znala stor i t i i n je dopust i la , da so K r i m o v c i dve m i n u t i pred koncem celo i zena­čili. Domačini so v d rugem polčasu z lahkoto osvaja l i teren in se nevarno približevali v ra tom go­stov. 2e v tret j i m i n u t i je r u t i -n i r an i Marjanovič pre ig ra l ed i ­nega bran i l ca »Tr ig lava« , i n do­segel vodeči gol. Priložnosti za gol je b i lo tud i kasneje še do ­volj i n to na obeh straneh, v e n ­dar j i h predvsem p r i »Tr ig lavu« napadalc i niso zna l i i zkor i s t i t i . P r i »Tr ig lavu« je b i l še posebno slab vratar , k i v v e l i k i mer i nosi k r i vdo za poraz.

Sodn ik Božičev je sodi l v g lavnem dobro. M.

je b i l danes dopoldan na igrišču Tr i g l ava medmestn i dvoboj med at let i i n a t l e t in jami K r a n j a i n Jesenic . Borbe so bi le zan imive , posebno še tekmovanje moških, saj se do zadnje d i sc ip l ine n i vedelo kdo s i bo nabra l več točk. Venda r so at le t i »Trigla­va « zmaga l i . P r i ženskah pa Kranjčanke niso imele resne ov i re za dosego prvega mesta.

Rezultati — moški: 100 m — J e n k o (J) 12,4, S t rahovn ik (T) 12,4. 200 m — J enko (J) 25,8

800 m — Ha fna r (T) 2:27.7,

Dne 1. oktobra, sem od Vačna do M u b i j a v Predos l jah izgubil gonilko za kolo (kurbl) . N a j d i ­tel ja p ros im, naj jo pro t i n a ­grad i vr,ne Nograšek A l o j z u , Predos l je 70.

NA TEHNIŠKI F A K U L T E T I — O D D E L E K Z A R U D A R S T V O I N M E T A L U R G I J O U N I V E R ­Z E V L J U B L J A N I J E DIPLO­MIRAL ZA INŽENIRJA R U ­DARSTVA LUDV IK WAHL . — ČESTITAMO!

Ugodno prodam 2-letnega psa — nemškega volčjaka. Rangus Blaž, z latar, K r a n j .

V bližini K r a n j a prodam vse-Ijivo novo stanovanjsko hišo z v r tom, p r imerno za obrt. Nas l ov v og lasnem odde lku .

P r o d a m gozdno i n travniške Parcele. — Gor i c e 15.

P r o d a m n j i ve . Nas lov v oglas­nem odde lku.

Prodam okroge l vzidi j i v ba­kren kotel. — Bizjak, C a n k a r ­jeva 5.

Prodam zasajeno stavbno par­celo v P reddvoru . Poizve le v k l a v n i c i Preddvor .

Gospodinjsko pomočnico, po možnosti z znanjem kuhe , išče odrasla tričlanska družina v R a ­dov l j i c i . Pogo j i ugodni . P o n u d ­be oddat i v oglasni oddelek pod »poštena i n čista«.

16-letni fant išče sobo v K r a ­nju a l i gre za sostanovalca. N a ­slov v oglasnem odde lku pod »nujno«.

Podjet je »Elektro - Kranj« sprejme v službo delavca /a skladiščna dela, k i se spozna ha mater ia l . Službo l ahko n a ­stopi 1. 11. 1957

tokasanta za ra jon Medvode . — Kogoj i : nižja srednja šola. N a ­stop službe takoj . Plača za oba Po tar i fnem p r a v i l n i k u .

Proglašam za nevel javno av ­tobusno vozovnico K r a n j — T r -boje za oktober. — Ster F ranc , Trboje.

P r ek l i cu j em izjavo, k i sem jo ^ l a o Zorent M a r i j i i n s katero S e m povzročila razdor v n jen i

družini ka r obžalujem. — Jane I vanka .

P r e k l i c u j e m št. b i . 32360 i zda ­nega v K o m i s i j s k i t rgov in i K r a n j , dne 23. novembra 1956.

Od Jezerske ceste do Sav ­skega mostu sem 5. oktobra i z ­gub i l aktovko z n o v i m i ru j a v im i čevlji. Na jd i te l ja pros im, naj j i h pro t i dobr i nagradi — 2000 d i n v rne na naslov v og lasnem od ­de lku .

V Prešernovem gaju sem iz­gub i l očala. Poštenega najdi te­l j a naprošam, da j i h odda na naslov Pečnik Peter, Tomšičeva 12, K r a n j .

»STORZlC« K R A N J : 7. oktobra premiera franc. f i lma »BREZ­P O M E M B N I LJUDJE«. Od 8. do 10. oktobra amer. b a r v n i c inemaseope f i l m na stereo-f onsk i zvok »DEŽELA F A R A ­O N O V « ob 16., 18. i n 20. u r i .

•TRIGLAV« PRIMSKOVO, 8. oktobra franc. f i l m »BREZ­P O M E M B N I LJUDJE« ob 19. u r i .

SVOBODA STRAZiSCE«, dne 9. oktobra f ranc. f i l m »BREZ­P O M E M B N I LJUDJE« ob 19. u r i .

RADIO JESENICE«: dne 7. i n 8. oktobra mehiški f i l m » M L A D I JUAREZ« ob 18. i n 20. u r i . 9 . in 10. oktobra pre ­m i e ra amer. barvnega f i l m a

»CAS OBRAČUNA« ob 18. i n 20. u r i .

» P L A V Ž « J E S E N I C E : 8. okto­bra jug . f i l m »POD S U M ­NJO« ob 18. i n 20. u r i . 10. oktobra mehiški f i l m » M L A D I JUAREZ« ob 18. i n 20. u r i .

D O V J E M O J S T R A N A , 7. okto­bra r u s k i f i l m »OD C A R J A D O L E N I N A « ob 16. u r i . 9. oktobra jug . f i l m »POD S U M ­NJO« ob 20. u r i .

KOROŠKA B E L A : 7. oktobra jug . f i l m » POD SUMNJO« ob 19. u r i .

Ž IROVNICA : 9, oktobra jugosl . f i l m » P O D SUMNJO« ob 20. u r i .

B L E D : 7. oktobra amer. ba rvn i k a v b o l s k i f i l m »ČLOVEK S PUŠKO« . O d 8. do 104 oktobra mehiški pus to l ovsk i f i lm »RDEČA K O N G A « . Predstave v ponedel jek, torek i n četrtek ob 20. u r i terv v sredo ob 17. i n 20. u r i .

R A D O V L J I C A : 8. i n 9. oktobra amer. f i l m »OBSOJENI« . V torek ob 20. u r i . V sredo ob 17.30. in 20. u r i .

G L E D A L I Š Č I

MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE

V torek 8. oktobra i n v sredo 9. oktobra ob 15. u r i P. Go l i a » T R I G L A V S K A B A J K A « . Obe šolski preds tav i sta v o k v i r u »Tedna otroka«.

m, skok v višino — K o r e n (T) 155 c m disk — Ažman (T) 34,05 m, kop ja — Legat (J) 43,12 m , krog la — Ha fna r (T) 12,52 m , štafeta 4X100 — 1. T r i g l a v 50, 2, Jesenice 51,8.

Ženske: 60 m — Jevšnik (T) 8,9, 400 m — K o d e r (T) 1:13.7, da l j ina — Jevšnik (T) 403 c m , višna — Kodrič (J) 127 cm, d isk — K o d e r (T) 24,76 m, krog la — Marinč'č (J) £.51 m.

Moški ek ipno : T r i g l a v 8952, J e ­senice 8933.

Ženske ek ipno : T r i g l a v 4781, Jesenice 3942.

S k u p n o : T r i g l a v 13733, Jese ­nice 12875. F.

Na Golniku je živahno

Turnir v malem rokometu Stražlšče, 6. oktobra — V po- S o d n i k i so svojo nalogo op rav i l i

počastitev 15-letnice USO.I je b i l dobro, čeprav so pretežno z a -danes na igrišču »Mladosti« v četniki. Stražišču tu rn i r v ma l em roko­metu, k i sta organiz i ra la R K Mlados t i n R K Iskra ( IKŠ) . N a ­stopi lo je osem gorenjsk ih k l u ­bov (Mladost A , Mlados t B , P l a n i k a , »Storžič« — G o l n i k , »Part izan« Tržič, Sava , K A D , IKŠ Iskra), k i so tekmova l i po izločilnem sistemu. T u r n i r je pokaza l precejšnjo množičnost, medtem ko kva l i t e ta n i bi la po­vsem zadovol j iva . Tekmovan je je mot i lo večkratno ugovarjanje sodn iku i n groba igra nekater ih

Rezultati: Cetrtfinale — K A D : I skra 11:4, P l a n i k a :Storžič 8:2, Mlados t A : S a v a 8:3, Mladost B : Par t i zan 5:1. Polfinale — P l a -n ika :M lados t A 7:5, K A D : M l a -dost B 7:3. Finale — K A D : P l a -n i k a 6:5. F.

Strelstvo P O N E K O D ŠE V E D N O S A M O

ŽIVOTARJENJE N a svo j i zadnj i se j i O k r a j n e -

Ze prejšnjo nedeljo je b i l na moštev. V posebno s labi luči so g a s tre lskega odbora K r a n i G o l n i k u III. okra jn i tu rn i r v namiznem tenisu za ženske, m lad inke i n p ion i rke . T u r n i r j a so se udeležile igra lke »Jesenic«, »Tr ig lava« , »Mladosti« i n do­mačega »Storžiča«.

se pokaza l i rokometaši P l an ike , govo r i l i o najvažnejših p rob l e -k i so i g ra l i zelo nešportno. F i - m i h in nalogah stre ls tva na G o -nalno tekmovanje med P l an iko , ren jskem. A n a l i z i r a l i so delo

R E Z U L T A T I Ženske ekipno:

Jesenice Storžič T r i g l a v Mladost

5. Storžič II

11 9 8 9 0

i n K A D je mora l sodnik 7 m i n . pred koncem igre zaključiti p r i rezu l ta tu v kor is t K A D . Za rad i zelo grobe igre P l a n i k e tekme n i b i lo mogoče regularno z a k l j u ­čiti. Tako so prvo mesto z a s lu ­ženo osvo j i l i rokometaši K A D , k i so pokaza l i zelo lepo igro.

TEČAJ Z A V A D I T E L J E V ŠKOFJI L O K I

O k r a j n a zveza društev P a r t i -M l a d i n k e ek ipno — f ina l e :

Storžič : T r i g l av 3:2. Ženske posamezno — f ina le :

Ster le (Jesenice) : I v i ca Do len (Go ln ik ) 21:19, 17:21, 21:17.

Mladinke posamezno — f ina le : f°^nJlligl^Vl '• C a d 6 Ž ( M l a " j7JLoki.~~Ob 'zrkiručk^Y tečaja aost) 21:16, 21:17. b o d o t e C a j ,nr iki o p r a v i l i še p r a k -

Mladinke dvojice: Cop , S l o - tlčno i n teoretične izpite, k a n (Triglav) .

Ženske dvojice: A v g u s t i , Ca - O D B O J K A dež (Mladost). K a m n i k je v p rvens t ven i tek-

M e d tednom je b i lo od i g ran ih m i drugo republiško odboj k a r -tud i nekaj namiznoteniških dvo - ske l ige na svo jem terenu i z

s t r e l sk ih družin in h k r a t i , k r i t i ­z i r a l i nedelavnost neka te r ih d r u ­žin. Občinski s t r e l sk i odbor i b i kot o rgan i zac i j sk i o r gan i m o r a l i nud i t i s t r e l sk im družinam večjo pomoč. K j e r pa so nekater i čla­n i odbora slabo de la l i so t u d i družino le životarile. Neka te re družine — v Po l j ansk i , Selški i n Gorn j e savsk i d o l i n i — p a še vedno n imajo zadostn ih d ena r ­n i h sredstev za uspešno delo.

R a z p r a v l j a l i so tud i o bodočih zana je pre tek l i četrtek pričela nalogah. Vse s t re l ske družine na z 10-dnevnim tečajem za vad i - Go r en j skem so razde l i l i v c on -tel jo i n vadi te l j ice iz društev ske l ige i n h k r a t i spre je l i p r o -Pa r t i z ana na Goren j skem. T e - g ram tekmovanj za leto 1956. čaj jo v domu P a r t i z a n a v Škof- _ a n

NESREČE

.bojev — Moški : G o l n i k : Kr iže 7:2, Golnik Preddvor 5:0, Gol ­nik B : Preddvor 0:5. Grbec

OTROŠKA NEPREVIDNOST IN PRISEBNOST ŠOFERJA V petek 4. oktobra je pr ipe -

guibil p r o t i V r h n i k i s 2:3, potem IJal P ° T i t o v i cesti v K r a n j voz-ko je v zadn j em setu že v od i l m k osebnega av tomobi la F i a t

7JI.

KINO »STORZIC« — K R A N J

V torek , dne 8. ok tobra ob 16., 18. i n 20. u r i

P R E M I E R A ameriškega cinemaseopo barvnega f i lma s

stereo fonsk im zvokom

DEŽELA F A R A O N O V Režija: H o w a r d H o w c k s

V g l a v n i h v l o gah : J a c k H o w k . n s , Dewed M a r t i n , J o a n Co l l i ns . A l e x i s Minot i ss .

V f i l m u nastopa p r eko 3C.00O 'statistov

Pionirji so tekmovali v mnogoboju Kranj, 6. oktobra — V te lo­

vadn i c i i n n a telovadišču Osem­le tke »Franceta Prešerna« v

600 S-2828 Fe rd inand K o b a l i z Tržiča. Iz leve s t ran i pločnika je tedaj skočil 4 do 5 l e tn i Edo Grmšek i z K r a n j a . Priča ve po­vedat i , da je avtb pr ipe l j a l zelo počasi, da pa je otrok hi t ro sko-

K r a n j u jo b i l o danes okra jno čil preko ceste i n se oz i ra l nazaj tekmovanje v p i on i r skem m n o - K o je p r i t eke l na drugo stran goboju p i on i r j e v i n p i o n i r k go- ceste ga je avto z desno stranjo

T R Z l C : JESENICE 3:3 (3:1)

Tržič% 6. oktobra V ma­l em Go r en j skem de rb i j u sta s i oba p r eds tavn ika p red približ­no 900 g leda lc i r a zde l i l a točki. K o so domači v 24 m i n u t i vo­d i l i z d v ema go loma, so hotel i gostje irezultat znižati, k a r j i m jo po k r i v d i domačega vratar ja uspelo. T i k pred koncem prve ­ga polčasa j e b i l ponovno uspe­šen D o r n i k .

D r u g i polčas je p r i p a d a l go­stom, k i so z lahkoto p r iha j a l i pred gol Tržičanov. Tako so si Tržičani le s , težavo osvo j i l i točko, čeprav so vod i l i z dve­ma goloma.

Go l e so d a l i z a Tržič: Dornrik 2, Rus t j a 1; za Jesenice pa : Va l en ta r , H r i b a r , Med ja . S.

ren j sk ih društev »Partizan? z a prehodn i m e m o r i a l D a r i n k e K u -mar jeve v počastitev Tedna otroka. N a t ekmovan ju je n a ­stopi lo 12 vrs t p ion i r j ev i n pio-

op laz i l i n zb i l na cesto. P r v o ko lo je šlo o t roku preko noge, na ka r je avto hi t ro us tav i l , t a ­ko , da je otrok ležal med obema ko lesoma. V o z n i k je otroka h i -

n i r k iz Jesen ic , Škofje Loke , tro naložil na avto i n ga odpe-K r a n j a , B l e d a , Stražišča i n G o -r i j . Skupa j je nastopi lo 91 p i o ­n i r j ev i n pTonirk.

P r e h o d n i m e m o r i a l sta osvo ­j i l i v r s t i p ion i r j ev i n p i on i rk »Partizana« z B l e d a s 482,8 pred Jesen i cami s 483,4 točkami. S tem so jeseniški p i on i r j i i z gu ­b i l i memor i a l , k i so ga osvo j i l i na p r v e m mnogoboju letos po­z im i . K o t posamezn ik i pa so b i l i nnjboljš;.: M a r j a n Kodrič (Stra-žišče), Jože P o k k i k a r (Gorje),

l j a l v Zdravs t ven i dom. Ugoto­v i l i so z lom noge nad ko lenom. V s a sreča, da je b i l voznik to­l i ko pr iseben i n da je voz i l tako prev idno, sicer b i lahko prišlo do težje nesreče.

K A J PA ŽAROMETI? Nemški državljan Peter M u l -

ler se je 3. oktobra pel ja l s k o ­lesom s Hrušice na J e s e n i c a P r o t i n j emu jo pr ipe l ja l avto, ker n i u t r n i l žarometov, so

Jože Pogačar (Bled); p r i p i o n i r - močne Bojfti os lep i le k o l e s n a , k i k a h pa D a n i Špracaj (Jesenice), je padel i n se poškodoval po B e r t a Potočnik~(Bled), V e r a C u - obrazu i n r okah i n leži v bolniš-far (Jesenice). - a n niči.

X I . V Gašperinovi hiši je nastalo po kovaški nede l j i napeto

vzdušje, k i je obetalo skorajšnjo nev ih to . A n a je molče p o ­s tav l j a la sklede na mizo, n i t i med jedjo niso govori l i . S t r i ca Miklavža že od nedel je n i b i l o i n A n o je skrbe l o , da je more ­b i t i v p i janost i k a m zašel, u t on i l , a l i da se m u je zgodi lo k a j drugega. P o t e m pa je prišel nekdo povedat, da so ga v i d e l i v Podbrez jah , ko se je ravno se l i l iz podtaborske gost i lne v bistriško. V pod taborsk i so ga pos tav i l i pod kap . T o se je zdelo A n i dobro znamenje, gotovo so ga vrg l i skoz i v ra ta , k e r so zavoha l i , da n i m a več denar ja . Najbrž t u d i na B i s t r i c i ne bo dolgo p o p i v a l i n se bo k m a l u v r n i l domov.

D o m i n i k je t eka l ok rog i n i s k a l tesarjev, k i b i m u po ­p r a v i l i ko lesa. B i l je besen, delo v spodn jem v i g encu je mora lo počivati. T r govc i , k i so m u d a l i denar ja na račun, so ga spom in j a l i naj j i m pošlje blago, o n pa je samo breiz-močno k l e l po v i gencu . A n a je v n jegovem i m e n u p i sa l a t rgovcem p i sma i n j i m obetala, da bo b lago pos la l , samo ma lo naj še potrp i jo . P o d ta p isma, p isana z nežno žensko pisavo, lično kot vezen ina , je pos tav l ja l D o m i n i k svoj roba t i podpis . Vse skupa j ga je tako jez i lo , n a d k o m naj b i se znesel . B i l je n a p o l prepričan, da nagaj ivost n i Aleševo maslo . F a n t je za kaj takega p r e m l a d i n p r eneumen i n čeprav sovraži D o m i n i k a , je le t o l i ko pošten, da b i s i s am tega n i k d a r ne i z m i s l i l . D o m i n i k je s l u t i l , da tiči zadaj Špan. I zvede l je, da so fantje p r i Španu p l esa l i i n potem so m u šli podžagovat ko lesa .

„Trdo ga b o m p r i j e l , " s i je r eke l . „Povedati mora , k d o je to s t o r i l i n potem b o m vse skupa j izročil žandarjem."

Aleš je nos i l g lavo pokonc i i n n i k o m u r , n i t i A n i , n i po ­v eda l k je je s t a k n i l brazgot ino, k i se m u je v l e k l a čez čelo p rav od las do levega očesa. To je n e k o l i k o kaz i l o njegov l ep i obraz. D o m i n i k a n i pog ledal , k l j u b t emu pa je v kovačnici p r i dno de la l . K e r n i b i l o s t r i ca , je de la l skupa j s s t a r i m F u l d o .

K o n c e m tedna se je n e v i h t a spros t i l a . B i l o j e t i s t i dan , ko so tesar j i v s t a v i l i novo ko lo p r i spodn jem v i g e n c u i n se l o t i l i , da poprav i j o še zgornje. D o m i n i k je p r i k o s i l u g lasno i n i z z i va lno reke l , d a bo zadevo iziročil sodišču. O b r n i l se je k Alešu i n p r i s t a v i l :

»Svetujem t i , da poveš, kdo je podžagoval! T i n i s i , preveč s i b i l p i j an . T u d i nočem, da b i z drug ima v r ed sedel v kaši. Končno sva s i bra t ranca , čeprav me ne moreš t rpe t i . "

Alešu je r o k a z žlico s r e d i po t i zasta la . T o d a samo za t renutek je b i l v zadreg i , po tem je D o m i n i k a spreg leda l . Vede l je, da ga hoče zastrašiti. Tudi t isto, da sva s i bratranca, je r e k e l samo zaradi. A n e !

„Kar sam s i j i h poišči," je o d v r n i l m i rno . D o m i n i k je s t i s n i l pest, žile n a senc ih so se m u vozličasto

napele , z b e l i m i z obmi s i je g r i z e l b rke . K o m a j je še zadrževal besnost, toda p r emaga l se je i n r e k e l :

»Povedal boš, r ad a l i n e rad ! Če nočeš menii, boš poveda l na sodišču! Boš pa z o n i m i v r e d sede l . " 1

Hlapec i n dek l a sta se pomen l j i v o spogledala, p a takoj poves i la oči i n za jemala ričet, k a k o r b i J i m a p r ep i r ne b i l nič mar . A n a je to opaz i la i n zarde la , j e zna je b i l a na D o m i ­n i k a . L a h k o b i govo r i l z Alešem na samem, ne pa pred pos lo­m a ! L jud j e že tako dovol j govor i jo o z d r a h i med s o r o d n i k i , kaj je t reba še tega p o v r h ! B e g a l a je z očmi od b ra ta k D o m i n i k u i n od tega spet nazaj k Alešu, toda nobeden n i opaz i l n jene neme prošnje. Bolščala sta p r eko mize d r u g v drugega k a k o r dva j ezna r i sa . Alešu so začele drgetat i ustn ice i n o b r v i , nazadnje je v r g e l žlico po m i z i , buši'1 pokonc i i n z a v p i l :

„Podžagali smo t i j i h , da ! I n če ne veš zakaj smo j i h , t i bom poveda l ! Zato, k e r v s i pošteni l judje prav i j o , da s i prasec, k i žre iz t u j i h k o r i t , m to t u d i s i ! Zda j s i slišal!"

Gorenjska anekdota

IMA R A Z U M E V A N J E Z A »2ENSKA« VPRAŠANJA

Se jna dvorana Občinskega l judskega odbora v K r a n j u . — Vzdušje popo lnoma resno. P r ed začetkom seje so bi le na dnev­nem redu pet ic i je posameznih odbornikov .

F r anc Cvenke l j , odborn ik O b L O iz Podbrez i j se je v ča­sovno k r a t k e m razdob ju d v a ­kra t og las i l :

»•Zastopnice žena so me napro-• i le , naj sprožim p r i občinskem l judskem odboru . . . « 1 Odborn ikovo zavzemanje za probleme žena, je vzbudi lo r a ­he l nasmeh p r i večini odborn i ­kov. V odmoru pa so nekater i z l obn i j e z i k i šušljali, od kod ne­nadoma taka vnema odborn ika C v e n k l j a za probleme žena, ko so ga pa doslej poznal i kot i z ­redno »resnega«i človeka . . .

Zr. »antilopo« smo krstili avtomobil ki ari jskih gasilcev, s katerim smo več­krat obiskovali gorenjske kraje in prirejali novirarsko večere.

Tudi v okviru 10-letnice »Glasu« in v pripravah na volitve občinskih ljudskih odborov, bodo novinarji našega lista ob tkali nekaj gorenjskih kra­jev, šo v tem tednu jih pričakujte v Cerkljah, Kropi, Gorenji va^i in morda še kje.

H i t

Z i i 8 M E H

. . . da ima tudi krompir spomenik? Spomen ik krompi i r ju so pos tav i l i v n e m ­škem Oberhairzu. N a pods tavku z dvema s topn icama je v e l i k a g ran i tna ska la z n a ­p i s o m : »V tej o k o l i c i so leta 1748 prvič za poskušnijo sad i l i krompir.« — K r o m p i r so s icer p r i p e l j a l i v Nemčijo že leta 1588, vendar so ga sad i l i le kot botanično po­sebnost iz Novega sveta i n ne kot tako pomembno h r a n i l n o sredstvo za l j u d i i n živali, k a k o r ga sadimo danes.

Al i že veste?

Spet novo orožje

NAJSTAREJŠI K A M N I C A N Najstarejši Kamničan je zdaj

Janez Repanšek, k i je te dr p ra znova l 90-letnico v k r og * otrok i n vnukov . N a d 30 let j - '̂ k o l p revozn ik voz i l špecerijo iz L jub l j ane za kamniške trgovce, več lei; pa je tud i prevažal po­što <9 ko lodvora v mesto. V i s o ­ko starost jo doživel čil i n zdrav. Želimo nvu še mnogo

zd rav ih l e t ! Z, »No, draga, kaj ti je povedal zdravnik?« NOVI RADAR

P r e d n e d a v n i m so začeli v ameriških l e t a l i h preizkušati nov i radar , s k a t e r i m lahko p i ­lot m e d po le tom določi višino poleta brez pomoči postaj n a zeml j i .

N A J B O L J POČASNO L E T A L O " v n e k i sov jetski t o va rn i se­stavl ja jo protot ip zelo majhnega letada, ka. sc m u d a l i ime »Če­bela« i n bo ostalo v z r a k u , če­t u d i bo zmanjšalo hi t rost na 50 k m . »Čebela« bo zmogla do 230 k m na uro , upo rab l j a l i p a jo bodo za prevoz po tn ikov ter zn reševalne akc i je i n fo togra f i ­ran ja iz z r aka .

1»

t " *

a . 1

Q 0 0 i t

A

»BLOODHOUND« J E NAJNOVEJŠA B R I T A N ­S K A B A L I S T I C N A P R O T I ­L E T A L S K A R A K E T A . N A S L I K I J E P R I P R A V L J E N A

Z A I Z S T R E L I T E V ! Brca komentarja

o

Ilucfc jo nekaj časa. strmel v skrivnost­no znamenje, potem pr. jo dejal s treso­čim glasom: »Tom, zbeživ". raje!« — »Da bi zbežala? In zaklad? Naj ga pustiva?« —• »Pustiva ga!« — Hucka ie postalo strah. Tudi Tom so jo žo bil rbml toda nena­doma gr. jo obšla druga misel. Na vsak način jo hotel priti d"» zaklada. Prvi je stopal po ilovnati rebri, navzdol in delal stopnice. Huck ni mogel kaj, da mu ne bi sledil.

Štirjo hodniki so se odcepili od velike jame. Dečka sta pregledala tri rove, toda bren uspeha. Nato sta našla majhno raz­poko tik korena skalo in v njej slam-njačo ter nekaj razgrnjenih odej, nadalje staro naramnice, nekaj ostankov slanine in oglodane kosti dveh ali treh piščancev. Todr. skrinjico 2 denarjem ni bilo. Dečka str, iskala in iskala, toda zaman. Vse sta preiskala, nato sta se brez upanja sesedla.

Huck sploh nI imel nobenega predloga. Končno jo Tom lo dejal: »Sem poglej, Huck! Stopinjo in nakapani vosek vidim na ilovici samo na eni strani skale, na drugi pa ne! Zakaj? — Mislim, da je denar pod skalo. Tole ilovico bom od­kop al!« — »To ni napačna misel, Tom!« jo menil navdušeni Huck. — Tom ni ko­pal niti dvajset centimetrov globoko, ko je žo naletel na les. »Hej, Hnck, ali sli ­šiš?« — Huck je postal pozoren. Tudi on jo začel kopati in odmetavati ilovico.

Kmalu sta odkrila in odstranila nekaj desk. Zakrivalo so naravno režo, ki je vodila pod skalo. Tom je zlezel vanjo in pomolil svečo kolikor so jo dalo daleč pod njo. Toda konca razpoke ni mogel zagledati. Zato jo predlagal Hucku, da jo preiščeta. Splazil so jo vanjo in plezal dalje. Ozkj prostor so jo polagoma spu­ščal. Sledil jo njegovim zavojem najprej na desno, potem na levo. Huck mu je sledil. Tom je naredil še nekaj korakov in zaklical: »Huck, sem poglej!...«