r

L E T O XXIV . Številka 1

Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja časo­pisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. — Odgovorni urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I A L I S T I C N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A IJIIIII« Iilllll •MIHI UMI

KRANJ, sreda, 6. 1. 1971 Cena 50 par

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od I. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h In s o b o t a h

Z A G O R E N J S K O

Prireditve ob prazniku občine Škofja Loka

P E T E K , 8. J A N U A R J A Ob 10. u r i bo na T r a t i otvor i tev nove tovarne pod­

jet ja Kon f ekc i j a K r o j iz Škofje Loke . Ob 12. u r i bo v stavbi občinske skupščine podelitev

pr i znanj učencem sredn j ih i n osnovn ih šol Gorenjske za najboljše spise na temo: Par t i zanska zgodba.

Ob 18. u r i bo v dvoran i T V D Par t i zan v Železnikih s lavnostna akademi ja v počastitev občinskega prazn ika .

Ob 20. u r i bo v k i n u S o r a v Škofji L o k i s lavnostna predstava jugoslovanskega f i lma K r v a v a ba jka .

S O B O T A , 9. J A N U A R J A Ob 10.45 bodo o d k r i l i spominsko ploščo pad l im

borcem N O B na pročelju k i n a Obzorje Železniki na Cešnjici.

Ob 11. u r i bo v k i n u Obzorje Železniki na Cešnjici X X I . s lavnostna seja občinske skupščine škofja L o k a s podel i tv i jo pr i znanj in k u l t u r n i m prog ramom.

Ob 15. u r i bo v k i n u Obzorje Železniki na Cešnjici predstava celovečernega f i lma K r v a v a ba jka .

N a vseh šolah v občini se bodo m lad i športniki ta dan pomer i l i v košarki. V Železnikih pa bo otvori tev da l jnovoda visoke napetost i v Selško do l ino od R T P škofja L o k a do T P Železniki.

N E D E L J A , 10. J A N U A R J A Ob 9. u r i bo žakia komemorac i j a i n polaganje vencev

p r i spomen iku N O B v Dražgošah. Šahovski k lub Škofja L o k a organ iz i ra šahovski brzo-

tu rn i r . S R E D A , 13. J A N U A R J A

Ob 18. in 20. u r i bo v k i n u So ra predstava celovečer­nega jugoslovanskega f i lma B i c i k l i s t i .

S O B O T A , 16. J A N U A R J A Ob 19.30 bo v k i n u Obzorje n a Cešnjici predstava

celovečernega f i lma B i c i k l i s t i . Odred- svobodnega K a m n i t n i k a p a organ i z i ra občin­

sko orientacijsko tekmovanje za prehodn i p o k a l p od nas lovom: Gias svobodne Jelovice.

N E D E L J A , 17. J A N U A R J A Ob 9. u r i se bo na strelišču v V i n c a r j i h p r i škofji

L o k i začelo t rad ic iona lno tekmovanje z ma l oka l i b r sko puško, k i ga organ iz i ra občinska s t re lska zveza škofja L o k a .

Obenem s praznovanjem občinskega p ra zn ika i n v njegovo počastitev se bo v teh dneh začelo tekmovanje v z imsko at le tsk i l i g i , k i jo organ iz i ra ŠŠD Janez Pcter-nel j iz G imnaz i j e v škofji L o k i . ŠŠD Janez Pcternc l j o rgan iz i ra tud i odbo jka r sk i tu rn i r .

V galer i j i na loškem gradu razstav l jata svoja dela k i p a r An t on F lcga i n graf ik Štefan Simonič.

Vzporedno s temi p r i r ed i t vami pa bodo tud i z imsko športne pr i red i tve i n tekmovanja Po stezah part i zanske Jelovice.

V soboto, 9. januarja, se bo ob 9. u r i začelo v Lan -covem tekmovanje gorenjsk ih osnovn ih šol v t ek ih i n ve les la lomu. Ob 18. u r i bo v Železnikih meddruštveni nočni s la l om.

V nedeljo, 10. j anuar ja , ob 8. u r i bodo v Se lcah med-društvene sankaške tekme. V Po l janah nad škofjo L o k o p a ob 9.30 meddruštveni smučarski s k o k i za mlajše i n starejše p ionir je .

Ob 13. u r i bo v K r o p i meddruštveno tekmovanje v smučarskih s k o k i h za člane i n mlad ince .

Ob 9. u r i bo v Dražgošah žalna komemorac i j a i n polaganje vencev na spomenik N O B . Ob 10. u r i pa se bo začelo tekmovanje enot ter i tor ia lne obrambe.

5. stran: Inž. Jože Oster man

prejel Kraigherjevo nagrado

8. stran: Prebivalstvo na Gorenjskem

24.stran: Kako so Slaki osvojili Ameriko ?

kofjeloška priznanja Ob letošnjem občinskem

p r a z n i k u bodo v Škofji L o k i zopet podelili p r i znan ja naj­bolj zaslužnim občanom. Skupščina občine podciuje ob tej priložnosti veliko in malo plaketo, nagrado ter pismeno priznanje. Komisija za odlikovanja je na svoji zadnji • seji sprejela seznam letošnjih nagrajencev, ki ga je potrdila tudi občinska skupščina na decembrski se­ji.

Veliko plaketo bo ob letoš­njem občinskem prazniku prejel Maks Krmelj — Mati­ja, narodni heroj iz Hota-velj. Ob njegovem šestdeset-letnem življenjskem jubileju in trideseti obletnici organi­ziranja poljanske vstaje mu bo podeljena na slavnostni seji občinske skupščine. Ena­ko priznanje bo podeljeno tudi kolektivu podjetja Elra za prizadevanja pri izgradnji novih proizvodnih obratov in dosežene uspehe pri razvoju podjetja ter moškemu pev­skemu zboru iz Železnikov. Kot nagrada za uspešno so­delovanje in posebno priza­devanje za dokončno izgrad­njo telefonsko-telegrafskega omrežja v občini škofja L6 -ka bo veliko plaketo prejel tudi direktor kranjskega poštnega podjetja Janez Škerjanec.

Mala plaketa bo izročena Jerneju Hriberniku za uspeš­

no delo v krajevni skupnosti Puštal, M a r i Jelovškovi za uspešno pedagoško delo ter Francu Potočniku za dolgo­letno sodelovanje v oblastnih organih in delu v krajevnih organizacijah na področju Hotavelj.

Anton Oman bo dobil prak­tično nagrado za večletno

aktivno družbenopolitično de­lo in aktivnost na področju strelstva in gasilstva. Mariji Jagodičevi bo podeljena praktična nagrada za večlet­no pedagoško delo v občini, Ludviku Jelencu pa za vzor­no družbeno aktivnost na ob­močju Dražgoš.

A. Igličar

Solidarnost vaščanov Loma Redkim družinam se je

začelo novo leto tako ne­prijazno kot Kavčičevim v Grahovšah nad Lomom pri Tržiču. Ob 4. uri zju­traj je rdeči petelin upe-pelil streho nad glavo šte­vilni družini.

Toda pogorelcl niso ostali osamljeni. Solidar­nost vseh občanov lom-skega okoliša se je poka­zala v najboljši luči: že med prazniki so na pobu­do krajevne organizacije socialistične zveze Lom pod Stcržičem zb ra l i tuSM novih din pomoči v goto­vini, nekatere družine pa so poleg tega prispevale tudi hrano in obleko. H i ­tra in Izdatna pomoč, še

posebej, če upoštevamo, da je na tem območju vsega 87 gospodinjstev. Poleg tega pa so prebival­ci te gorske vasice oblju­bili, da bodo spomladi po­magali prizadeti družini s prostovoljnim delom in z lesom pri obnovi hiše.

Prepričani smo, da bo ta akcija za pomoč nale­tela na odmev tudi pri ostalih občanih Tržiča (krajevna organizacija SZDL iz Loma je že za­prosila za pomoč pri zbi­ranju občinsko konferen­co socialistične zveze), prevzame pa nas hitra in učinkovita akcija solidar­nosti, ki so jo izvedli do­mačini v Lomu.

—ok

R A Z P R O D A J A SEZONSKO ZNIŽANJE VSEH VRST OBUTVE

i m u n 11 mi i —

Jeseniška občinska skupščina je na zadnj i seji sk len i la , d a bo davčna osnova od stavb ostala nespremenjena, torej takšna kot l an i . Zato občanom in organizac i jam n i treba vlagati davč­nih napovedi za odmero davka na dohodek od stavb. Odbor­n i k i so prav tako sk len i l i , da se bo letos prispevek od uporabe mestnega zemljišča plačeval na področju celotne občine, ker je le-ta več a l i manj že urejena z urbanističnimi dokument i . Odprav i jene so tud i oprost i tve. Ves prispevek za uporabo mest­nega zemljišča bodo dobi le krajevne skupnost i , k i bodo t a denar lahko s p r i d o m uporabi le za komuna lna dela. T u d i ta­r i f a se bo povečala in bo vseeno med nižjimi v r epub l i k i i n n a Goren jskem Doslej je b i lo treba od kvadratnega metra p la­čati 2 par i , po novem p a bo treba odšteti 5 par.

K R A N J

Včeraj so se v k ran j sk i občini začele seje političnih akt ivov na terenu. N a n j ih vodstva kra jevn ih organizaci j socialistične zveze i n predstavn ik i drug ih kra jevn ih organizaci j in kra jevn ih skupnos t i razpravl ja jo o pr ip ravah na vol i lne konference kra­j evn ih organizaci j socialistične zveze. Večina vo l i ln ih konfe­renc kra jevn ih organizaci j S Z D L v k ran j sk i občini bo v drug i po lov ic i j anuar ja i n v februar ju. N a vo l i ln ih konferencah bodo med d rug im i zvo l i l i nova vodstva krajevnih organizaci j socialistične zveze i n člane za sta ln i del občinske konference S Z D L . A. ž.

RADOVLJICA

V ponedeljek popoldne sta se v sejni dvoran i družbeno­političnih organizaci j v Radov l j i c i sestala ožja ak t i va komu­nistov z jeseniške i n i z radovljiške občine. S predstavn ikom centralnega komi te ja zveze komunis tov Sloveni je so razprav­l j a l i o uresničevanju reforme, s tab i l i zac i j sk ih uk r ep ih in eko­nomskem s istemu. Podobne sestanke oz i roma razgovore bodo v pr ihodnje p r i p rav i l i komun i s t i v večjih de lovnih organiza­c i j ah v obeh gorenjsk ih občinah. A. ž.

Trije kandidati za poslanca O d 17. do 21. decembra l an i

so b i le v kra jevn ih skupno­s t ih n a drsnem bregu Save v k r an j sk i občini krajevne kand idac i j ske konference za nadomestne vol i tve pos lanca republiškega zbora republiške skupščine. N a teh konferen­cah je b i l o imenovan ih sedem možnih kandidatov , vendar so kasneje štirje kand ida t i kand ida tu ro o d k l o n i l i .

T ako se je na podlagi k ra ­j e vn ih kand idac i j sk ih konfe­renc konec minu lega meseca (28. decembra) sestala občin­

s k a kand idac i j ska konferenca. Konferenco za nadomestne vol i tve pos lanca republiškega zbora so sestavl jal i delegati, i zvo l jeni v kra jevn ih skupno­s t ih , i n delegati občinskih družbenopolitičnih organiza­c i j . N a ta jn ih vo l i t vah je

občinska kand idac i j ska kon­ferenca i zvo l i la t r i možne kandidate za poslanca. To so: Dušan Hor j ak (rojen 1. 8. 1920), d i r ek tor Teks t i l indusa K r a n j , F ranc K u r a l t (4. 11. 1922), zasebni kmetovalec iz Zabnicc in Janez Oblak (30. 7. 1934), s t rokovn i učitelj v šol­skem centru združenega pod­jet ja I skra K r a n j .

V p r ihodn j ih dneh bodo v vseh kra jevn ih skupnos t ih na desnem bregu Save v k r a n j s k i občini sk l i can i zbor i vol ivcev, na ka te r ih bodo o kand ida t ih ponovno razprav l ja l i . Po tem pa bodo vo l i vc i na desnem bregu Save v nedeljo, 24. ja ­nuar ja , i zmed pred laganih t reh kandidatov na neposred­n i h vo l i tvah i zvo l i l i pos lanca republiškega zbora slovenske skupščine. A . 2.

Zadovoljni s srečanjem Gorenjski občinski sindikal­

ni sveti, komunalni zavod za zaposlovanje delavcev, pred­stavniki občin in bank so ko­nec minulega leta v Kranju pripravili razgovor z gorenj­skimi delavci, ki so zaposleni v tujini. Namen tega srečanja je bil pogovoriti se o delov­nih pogojih naših delavcev v tujini, o težavah. Skratka, o vsem, kar jih zanima pred njihovo morebitno vrnitvijo v domovino. Srečanje je dobro uspelo in posebno naši delav­ci, k i so zaposleni v tujini, so bili s to pobudo zelo za-

dovoljni. Najbolj so se zani­mali za naše carinske predpi­se, za določila socialnega zavarovanja, za možnosti gle­de zaposlitve v domovini in podobno. Menili so tudi, da bi bilo prav, da bi takšna srečanja ustrezne službe pri­pravile tudi v prihodnje. Na občinskem sindikalnem svetu v Kranju pa smo izvedeli, da Imajo na posameznih službah še v teh dneh govorilne ure za delavce, ki so zaposleni v tujini In se bodo čez nekaj dni vrnili na delo v tujino.

A . 2 .

Ob desetletnici dela republiške In občinskih komisij za varnost v cestnem prometu so v torek, 29. decembra 1970, v Kranju razdelili diplome za desetletno delo pri prometno vzgojni preven­tivni dejavnosti desetim osnovnim šolam v občini, kinematografskemu podjetju Kranj, avto-moto društvom, postajam milice, učiteljem na osnovnih šolah ter še nekaterim posameznikom. Foto: F. Perdan

G O R E N J S K A K R E D I T N A B A N K A

BLED' JESENICE • KRANJ " RADOVLJICA - ŠK. LOKA' TRŽIČ

H r a n i l n e v l o g e

o b r e s t u j e m o :

n a v a d n e 6 % v e z a n e n a d

1 l e to 7 °<: v e z a n e n a d

2 let i 7.5 V S r e d s t v a na

d e v i z n i h r a č u n i h

o b r e s t u j e m o : :

n a v a d n a

•„ 5,5 > v d 6 v i * a h

0,5 v d inar j ih

v e z a n a natl

I l e to

7 c v d e v i z a h

0,5 \i d i n a r j i h

17. II. 1971 v R a d o v l j i c i

18. VIII. 1971 v Škofji L o k i

10 n a g r a d p o 2000 d i n

Prvi n a g r a d i — , 10 n a g r a d p o 1500 d i n

o s e b n a a v t o m o b i l a 20 n a g r a d p o 1000 d i n

A U S T I N 1300 ; 20 n a g r a d p o 800 d i n

in 198 l e p i h 20 n a g r a d p b 600 d i n

d e n a r n i h n a g r a d 20 n a g r a d p o 400 d i n

98 n a g r a d p o 100 d i n

t

in dopolnjene ko­munalne takse na Jesenicah

Republiški zakon [z 1965. leta je dovol jeval občinam, d a l ahko uvedejo komuna lne takse na t r i taksne predme­te, i n sicer za uporabo javne­ga pločnika pred pos lovn imi p ros to r i , za začasno prebiva­nje v turističnih k r a j i h (tu­ristična taksa) in za park i ra ­nje avtomobi lov i n n j ihov ih p r i k lopn i kov.

Jeseniška občina je glede n a ta zakon uvedla le komu­nalno takso za park i ran je in turistično takso.

L a n i pa je r epub l ika število t aksn ih predmetov razširila na 10. K e r zakon višine ko­m u n a l n i h taks ne predpisuje , so s t rokovn jak i za to področ­je izde la l i vzorčni predlog za čim enotnejše reševanje tega vprašanja v r epub l i k i , čeprav je določanje višine komuna l ­n i h taks odv isno od vsake ob­čine posebej. Povedat i mora­mo, da so gorenjske občine vsaj delno usk lad i l e k o m u ­nalne takse, raz l ikuje jo pa se v posameznih podrobnost ih .

Jeseniški o d b o r n i k i so se odločili, da bodo turistično takso in takso za park i ran j e v občini pob i ra l i še naprej , uved l i pa so t r i nove takse, i n s icer na igralne in glasbe­ne avtomate v j a vn ih l oka l ih in na rek lamne napise, obja­ve in oglase, k i so postavlje­n i , p r i t r j en i a l i drugače ozna-čeni n a j avn ih mest ih .

Kakšne so torej dopolnjene stare i n nove komuna lne tak­se n a Jesenicah?

Za glasbene avtomate v j a vn ih l oka l i h bo treba od­šteti letno 200 dinarjev. Gra­mofon i , magnetofoni i n ra­d i j s k i ter te lev iz i jski spre­j e m n i k i v j a vn ih l oka l i h so takse oproščeni. Podobno ve­l ja za avtomate, k i so postav­l jen i v društvenih pros to r ih .

V drugo kategori jo objek­tov, od kater ih bo treba pla­čevati takso, pa sodi jo igral­n a sredstva v j a vn ih l oka l ih . Tako bo treba od ene steze na av tomatskem kegljišču plačati letno 500 dinarjev, od osta l ih i g ra ln ih sredstev (stenski av tomat i , nami zn i nogomet i , košarke, marjance ipd.) pa 100 dinarjev. Če so takšni pripomočki v društve­n i h pros to r ih , so takse opro­ščeni.

Turistična taksa je b i l a uvedena, kot že rečeno, 1965. leta. V jeseniški občini je b i ­la enotna i n je znašala 1 d i ­nar za dan bivanja v katerem koLi k r a j u občine. Skupščina je odlok o plačevanju tur i ­

stične takse dopo ln i la . K ra j e v občini je razdel i la v dve s k u p i n i . Prvo skup ino tvor i jo k ra j i zgorn jesavske dol ine (Rateče, Podkoren, K r a n j s k a gora, Gozd , Srednj i v rh , Ra-davna, Mo j s t rana i n Dovje) , drugo pa osta l i k ra j i občine. V p rv i kategori j i bo turistič­na taksa v sezoni znašala 2 d inar ja , izven sezone pa pol­d rug i d inar , v d rug i katego-

20 - letnica samoupravljanja v Almiri

r i j i pa v sezoni po ld rug i d i nar n a dan , izven sezone pa d inar na dan. Poletna sezona traja o d L ju l i j a do 15. sep­tembra , z imska sezona pa od 20. decembra do 31. maja. Pobrano takso bodo dobi le krajevne skupnos t i , razen na Jesenicah, kjer se bo taksa stekala v blagajno Turistič­nega društva.

Nove so komuna lne takse na reklamne napise, objave in oglase. Tako bo za rek lam­ni napis trajnega značaja do 2 kvadra tna metra ve l ikost i treba plačati 50 dinarjev, od 2 do 5 kvadra tn ih metrov ve­l i kos t i 150 dinarjev, za večje rek lame pa 300 dinarjev. Za vsak izobešen plakat bo treba odšteti 50 par . Za rek lame, k i niso trajnega značaja, je taksa nižja (3, 10 do 20 d i ­narjev) . P r i svet lobnih rekla­mah se taksa zniža na polo­vico. Propaganda k u l t u r n i h , športnih in turističnih pr i re­ditev je takse oproščena. Je­seničani ob tem zahtevajo, d a b i morale b i t i rek lame ve l iko bolj estetske!

Prav tako je spremenjena taksa za park i ran je avtomo­bilov. Določena je le komu­nalna taksa za park i ran je osebnih avtomobi lov i n avto­busov (d inar in 4 dinar je ) , komuna lna taksa za park i ra ­nje tovornjakov s p r i k l o p n i k i pa se bo določala po poseb­n ih ka lku lac i j ah .

J . Košnjek

. Ko l ek t i v A l m i r c iz Radovl j i ­ce je zadnj i ponedeljek pred nov im letom v K a z i n i Park Hotela na Blcclu pros lav i l 20. obletruco d c l . A sk . ga sa­

mouprav l jan ja v podjet ju, i s ind ika ta ocen i l i delo i n Pred s lovesnim zasedanjem uspehe v podjet ju. Po t em pa je b i l v dvoran i Kaz ine še ' je o razvo ju podjet ja A l m i r a o'>čni zbor s ind ika lne organi- | spregovor i l sedanj i d i r ek to r zacije, na kate rem so člani i M i r o Kavčič. A . ž .

KRANJ vam nudi izredno priliko!

januar — beli mesec 5 % popusta pri vseh nakupih v poslovalnici BALA, Cankarjeva 10

Bogata i zb i ra vsega teksti lnega blaga, k i ga potre­bujete za opremo vašega stanovanja:

zavese, preproge, tekači, poste l jn ina, prešite odeje, volnene odeje, nami zn i p r t i , razne gar­n i ture , f ro t i rke .

Zavese zarob imo brezplačno, večje količine kuplje­nega blaga dostavimo na dom. V a b i vas

E L I T A K R A N J

Izdelan je urbani­stični načrt

za območje Vrbe Urbanistični inst i tut Slove­

nije je izdelal predlog urba­nističnega načrta za območje Vrbe , kamor sodi jo M o s l e , Žirovnica, Selo, Zabreznica , Brezn iea , Dosloviče, Smokuč, Rodine , V r b a i n Breg . Pred­log je najprej obravnaval svet za urban i zem, gradnje, komu­nalne zadeve, krajevne skup­nost i in stanovanjske zadeve p r i jeseniški občinski skupšči­n i i n predlagal p ro j ek tantu nekatere spremembe. V načrt naj b i vključili že izdelano l okac i j sko dokumentac i jo za Rod ine , nove zazidave m e d R o d i n a m i i n Smokučem, manjše zazidave p r i Doslovi-čah in Bre zn i c i , v ikend nase­lje v Završnici i n rekreac i jsko površino nad naseljem F. Krč v Zabrezn ic i . T u d i kra jevna skupnost Žirovnica je na raz­širjenem sestanku, k i se ga je udeležilo ve l iko občanov, obravnava la predlog načrta n podpr l a p r ipombe sveta ob­činske skupščine.

Pro jektant je p r ipombe upošteval. M e d d rug im tud i to, naj se lokac i ja smetišča pod R o d i n a m i briše iz načrta, naj se benc inska črpalka po­stavi pod V r b o in da naj se v načrt vneseta dve s k u p i n i v ikendov med Smokučem in Doslovičami. Lokac i j o smet i ­šča pod R o d i n a m i naj določi krajevna skupnost v sodelova­n ju s p r i s t o jn im organom ob­činske skupščine.

Omen i t i moramo, da je b i l načrt narejen v k ra tkem ča­su in da so ime l i u rban i s t i

po lno razumevanje za p r i pom­be občanov, k i so se številno vključili v razprave.

T a načrt pa obenem omo­goča začetek načrtne gradnje, saj je na tem področju ok rog 450 lokac i j , vzporedno z grad­njo pa se bodo lahko urejeva­le tud i komuna lne zadeve. Pomembno je, da je vanj že vključena trasa bodoče avto­mob i l ske ceste s po t r ebn im zemljiškim rezervatom. -Jk

T u d i f o t o g r a f i in urarji

Zarad i pospeševanja storit­ven ih ob r tn ih dejavnost i je občinska skupščina na Jeseni­cah že lota 1969 za 10 odstot­kov zmanjšala dajatve neka­t e r i m »deficitarnim« o b r t n i m de javnost im v občini. Zman j ­šanje obrtniških davščin je vel jalo za br ivce, fr izerje, krojače, šivilje, čevljarje, kr-palce nogavic, d imn ikar j e , dežnikarje in klobučarje, na­dalje za čiščenje, pranje, l i -

i kanje in krpanje oblek in pe­

r i l a , za peko k r u h a , za kova­če i n kolar je , za Žagarje drv , za odvetnike i n patentne in ­ženirje ter za verske organi­zacije i n duhovn ike . L a n i pa je ta občinski odlok zajel še pedikerske in kozmetične sto­r i tve.

Občinska skupščina pa je na zadn j i seji sk len i la , da se med te obrtne stor i tve uvr­st i jo še fotograf i i n u r a r j i , ka t e r ih v občini prav tako p r iman jku j e . -jk

Samoprispevek za pokopali­šče pred ustavnim sodiščem

Krajevna skupnost Gorenja Sava — K r a n j je predlagala ustavnemu sodišču S R Slo­venije oceno zakonitosti od­loka kranjske občinske skup­ščine o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanci­ranje izgradnje pokopališča v Stražišču. O tem je ustav­no sodišče pred kratkim raz­pravljalo in sklenilo, da bo odločbo o tem objavilo pi­smeno.

Referendum o krajevnem samoprispevku je bil izveden 22. septembra 1968. leta. Ta­krat so se občani v krajevnih skupnostih in delih (v posa­meznih naseljih) nekaterih krajevnih skupnosti s 56 od­stotki odločili za samopri­spevek. Podobno kot v neka­terih drugih krajevnih skup­nostih, kjer so o samopri­spevku glasovali samo obča­ni nekaterih naselij, so v krajevni skupnosti Gorenja Sava glasovali samo občani severnega dela. To pa zato, ker so se občani samo tega dela krajevne skupnosti na zborih volivcev izrekli za gradnjo pokopališča v Stra­žišču in za samoprispevek. Občani drugega dela krajev­ne skupnosti pa takrat o tem niso dali nobene pobude. Ko so v severnem delu krajevne skupnosti Gorenja Sava gla­

sovali o samoprispevku, pa je za samoprispevek glaso­valo le 19 odstotkov obča­nov. P r i tem pa je treba tudi pojasniti, da je bil zbor vo­livcev, ko je na severnem delu Gorenje Save razprav­ljal o gradnji pokopališča v Stražišču in samoprispevku, sklepčen. Takrat se je nam­reč zbora udeležilo 14 odstot­kov volivcev.

Na podlagi izida referen­duma v krajevnih skupnostih in delih krajevnih skupnosti, kjer se je 56 odstotkov vo­livcev odločilo za samopri­spevek, je občinska skupšči­na tudi sprejela odlok o samoprispevku.

V predlogu o oceni zakoni­tosti je krajevna skupnost Gorenja Sava predlagala ustavnemu sodišču, naj oceni, ali je bil del krajevne skup­nosti zakonito ali nezakonito vključen v referendum. Po njihovem mnenju je bila krajevna skupnost Gorenja Sava nezakonito vključena v referendum, ker ni o tem obstajala odločitev občanov celotne krajevne skupnosti. Razen tega so v obrazložitvi navedli, da občani krajevne skupnosti nimajo interesa za pokopališče v Stražišču, ker so že prej večina svojce po­kopavali na pokopališče v Kranju.

Občinska skupščina je v torek dopoldne zastopala sta­lišče, da je bil postopek pra­vilno izveden, da je bila na zboru volivcev podana po­buda in da izid glasovanja le v delu celotnega območja ne more vplivati na sprejem odloka o uvedbi samopri­spevka, saj je na celotnem območju za samoprispevek glasovalo 56 odstotkov vseh volivcev.

Kot smo že uvodoma zapi­sali, bo ustavno sodišče o tem objavilo pismeno od­ločbo. A. ž .

Trgovsko podjetje

Lesnina Ljubljana skladišče Škofja Loka

objavlja prosto delovno mesto

blagajnika

Osebni dohodk i po p rav i l n i ku o del i tv i O D pod­jetja. Razp is vel ja do zasedbe delovnega mesta.

Koristno in hvale vredno sodelovanje Blejcev

z garnizijo Bohinjska Bela čeprav so praznovanja ob

dnevu naše armade že m i m o , je prav, da se spomn imo še ene od mnog ih ko r i s tn ih po­b u d in ob l ik sodelovanja med p r i p a d n i k i armade i n družbe­n im i ter de lovn imi organiza­c i j ami , k i so j o sprožili i n uresničili pr i zadevni pred­s tavn ik i b l e j sk ih organizaci j za pretek lo obletnico.

Na Jesenicah za dan JLA Zveza rezervnih vojaških

starešin na Jesenicah je pr i ­red i la na predvečer dneva J L A v delavskem d o m u na Jesenicah proslavo, katere p rog ram so izvajal i učenci osnovne šole »Prež i hov Vo-ranc«, zabavni orkester jese­niških železarjev i n člani

T V D Part i zan Jesenice. O pomenu dneva J L A je govo­r i l številnim udeležencem vo­j a k o m , vojaškim starešinam, članom zveze rezervnih voja­ških starešin in predstavni­k o m družbenopolitičnih or­ganizacij načelnik odde lka za narodno obrambo skupščine

Prispevek za borce Krajevne organizaci je in

tud i občinski odbor Z Z B N O V so dale priporočilo upravnemu odboru sk lada za borce, da gmotno podpre ne­katere borce pred nov im le­tom, da j i m tako olajša na­bavo najnujnejših potreb­ščin pred p ra zn ik i . K a k o r vsa zadnja leta, je upravn i odbor sk lada tud i letos razu­mel potrebe nekater ih bivših borcev in n j ihov ih družin, katere se preživljajo v skrom­

n ih razmerah. E n k r a t n a po­moč oko l i 40 družinam bor­cev n ima pomena le v denar­nem znesku, pač pa tudi zato, ker se p r i tem zavedajo, da družba nanje n i pozabi la . Upravn i odbor sklada se za­veda, da mora z finančnimi sredstvi , katera so m u za­upana, dobro gospodar i t i , za­veda pa se tud i svo j ih dolž­nosti do l j ud i , k i so. b i l i za­radi bolezni a l i d rug ih razlo­gov potrebni pomoči. srš

Rezervni oficirji in podoficirji uspešno opravili izpite

Od 14. do 17. decembra so v radovljiški občini oprav­l j a l i izpite rezervni o f ic i r j i i n podo f i c i r j i . O d 371 pr i jav­l jen ih starešin so vsi oprav i l i i zp i t uspešno. Posebno do­b ro so b i l i p r iprav l j en i re­

zervni o f ic i r j i in podo f i c i r j i s Črnivca in iz bohin jske Srednje vasi . V s i t is t i , k i se

I niso pr i j av i l i k i zp i t om v j prvem razpisnem r o k u , so i delal i izpite pred dnevi . I A. 2.

občine Jesenice, predstavnik komande graničarjev v Ra­dov l j ic i pa je pode l i l od l iko­vanja diužbenopolitičnim or­ganizaci jam Jesenic, t a jn iku skupščine občine Jesenice i n d i r ek to r ju podjet ja Vodovod Jesenice. Po dobro uspel i pro­slavi v žal premajhn i dvorani delavskega doma so pr i red i l i udeležencem sk romno zaku­sko .

P. U laga

Ob svoj ih pogost ih ob i sk ih , k i so že prešli v navado v vo­jašnici na B o h i n j s k i B e l i , so rezervne starešine, člani Z B i n d rug i družbeni delavci B l eda že večkrat ugotav l ja l i , da tako vo jak i kot stareši­ne tamkajšnje garnizi je spr i ­čo zastare l ih prostorov i n neopreml jenost i tako rekoč sp loh n imajo no rma ln ih po­gojev za svoje družbeno i n k u l t u r n o dejavnost. T a k o se je r od i l a mise l , da b i kaza lo nekaj s to r i t i , k a r b i s skup­n i m i močmi stanje bistveno zboljšalo.

Pobudo sta prevzela pred­sednik blejskega odbora Z B Franc A r h i n ta jn ik turistič­nega društva F ranc šmit. Brez vsakršnih fo rmaln ih do­govorov sta se povezala s pove l jn ikom garnizi je in spro­žila akc i jo .

Dober mesec p red prazni ­k o m J L A , k i je poteka l v znamenju petindvajsete ob­letnice osvoboditve, sta želela vključiti čimveč de lovnih in družbenih organizaci j , k i so zavedajoč se pomembnost i i n potreb sodelovanja, in konč­

no tud i sodelovanja z ar­mado, brez težav p r i d o b i l a somišljenike v vseh organiza­c i jah. V akc i jo sta se prosto­vol jno vključila tud i zasebna ob r tn ika — nekdanj i p rvak v smučarskih skok ih Božo J c m c in bivši svetovni prvak v kegl janju na ledu Ivan P ibc r .

Gos t inska in trgovska pod­jet ja z B l eda so poskrbe la za kompletne garni ture pohištva, opreme, steklenino in posodo, ob r tn i ka pa sta oprav i l a SO bos l ikarska in p leskarska de­la , seveda vsi brezplačno. Ta­ko je zahval jujoč tesnemu sodelovanju s p r i padn ik i gar­nizi je in pr izadevnost i blej­sk ih predstavnikov za p razn ik J L A vojašnica na B o h i n j s k i Be l i dobi la pr i je tno in funk­c ionalno urejene prostore za vojaški in starešinski k l u b . Turistično društvo B led pa je pok lon i l o še moderen ra­dioaparat /. g ramofonom in večjim številom gramofonsk ih plošč.

Vsem, k i so sodeloval i v tej akc i j i , je b i la na vojaški sve­čanosti izražena hvaležnost pr ipadn ikov J L A . JR

Razprava o uresničevanju reforme, stabilizaciji

in ekonomskem sistemu Sredi januarja bo 18. seja

centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Na njej bodo razpravljali o ure­sničevanju gospodarske re­forme, o trenutnem ekonom­skem položaju, stabilizacijski politiki in o elementih na­daljnjega razvoja ekonom- : skega sistema. Posebna ko­misija pri centralnem komi- i teju ZKS je o teh vprašanjih | pripravila teze, o katerih se- I daj razpravljajo v organiza- i cijah zveze komunistov. 1

Namen teh razprav je, da se ocenijo posamezna stali­šča v tezah in da najodgovor­nejši predstavniki gospodar­skega in družbenega življenja povedo svoje predloge in pri­pombe. Z njimi bi tako pri­spevali k celovitejšemu obli­kovanju stališč; posebno gle­de nadaljnje graditve eko­nomskega sistema.

Tako kot drugod po Go­renjskem so tudi v kranjski občini pripravili razprave o

omenjenih vprašanjih. Raz­prave so že bile v Iskri, Savi, Tekstilindusu in Planiki. Pri­hodnji ponedeljek pa bodo o tezah razpravljali še najodgo­vornejši predstavniki vod­stev občinskih družbenopoli­tičnih organizacij, predstav­niki kranjske občinske skup­ščine in večjih delovnih or­ganizacij. Isti dan popoldne pa bo razpravo o tem sklenil medobčinski svet zveze ko­

munistov za Gorenjsko.

f

Sil vest rovo v koncentracij­skem taborišču

Flossenburg

J o ž e Osterman prejel Kraigherjevo nagrado

Kakor v vseh koncen­tracijskih taboriščih Nem­čije, tako je bila tudi v tem taborišču slovenska narodnost kar dobro za­stopana. Do jeseni 1943. je bilo sicer tu le manjše število naših rojakov, ko­nec septembra tega leta pa so pripeljali z Renicia v Italiji okoli 700 naših ljudi in potem so priha­jali vse do konca vojne.

Težko se zamislimo na­zaj v težka leta okupaci­je, ko je primanjkovalo vsega in ko je človeško življenje tako malo pome­nilo. Borci v gozdovih, zaporniki, internirane! in njihove družine doma ali pa v izseljeniških tabori­ščih skoraj vsa leta niso poznali. silvestrovanja. Krepak stisk roke in že­lja, da bi bilo kmalu ko­nec vojne, je pa morda pomenil desti več kot naj­bogatejše darilo, želja po Izgonu okupatorja, želja po svobodi in vrnitvi do­mov je bila tako velika, da jo danes le težko razu­memo.

Po več mesecih napor­nega dela v kamnolomu, transportu in »rumpeis-bahu« tega zloglasnega taborišča sva prišla proti koncu leta 1943. z Janezom Makovcem v kleparsko delavnico, kjer sva se končno oddahnila od tež­kega dela v omenjenih komandah, čudno se sliši, a je vendar le res, da na­ju je tja spravil zloglasni kapo Beckman Avgust, kar je bilo verjetno eno redkih dobrih del v nje­govem dolgem življenju v raznih koncentracijskih taboriščih. Res je, da je bilo treba tudi tu krepko prijeti za delo in da kapo Rihter Martin ni poznal človeškega čuta, vendar bila sva tu pod streho in na suhem, to pa je že ve­liko pomenilo, čeprav ob slabi hrani in slabi oble­ki . Da pa ne bi pozabili, da smo v taborišču Flos­senburg, je poskrbel naš rojak Polde, ki je bil tu preddelavec.

Tudi na Silvestrovo leta 1944. smo delali kot vse druge dneve, le da popol­dne ni bilo blizu nobenega esesovca in tudi ne civil­nega mojstra. Ker smo

dobro poznali kapota Mar­tina kot strastnega kadil­ca, smo »organizirali« ne­kaj cigaret in tako nas je tudi ta pustil v miru. Imel je namreč to nava­do, da so mu cigarete ne­kako omrtvile živce in je pri kajenju pozabil na vse, če pa cigeret ni imel, je bil pravi divjak. Poča­si smo popustili delo in se pogovarjali med seboj v vseh mogoči'i jezikih, seveda smo najbolj upo­rabljali »lagerske« nem­ščino. Namestnik kapo j a Poljak Kovvalski Marjan in Salkovski Jusef, prvi doma iz Varšave, drugi študent iz I.cdža, sta se zanimala za naše kraja in za partizanske borbe, o katerih sva mu z Janezom večkrat pripovedovala. Onadva pa sta pripovedo­vala o sveji Poljski. Res nekako praznično je na­stajalo, ko smo po dolgih mesecih in letih, čeprav lačni in zmozgard, nekako prosto in praznično zadi­hali in vsaj za uro ali dve pozabili na vse prestano trpljenje. Poljaki so po-tihoma zabrundali neke nabožne pesmi, Rusi pa par udarnih. Iskreno smo si stiskali roke in si že­leli, da bi bilo to zadnje silvestrovanje v vojni. Ta­ko iskreno se lahko roku­jejo le ljudje, ki preživlja, jo skupaj trpljenje in ka­tere druži ista misel na skorajšnji konec nacizma.

Tudi na povratku z de­la v taborišče, ki je bilo oddaljeno nekaj sto me­trov, ta večer nI bilo obi­čajnega vpitja in pretepa­nja. Pred vhodom v tabo­rišče smo zagledali visoko smreko, na kateri so se svetile žarnice in to nam je zbujalo neko tiho za­upanje v boljše čase. žal pa smo morali prav ta ve­čer doživeti hudo razoča­ranje in potrtost. Razoča­ranje, ki so nam ga pri­pravili nemški krvniki. Nismo šli kot običajno naravnost čez »apelplaz«, marveč smo morali napra­viti ovinek mimo vislic, katere so nacisti postavili ta dan in nanje obesili osem zapornikov. Prav na Silvestrovo so Jih pomo­rili in tako pokazali, kaj lahko še pričakujemo.

S. šorli

V ponedeljek so v sloven­ski gospodarski zbornici slo­vesno podelili nagrade Bo­risa Kraigherja. Z njimi da­jejo priznanje vodilnim lju­dem v gospodarstvu in dru­gim strokovnjakom, ki so strokovno znanje uporabili pri uvajanju in pospeševa­nju sodobnih metod organi­zacije in vodenja proizvod­nje. Med petimi nagrajenci je bil tudi direktor Tovarne športnega orodja Elan iz Be­gunj na Gorenjskem inž. Jo­že Osterman. Posebna komi­sija gospodarske zbornice je ob sklepu, da podeli nagrado tudi inž. Ostermanu, dala obrazložitev:

Inž. Jože Osterman Je pri­šel v tovarno Elan 1958. leta kot prisilni upravitelj. Pod­jetje je bilo zaradi zastojev v proizvodnji, zaradi zgrešene poslovne preusmeritve, za­radi izgube in fluktuacije tik pred likvidacijo. Nagrajenec se je s svojimi sodelavci za­vzemal za specializirano pro­

izvodnjo športnih izdelkov. V podjetju so za dolgoročni program izbrali proizvodnjo smuči in telovadnega orodja in kasneje še čolnov. Po sa­naciji je podjetje že leta 1964 znatno povečalo zmogljivo­sti. V zadnjih letih je pod­jetje Elan prodalo na tujem trgu več kot polovico svojih izdelkov. Lani so z izvozom v 32 tujih držav ustvarili okoli 2,5 milijona dinarjev dohodka. Za podjetje z manj kot 700 zaposlenimi je to zelo pomemben dosežek! Ta­ko velik uspeh je tudi rezul­tat dela razvojnega inštituta, ki s>o ga ustanovili 1962. leta. Veliko denarja da podjetje tudi za reklamo in propa­gando, predvsem na tujem trgu. Lani so dali v ta na­men skoraj 5 odstotkov ce­lotnega dohodka. Pri obrav­navi podatkov v podjetju uporabljajo tudi elektronske računalnike. Zaradi dobrih rezultatov dela ln ugodne prodajne perspektive je pod­jetje pred dvema letoma do­

bilo tudi kredit pri medna­rodni banki za obnovo in razvoj. Z investicijo, ki jo sedaj končujejo, bodo še po­večali proizvodnjo smuči in čolnov, predvsem pa izvoz. Veliko zaslug za tako uspe­šen razvoj podjetja ima go­tovo tudi direktor inž. Jože Osterman. L. B.

10 let samostojnosti za zaposlovanje

Lani je minilo 10 let, odkar se je služba za zaposlovanje organizirala v okviru samo­stojnih zavodov. 6. julija 1960 je izšel zakon o službi za za­poslovanje delavcev, ki je v svojih temeljnih določbah opredelil obliko in vsebino te dejavnosti. Predvidel je or­ganizacijo službe v okviru sa­mostojnih zavodov, organizi­ranih na načelih družbene samouprave.

Vsebinski zametki dela, ki so ga pozneje izvajali zavodi, so se pojavljali že v okrajnih posredovalnicah za delo, re­feratih za delo in delovna razmerja pri občinah in prej­šnjih občinskih birojih za za­poslovanje. Težišče dela je bilo takrat na posredovanju in uveljavljanju pravic delav­cev v času nezaposlenosti. Razvijale pa so se tudi že osnove poklicnega usmerja­nja, ki je kasneje postalo po­memben del naše dejavnosti.

Leta 1960 so bili ustanovlje­ni samostojni zavodi v vseh gorenjskih občinah. Dejavnost službe se je v njihovem okvi­ru močno poglobila. Večji poudarek je bil dan prav ti­stim nalogam, ki pomenijo premik v smeri boljše kvali­tete, se pravi premik od »borze dela« s poudarjeno po­sredovalno vlogo, k strokov­ni službi na področju sprem­ljanja potreb gospodarstva in družbenih služb po kadrih, poklicnega usmerjanja ter vključevanja kandidatov v uk in zaposlitev.

Med svojim obstojem je služba doživela še eno kore­nito spremembo. Leto 1965 je

namreč prineslo nov temelj­ni zakon o organizaciji in fi­nanciranju zaposlovanja (Ur. list SFRJ, št. 13 65) in na nje­govi osnovi republiški zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Ur. list SRS, št. 36/65). Razdrobljenost organi­zacijskih enot — zavodov — je bila do tedaj velika in sc je izkazala kot nesmotrna in neracionalna. Poleg tega se je pojavila tudi potreba, da se vsi družbeni dejavniki in de­lovne organizacije organizira­jo in izvajajo neko enotno po­litiko. Novi predpis je pred­videl formiranje skupnosti za zaposlovanje — skupnosti de­lovnih in drugih organizacij, ki naj se prek svojega pred­stavniškega organa skupščine, ukvarjajo z zadevami zaposlo­vanja, kot zadevami posebne­ga družbenega pomena. Kot neposredni izvajalci nalog in strokovno telo pa naj bi ob­stajali zavodi za zaposlova­nje. Občinski zavodi so bili ukinjeni. Za celotno Gorenj­sko pa je bil v okviru Ko­munalne skupnosti za zapo­slovanje (zajema pet občin — Kranj, Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Tržič) usta­novljen en zavod s sedežejn v Kranju in naslovom, ki ga ima še danes: Komunalni za­vod za zaposlovanje Kranj. Strokovne službe v njegovem okviru vztrajno zasledujejo cilje, postavljene v pozitivni zakonodaji. Težijo k temu, da bi bila služba uspešen partner delovnim organizaci­jam pri reševanju aktualne kadrovske problematike, raz­vijajo in izpopolnjujejo so­dobne metode zaposlovanja

in poklicnega usmerjanja, organizirajo usposabljanje in prekvalifikacijo kadrcv, spremljajo trenutne in per­spektivne potrebe po delav­cih, posredujejo pri vključe­vanju na delo, v uk in podobno. Eden izmed pogla­vitnih ciljev je službo za zaposlovanje vsebinsko in or­ganizacijsko razviti do take stopnje, da bo lahko v celoti odigrala vlogo področne ka­drovske službe na teritoriju, ki ga zajema.

V zadnjih dveh letih so se prizadevanja združila v okvi­ru Slovenije s posebnim do­govorom o skupnem financi­ranju in izvajanju enotnega programa dela ter oblikova­nju in porabi sredstev. Od tega pričakujemo še več mož­nosti za Še hitrejšo rast in bogatenje vsebine dela, ki v končni fazi koristi našemu delovnemu človeku, samo­upravi] a vc u kot pomembne­mu in vedno pomembnejšemu faktorju v razvitem gospodar­skem mehanizmu.

Službo za zaposlovanje — tako kot je danes — je po­magala graditi tudi vrsta so­delavcev, ki zdaj delajo na drugih področjih ali v drugih delovnih organizacijah aH pa je doba njihove delovne ak­tivnosti minula. Sadovi nji­hovega dela pa še zdaj po­magajo odstranjevati ovire, ki se v tej dejavnosti dnevno pojavljajo. NJim in vsem ti­stim, ki so po svojih močeh pripomogli k hitrejšemu raz­voju službe in reševanju ka­drovskih vprašanj sploh, gre posebna zahvala.

Anton Flega in Štefan Simonič v galeriji na loškem gradu

Z a n i m i v duet Uprava Loškega muzeja je na prelomu iz starega v novo leto priredila razstavo del kiparja Antona Flege in grafika Štefana Simoniča, dveh dokaj samosvojih in zato sorodnih likovnikov, ki sta grajsko galerijo napolnila s plastikami ter podobami najnovejšega datuma. Pokrovitelju kulturnega dogodka pod­jetju Commerce Ljubljana velja izreči iskreno zahvalo, kajti zanimivi duet brez dvoma zasluži pozornost Gorenjske, pa tudi slovenske javnosti. Njuno umetnost bi namreč lahko Imenovali integracijski način zapisovanja duhovnega in pred­metnega sveta, saj skušata združevati nasprotujoče si elemen­te materije, nasprotujoče si slogovne šole, nasprotne ideje In ideale, različnosti sodobnega časa. . .

2 razstave kiparja Antona Flege ln grafika Štefana Simoniča. — Foto: F. Perdan

Z las t i F lega daje kont ra ­s t om vel ik poudarek. Obisko­valce presenečajo nenavadne kombinac i j e mavca i n železa, i lov ice i n a lumin i j a , betona i n razsvetl jenega stekla , rea­listično ob l ikovan ih aktov i n grobo zvar jenih, v nekakšne stolpiče spetih jeklenih pasov, k i razbi ja jo mehko skladnost kamni tega ženskega telesa a l i nežen objem g l inenih l j ub im­cev. Oboje smo že v ide l i , vendar vselej kot samosto jno celoto, n i k d a r spojeno v čudno zmes skoraj antične f i gura l ikc ter napo l indust r i j ­skega, napo l protestnega eks­h ib i c i on i zma . Ka j n a m torej hoče povedat i k ipa r? M o r d a želi demonst r i ra t i kvaren vp l i v t ehnokrat i zma, avtoma-t i zma, računalništva, u rban i ­zacije i n osta l ih »pridobitev« družbe v i zob i l ju , k i p ron i ­cajo v človeka, ga neopazno spreminja jo ter preobl ikuje­jo , dok le r ne i zgub i večino

Velikemu mojstru v slovo Ločani so se dostojno oddolžili spominu na Staneta Sever j a

26. decembra zvečer je bila galerija Loškega muzeja spet prizorišče samosvojega kulturnega dogodka. Člani ekspe­rimentalne skupine Oder — galerija škofja Loka so na-študirali kulturni program, posvečen spominu na umrlega slovenskega igralca Staneta Severja, ki je še nedavno tega, pred komaj tremi tedni, gostoval v mestu pod Lubnikom in z delom Dostojevskega Krotko dekle navdušil številno občinstvo.

K l j u b k r a t k e m u r o k u i n nič kaj ugodn im de lovn im pogojem so se loški amater j i dobro odreza l i . O k u s n o se­stavl jen, zelo pester ter do­ka j spretno izveden spored ne predstav l ja samo dostojne dopoln i tve številnih televizi j­s k i h odda j , k i skušajo Slo­vencem čim izčrpneje p r i ka ­zat i l i k pokojnega ve l ikana od r sk ih desk, ampak priča, d a b i Severjevo Gledališče enega, s ka t e r im je umetn ik hotel svoje znanje približati najširšim k rogom l jud i , ob drugačnem razp le tu dogod­kov žolo neslutene sadove.

Sobo tno predstavo so orga­n i z i r a l i režiser Peter Jamn i k ter m l a d i člani Odra—galer i ­je, m e d k a t e r i m i so rud i tri je študentje AJeademije za gle-da&šče, rad io , f i l m i n televi­z i j o • LJub l j an i , Severjevi učenci i n občudovalci. V eno-u r n e m p rog ramu smo p r i ­s l u h n i l i i zva janjem Jožeta Logar ja , N a d je S t ra jnar , J u ­

reta Svolijška, An ice štro-ke l j , M a r k a Črtaliča, Mar j a ­ne Vodop ivec i n M i t j e T r am-puža. Iz reci taci j Logar ja , Stra jnar jeve i n Svoljšaka je seval ne izbr isen d u h umr lega genija, saj s ta tako i zbor tek­stov kot n j ihovo podajanje dokazovala , da so b i l i nasto­pajoči deležni mo j s t r ov ih na­svetov, mo j s t r ov ih pron ic l j i ­v i h i n s t rukc l j , k i j i h je dolga leta posredoval m l ademu ro­d u . Seveda ne gre spregledati os ta l ih , ka t e r ih delež p r i predstav i n i prav nič manjši. Zlasiti vel ja pohva l i t i i z v i rno točko Mi t j e Trampuža (izraz­ni ples na Chop inovo glasbo) , k i priča, da Ločani brez pred­sodkov posegajo po najbol j zahtevnih o b l i k a h umetniške­ga izražanja. Le-te očitno ne bodo več dolgo domena pro­fesionalcev. P rav Stane Sever j e namreč načel ozkost gle­dališkega vp l i va ter zagovar­j a l širino, uvel javl janje i n rast ama te r sk ih društev, k i

ne smejo čemeti v senci cen­t ra ln ih ustanov. Ka j i n koga smo i zgub i l i prejšnji petek, k o je podlegel napo rom i n tovoru k r i v i c i z po lpretekle dobe, bo nemara najbol je iz­pričal odstavek i z u vodn ih m i s l i Jožeta Logar ja .

»Bil je človek, ki je našel Čas in razumevanje za naše tegobe, za drobne radosti, ki je bil srečen, kadar je lahko komu pomagal, ustregel... Ne imenujejo ga zaman ča­rovnika zaljubljenega v bar. vo in melodijo besed, zmeraj navzočega in pripravljenega deliti tihe, a modre nasvete.«

I. Guzelj

značilnosti zdrave osebnost i . Pod tisočletja staro zunanjo lup ino dremajo popo lnoma nove, p rav i l oma revnejše vrednote, po jmovanja , ču­stvovanja, s treml jenja , ideje, življenjski c i l j i . . . G o l a op ica razv i ja zmeraj bol j dognane sisteme, s ka t e r im i skuša ustreči nezmern im po t rebam mesa, pripomočki blagosta­nja pa k a k o r bumerang udar­ja jo po njeni notranjost i , j o krotovičijo in siromašijo, da b i končno razpadla v kup p l ehk ih bana lnost i , v sk lad i ­šče navlake, nesposobne raz­l i kova t i s labo od dobrega, lepo od grdega. Samo ob takšni razlagi so Flegove p last ike sprejemlj ive. Usta­ljene urejenost i vajene oči posamezn ika sicer ne prene­sejo bolečega nas i l ja kovine, ma t i c in v i jakov.

Kranjčan Simonič je, kot se zd i , l i kovn ik , katerega umetniški jaz utegne doseči zav id l j iv n ivo . K a d a r k o l i i n k j e rko l i razstavl ja , vselej po­kaže kop ico novega, domi ­selnega. Mo j s t r sko obvladova­nje grafične tehnike in ob i l i ca i zna jd l j i vost i m u omogočata v po ln i mer i i zko r i s t i t i »nje­gov« način izražanja, k i — bolj kot k ipars tvo a l i čisto s l ikars tvo — nud i av tor ju i zredno široke možnosti izpo­vedovanja. Dognane črno-bele podobe pričajo o Simoniče-vem sm i s lu za opazovanje. Pravzaprav so zgolj z osebno pr izadetost jo ožigosani ter določenim zakon i tos t im p r i ­k ro j en i mot i v i iz narave: raz­g ibana krošnja hrasta , hra­pavo drevesno lubje, mreža le tn ic i n razpok na d n u g ladko odžaganega hloda, paj-čevina, razbičano nebo, go­basta m o r s k a čer . . . Čeprav potop l j en i v abstraktnost , k i omogoča ustvar ja lcu več svo­bode, i n »oropani« tretje d imenz i je — pros torskost i —

vseeno pr ipoveduje jo lastno, nepotrebnih p r imes i očiščeno zgodbo. M a n j popolno, a s i lno sveže i n dekora t i vno učinkuje opus ba r vn ih gra f ik . Zan im i vo je, da v z b i r k i ne prevladuje nobena določena barva (kar se pogosto doga­ja), temveč so zastopani malone vs i osnovni ton i ko-lo r i tnc lestvice. Posamezna dela zapuščajo vtis sk ladno­s t i , saj n i kričečih robov i n poudar jen ih črt. B l ag i , samo v od t enk ih različni l i k i , se spontano pre l iva jo d rug v drugega. Umetnine b i pri jet­no poživile s leherno stano­vanje.

I. Guzelj

Osrednja knjižnica občine Kranj študijska Ljudska Pionirska knjižnica

vam izposoja dobre leposlovne in poučne knj ige ter h k r a t i

NAGRAJUJEJO

bralce od 25. 5. 1970 do 25. 5. 1971 z l ep imi nagradami :

transistorski gramofon mirni I sk ra Commerce K r a n j

sesalec za prah minor G Sloboda Čačak

transistor radio denis I skra Commerce Kranj

štirje avtobusni izleti v Poreč a l i C r ikven i co Cre ina K r a n j

kolekcija tkanin I B I K r a n j , Teks t i l indus K t a n j

knjižne nagrade i d r .

Žrebanje nagrajencev iz­med najboljših ob iskova l ­cev knjižnic bo 25. VI. 1971. Obiskujte naše knjižnice ln čitalnice!

V Kranjski gori ustanovili pevski zbor Pevsk i zbor prosvetnega

društva v K r a n j s k i gor i je s lovel p red le t i za enega naj­boljših i n tud i najštevilnejših pevsk ih zborov v jeseniški občini. Tako n a moški kot n a mešani pevsk i zbor so b i l i Kranjskogorčani ponosn i . Zborovod ja je zbo le l i n u m r l . Z n j i m p a je i z u m r l a t u d i pevska dejavnost v K r a n j s k i go r i i n že več ko t pet let K r a n j s k a gora n i ime la pev­skega zbora .

Letošnjo jesen so da l i bivši pevc i pobudo za ustanovitev pevskega zbora . Na le te l i so n a razumevanje p r i krajev­nem odbo ru i n p r i turistič­nem društvu i n danes že p r i dno vadi jo . Zbor , k i bo štel b l i z u 30 pevcev, vad i predvsem naše narodne pe­s m i , da bo z n j i m i n u d i l k u l t u r n o razvedr i lo in del na­še ku l tu re številnim t u j i m tur i s t om, k i vsako z imo obi­ščejo K r a n j s k o goro. K e r se­

stavl jajo na novo ustanovl je­n i pevsk i zbor v večini s t a r i pevci , pričakujejo, da se bo zbor pod vodstvom Janeza Pon ikva r j a domačinom i n go s tom našega zimsko-turistič-nega centra k m a l u preds tav i l .

M o r d a bodo s časom tud i v d rug ih k r a j i h jeseniške obči­ne, k j e r so p red le t i delo­va l i pevsk i zbor i , posnemal i Kranjskogorčanc i n začeli po­novno go j i t i i n pet i našo le­po pesem. P. U.

Posebno veselo je b i lo praznovanje novega leta v vseh k ran j s k ih v r t c ih . Lepo okrašene vrtce je v tednu pred nov im le tom ob iska l dedek M r a z s košem dar i l . Po veselem programu, v ka­terem so zaplesal i r inga raja i n ugani l i še mars ika j veselega, je dedek M r a z stresel iz koša igrače, k i so j i h k u p i l i z denar jem k r a n j s k i h de lovnih organizaci j i n pa vzgojno varstvenega zavoda K r a n j . L . M . — Foto : F . Pe rdan

Utrinek ob dogodku I s k r a E l e k t r o m e h a n i k a

K r a n j i n veletrgovina živila K r a n j sta ob k o n c u leta pr i ­p rav i l i srečanje z upokojeni ­m i člani obeh kolekt ivov . Ta­ko v Isikri kot v Živilih so b i l i nekdan j i člani podjet i j zelo zadovo l jn i in so si tu­di v pr ihodnje želeli takšnih srečanj.

U j e l i smo ut r inek ob tem pr i j e tnem dogodku in dva ne­kdan ja člana obeh podjet i j poprašali o n junem počutju.

Stanko POKOREN iz Sred­njega Bitnja je že pred voj­no delal v današnji Iskri: »Najprej sem de la l v mizar­ski de lavn ic i , potem pa sem

prevzel posel kurjača odpad­kov. Z ženo sva ime la štiri o troke, k i j i h je b i l o treba sprav i t i h k r u h u . N i k d a r m i n i b i l o delo pretežko i n še da­nes rad popr imem zanj . Ved­no sem se s kolesom voz i l na delo i n n ikda r n isem b i l po­sebno bolan. V pr ihodnje na­meravam z de lom počasi spre-či. še posebno pa sem b i l za­dovol jen takrat , ko sem v I s k r i dob i l za 20-letno delo u ro in medal jo dela.«

Jože ARNEŽ Iz Srednje va­si pri Šenčurju je do 1960. le­ta delal v podjetju živila Kranj: »17 let sem b i l p r i Ži­v i l i h v službi in sem danes

menda eden najstarejših upo­kojencev v tem podjet ju . K a r dobro se še počutim i n do­m a še vedno kaj pode lam. Najra je pa se spomin jam let, ko sem b i l še zaposlen. Precej smo dela l i i n dobro smo se razume l i . Zadovol jen p a sem tud i , da so Živila v zadnj ih let ih dosegla takšen napre­dek. T u d i sedanji delavci za­služijo za uspehe vse pr izna­nje. Želim j i m , da b i tud i v pr ihodnje tako poslovali.«

A. Ž.

Zahvala kolekt ivu

tovarne I BI Kranj

Ob koncu starega leta, dne 29. 12. 1970, se je kolektiv to­varne 1BI Kranj, kot vedno tudi tokrat spomnil svojih upokojencev, jih pogostil in obdaril.

Vsakdo izmed nas je bil presenečen za lepe besede in topel sprejem. Prisrčna hva­la tov. direktorju, posamez­nim organizacijam in celot­nemu kolektivu za pogosti­tev in lepa darila.

Vsi skupaj pa ielimo še na­daljnjega sodelovanja in ra­zumevanja med kolektivom in nami, ter vam še enkrat želimo srečno in uspehov pol­no novo leto 1971!

Upoko j enc i tovarne IBI Kranj

Obiskali in spre­jeli upokojence

Ob koncu minulega leta so številna podjet ja na Gorenj ­skem p r ip rav i l a sprejeme za nekdanje upokojene člane kolekt ivov. O tem smo v na­šem časniku že nekaj p isa l i v zadn j ih številkah minulega leta. Že po zaključku zadnje lanske redakci je pa smo iz­vedeli , a a so podobno kot prejšnja leta ob i ska l i osta­rele v d o m u v P reddvoru d i ­j a k i ekonomsko admin is t ra­t ivnega šolskega centra K r a n j , nekdanje člane kolek­t ivov pa so sprejel i t ud i v gost inskem in trgovskem podjet ju Centra l K r a n j in v tovarn i I B I K r a n j .

D i j a k i ekonomsko admin i ­strat ivnega šolskega centra K r a n j so ostare l im v d o m u v P reddvoru p r i p r a v i l i p r i ­srčen k u l t u r n i p rog ram i n j i h obdar i l i . Ob tej p r i l i k i je upravn ik doma France inž. Bezovšek dejal , da so oskr­bovanci takšnih in podobn ih ob iskov zelo veseli, saj v n j i ­hovo vsakdanje življenje vne­sejo kanček mladost i i n no­vega življenja. Poudar i l je,

da j i h večkrat obišče tud i oktet tovarne Sava iz K r a ­n ja .

Gos t insko in trgovsko pod­jetje Centra l p a je ob k o n c u leta tokrat p r ip rav i l o spre­j e m za nekdanje člane ko­lekt iva v novem hote lu B o r v Preddvoru . Lepo so j i h postregl i i n obdar i l i . Upoko ­jenc i podjet ja Centra l so nas naprosi l i , naj posredujemo članom ko lek t i va Centra l n j i ­hovo zahvalo, z željo, da b i podjetje tud i v pr ihodnje doseglo lope uspehe i n da b i se še večkrat sestal i na takšnih i n podobn ih sreča­n j ih .

Z a nekdanje člane pa so 30. decembra p r i p rav i l i spre­j e m tud i v tovarni I B I K r a n j , " k j e r so j i h postreg l i in obdar i l i . T u d i upoko jenc i tega podjet ja se zahval juje jo uprav i , de lavskemu svetu, s ind ika ln i organizac i j i za p r i ­je tno srečanje z željo, da b i podjetje tud i v p r i h o d n j i h le t ih dosegalo čimlepše po­slovne uspehe.

A. Ž.

Dedek Mraz po novoletnih praznikih

P r e b i v a l s t v o na G o r e n j s k e m

N a področju petih gorenjskih občin živi 153.645 prebival­cev (stanje 31. 3. 1970), od tega 52,4 % žensk. Nasel jenost je precej neenakomerna tako glede na obseg posameznih pol i ­tično te r i to r ia ln ih enot kot tud i glede na gostoto v mest ih samih in oko l i c i . Iz naslednjega pregleda v i d imo število pre­bivalcev v posameznih občinah, i n to v s t r u k t u r i po spolu z izračunanim deležem žensk.

Občina V s i M 2 Delež žensk

Jesenice 27.287 13.390 13.897 50,9 K r a n j 55315 26.355 29.160 52,5 Radov l j i ca 28.553 13.539 15.014 52,6 škofja L o k a 30234 14.380 15.854 52,4 Tržič 12.056 5.615 6.441 53,4

S K U P A J 153.645 73 279 80.366 52,4

(podatk i občinskih skupščin)

Skupa j 50 % (49,9 %) prebivalstva je v mest ih oz i roma v nasel j ih, k i j i h označujemo kot mestno področje. Tovrs tna koncentrac i ja je največja na področju občine Jesenice (72,3%), najmanjša v Radov l j i c i , k i n ima enotnega večjega mestnega središča. (35,7%). Delež prebivalcev na mestn ih področjih je nas lednj i :

G ibanje števila v posameznih letih je razv idno iz tabele:

Občina Vs i M 2

Jesenice 72,3 72,5 72,1 K r a n j 48,2 47.6 48,7 Radov l j i ca 35,7 35,6 35,8 Škofja L o k a 452 452 45,3 Tržič 52,9 51,7 53,4

Skupaj 49*9 49,8 50,1

Posebno zanimiv je pregled obsega kmečkega prebivalstva, k i pa je na Goren jskem le še 15.304 a l i 10%. V posameznih občinah pa je stanje naslednje:

Občina štev. krneč. Delež prebivalcev

Jesenice 670 2,4 K r a n j 5.359 9,7 Radov l j i ca 2.990 10,5 škofja L o k a 5.752 19,0 Tržič 533 4,4

Skupa j 15.304 10,0

V zadnj ih osmih let ih se je število prebivalcev pos topoma dvigalo in od 1962 do 1969 naraslo za 13.407 a l i 9,7 %. Posa-mezne občine so v tem poras tu zastopane takole:

Jesenice 2285 ah 92 % K r a n j 6855 al i 14,3 % Radov l j i ca 1887 al i 7,1 % Škofja L o k a 1564 al i 5,6% Tržič 816 a l i 7,3 %

Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969

Jesenice 24.917 25.247 25.560 25.875 26.314 27.112 27.345 27.202 K r a n j 47.760 48.922 50.064 51.368 52.474 53.439 54.172 54.615 Radov l j i ca 26.612 26.862 27.090 27.494 27.847 28.229 28.303 28.499 Škofja L o k a 28.144 28.437 28.834 29.228 29.508 29.961 29.703 29.708 Tržič 11 240 11.320 11.438 11.612 11.690 11.816 11.955 12.056

Skupa j 138.673 140.788 142.986 145.577 147.836 150.557 151.478 152.080

(Podatk i občinskih skupščin)

Prebiva lstvo mnogo hitreje narašča na mestnih območjih kot v t i s t ih predel ih občin, k i predstavl jajo mestno okol ico . Iz naslednj ih dveh tabel, k i pr ikazu je ta gibanje v indeks ih za posamezna leta, je npr . razv idno, da dosega porast v me­stu K ran j kar 2 1 2 % , v oko l i c i škofje Loke pa komaj 1,3%.

N a mestnem področju:

Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969

Jesenice 100,0 101.8 103,4 104,5 106,6 111,0 112,2 111,9 K r a n j 100,0 104,1 107,8 112,0 115,6 118,3 120,1 1212 Radov l j . 100,0 103,5 103,5 107,7 108,8 113,2 115,2 116,9 S k . L o k a 100,0 1023 106,0 108,1 109,7 113,2 111,7 111,4 Tržič ni podatka

Skupa j 100,0 103,0 102,4 108,4 110,8 114,4 115,4 115,9

Oko l i ca :

Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969

Jesenice 100,0 100,1 100,6 102,3 103,2 103,5 103,7 102,5 K r a n j 100,0 101,0 101,3 101,4 105,1 106,6 107,8 108,6 Radov l j . 100,0 99,7 100,9 1012 102,6 102,6 102,1 1023 Šk. L o k a 100,0 100,1 99,8 100,8 101,3 101,5 101,1 101,3 Tržič n i podatka

Skupa j 100,0 100,3 101,2 102,2 101,8 104,0 104,2 104,5

Poprečni naravn i pr irast v zadnj ih o sm ih let ih je za celot-no regi jo 1433 oseb al i 0,97 % prebiva lstva. V posameznih ob­činah pa je b i l nas lednj i :

Jesenice 0,7 % K r a n j 1,0% Radov l j i ca 0,7 % Škofja L o k a 0,98% Tržič 1,0%

Zadnj i dve leti sta v p r i ras tu pod 8-letnim poprečjem, ker se je smrtnost povečala i n je zadnja tr i leta nad poprečjem enakega časovnega obdobja. S icer pa je pregled v i ta ln ih do­godkov v posameznih let ih na Goren jskem takle :

Le to Ro js t va S m r t i * I a ravn i živoroj. mr tvo ro j . vs i dojenčki pr i rast

1962 2.530 37 1.195 62 1.335 1963 2.626 30 1.166 51 1.460 1964 2.677 13 1.239 61 1.438 1965 2.811 20 1297 75 1.514

Ix:to Ro js tva živoroj. mr tvoro j . vs i

S m r t i Naravn i dojenčki pr i rast

1966 1967 1968 1969

2.858 2.781 2.693 2.656

23 35 31 26

1.191 1.341 1.382 1.360

69 67 63 69

1.667 1.440 1.311 1.296

(podatk i zavoda S R S za s ta t i s t iko ) : Doseljevanje v regi jo se je v zadnj ih dveh let ih spremeni lo

v odseljevanje i n to predvsem na račun povečane migraci je v druge občine ( in med občinami) in na račun odhajanja v tuj i ­no. P r i tem je na prvem mestu občina Jesenice z največjimi negat ivnimi sa ld i na obeh področjih. V K r a n j u tega po java ne beležimo, čeprav je b i lo odjav na račun tuj ine v zadnjem letu tud i precej . Zan im i vo je, da je b i lo v Škofji L o k i v več zadnj ih le t ih opaz i t i odseljevanje, k i se je v le tu 1969 usta­v i lo s s k r o m n o poz i t ivno raz l iko . M ig rac i j a drug ih repub l ik pa še vedno obstaja. S icer si pa ogle jmo podatke za celotno Goren jsko od leta 1962 do 1969.

K Z Z

Pr i jave Odjave

Let

o

Sku

paj

Iz

dru

gih

obči

n

Iz

dru

gih

repu

blik

Iz

tuji

ne

Sku

paj

v d

ruge

ob

čin

e

v dru

ge

rep

ub

lik

e

tujin

a

Sal

do

1962 3.188 2.652 517 19 2.613 2.298 250 65 575 1963 3.617 2961 680 21 2.835 2.462 282 91 782 1964 3.086 2.589 497 1965 3.436 2.540 896 1966 2.920 2.390 530 1967 5.196 4.234 934 28 4.612 4.099 414 99 584 1968 4.195 3.595 566 34 4.318 3.726 378 214 123 1969 5.329 4.574 680 75 5.470 4.635 514 321 - 1 4 1

Opomba : O d leta 1964-66 niso bile pri jave in odjave evidenti­rane ločeno po k ra ju pr ihoda al i odhoda (Podatk i Zavoda S R S za s ta t i s t iko ) .

Pod pr i j avami in od javami v o k v i r u drug ih občin so zajete: — selitve med nasel j i v is tem pr i javnem uradu — selitve med p r i j a vn im i urad i v is t i občini — selitve med občinami v S loveni j i .

KZZ Kr -n j Joži Puhar — Krajoc

Obetajoča načrti

Kladivarja Tovarna elementov za avto­

matizacijo in precizno meha­niko K l a d i v a r v žirch je pred kratkim povabi la pred­stavnike poslovnih partnerjev in druge na informativni se­stanek. Na n j em so goste se­znanili z dosedanjim razvojem podjetja in načrti za prihod­nje.

Kot je povedal direktor Vence Ambrožič, se je Kladi­var v zadnjem času prelevil iz obrtnega podjetja v malo tovarno, ki s svojimi izdelki uspešno sodeluje z večjimi poslovnimi partnerji in se uveljavlja na našem tržišču, šestila, ki so bila nekdaj po­glavitni izdelek, zamenjujejo clektromagneti in vibratorji.

Podjetje se je po krizi, v katero je zašlo leta 1968 in iz katere se je izkopalo s po!-močjo prisilne uprave, pre­cej razmahnilo. V letih 1968 in 1969 je v razširitev proiz­vodnih zmogljivosti vložilo okoli milijon dinarjev. Uči­nek tega se je med drugim pokazal v nag!c:n naraščanju vrednosti pro izvodnje . Med­tem ko je pred dvema le­toma znašala roldrug mili­jon, se j » : e los povzpela na 32 m i l i j ona dinarjev.

Še večji skok predvidevajo za prihodnje obdobje. Leta 1972 naj bi namreč obseg proizvodnje porastel na 8,3 milijona, nakar bi naslednje leto že prekoračili 10 milijo­nov dinarjev. V tem časti bodo v podjetje vložili 2,8 milijona dinarjev, predvsem za stroje v proizvodnji, kjer so sedaj ozka grla. Razen tega nameravajo razširiti razvojni oddelek. Denar ima­jo že zagotovljen v obliki posojil od Ljubljanske ban­ke, republiškega rezervnega sklada in občine.

Na omenjenem postanku jo predstavnik obči Žht skup­ščine pohvalil p izadevanja Kladivarja za tako nagel raz­voj. Poudaril je, da je t^ *e toliko pomembnejše, ker je dejavnost, k i so se je lotili v tem podjet ju, obetajoča in donosna. Razen tega je za žiri smotrno , da ob ricor precej močnejši in osrednji gospodarski org:-.vi'zaciji AIpI-ni razvijajo tud i več manjših podjetij. si

KAJ J E PISAL

PRED SEDEMDESETIMI LET I O d številke do številke se

je »Gorenjec« vedno bol j po­grezal v močvirje politične agitaci je za svojo narodno-napredno s t ranko . K o t na­sp ro tn i k i zdaj tud i Lamprc t i n njegovi somišljeniki n iso več i zb i ra l i ne sredstev, ne be­sed. Tako le očita političnemu nasp ro tn iku :

Zakaj farovška bisaga nima dna? Star kmet je povedal, da je nekoč prišel k njemu župnik in vtaknil svojo praz­no bisago v njegovo revno Žitnico. Tam je bilo zrnja le malu, bil pa je hudič, ki je že dolgo tičal v skrinji in ča­kal. Hitro je zagrabil za vre­čo in začela sta se z župni­kom rnvati. V ravsu in kavsu je hudič odtrgal vreči dno. Zalo ima hudič še kdaj do­sti, farovška bisaga pa ni ni­koli zadosti polna — ker je brez dna.

Kmet, kdaj se. boš zdramil? Kdaj boš uvideli da iz tvoje kašče vsi ven nosijo, iz fa-rovške pa še nisi dobil zrna. Vsak stan in vsak delavec se briga za svoje koristi, se Združuje in izbira za zastop­nike može svojega stanu in rodu, svojega gospodarskega kroja. Le ti, slovenski kmet, jemlješ za svoje zastopnike ljudi iz sovražnega ti tabora, iz tabora onih, ki te izkori­ščajo. Le kako naj se ti bolj­še godi?

ZMEŠANE L A S E K U P U J E . . .

M e d oglasi v decembrsk i številki »Gorenjca«, le tnik 1900, zas ledimo tud i takšnele:

V nedeljo, 30. decembra, ob 7. uri zvečer velika misteri-jozna predstava, ki jo prire­dita svetovnoznana holandska dvorna umetnika in prva ilu-Zijonisla sedanjosti Mr. Cham-bly in Mm Kardec iz Amster­dama. Magične produkcije, polet skozi zrak, orijentalska čarobna ptica, skrivnostni ka­binet duhov itd.

K a l i n i naj se le love na ta­ke oglase, narobe pa je bi lo le to, da jc tem s leparsk im predstavam dajala svoje pro-Btpre in svoje ime na vol jo — [ napredna Narodna čitalnica v K r a n j u !

Zmešane in strižene lase kupuje po najvišjih cenah velika trgovina Filip Weil v Spodnjem Kralovcu na Če­škem.

Včasih so s i rezale dolge lase le ženske i n j i h proda­ja le , da b i dobi le kako kro­glico a l i nekaj krajcarjev. Danes b i ime l i to možnost tud i nekater i fantje, k i j i m očitno p r iman jku j e moških

hormonov — le tako se da raz lagat i n j ihovo veselje z do l g im i l asmi . A l i p a je šala, k i prav v teh dneh kroži od ust do ust : nekdo vpraša po žensko oblečenega dolgolasca, kaj je pravza­prav, moški a l i ženska. B r u m n i mladenič m u odgo­vor i , da je moški, ampak ne preveč zagrizen . . .

O B S K L E P U L E T A

Dne 29. grudna 1900 v svoji 51. številki se »Gorenjec« za­hval juje svo j im bra lcem za zvestobo i n j i h vab i k naro­čilu še za pr ihodnje leto. M e d d rug im preberemo:

še nekaj dni in zatonilo bode tudi leto 1900 v morju časa. Poslovili se bomo od starega leta, obenem pa tudi od devetnajstega stoletja, ki je bilo osobito za Slovence prav velikega pomena.

Zlasti v duševnem razvoju je bila ta doba zgodna za nas. Valovje verskega giba­nja, ki se je pričelo okrog leta 1650. na Francoskem, raz­lilo se je tudi čez Kranjsko ter odprlo pot svobodnemu raziskovanju, svobodni kriti­ki. Človekoljubne naprave ce­sarja Jožefa Drugega so od­pravile marsikatero napredku protivno zapreko. Vrhutega je še francoska revolucija, predramivši vso Evropo, ime­la ta uspeh, da se je pribori­la veljava dolga stotetja tep-tanim človeškim pravicam, oživila svobodoljubnost in ustvarila ideja narodnosti. Stanovski predsodki so jeli ginevati.

In ko je v začetku ravno minulega stoletja zasedel Francoz naše dežele, prikaza­la se jc na našem slovenskem obnebju zarja enakopravnosti slovenskega naroda. — Žali, da jc ta doba prehitro mi-ntda in da je razen nekaj sve­tlih zvezd, tedanjih sloven­skih menjakov, ki so se ro­dili pod slamnato streho du­ševno in telesno nepokvarje­nega kmeta, ostalo le malo sledu. Slovenski narod se je potem pogrezal v globoko spanje, iz katerega ga je le­to 1848. zopet zbudilo.

Slovenca je omamila svet­la luč svobodne dobe in za­mudil je najboljši čas. Naše­

ga oratarja je nekako neprijet­no dirnola prostost, ki jo je dosegel. Ni je znal ceniti. To priliko je porabila gotova ka­sta, ter ga ukovala v tesne verige, šele ob koncu stoletja je začel slovenski kmet spet misliti z lastno glavo in da sme živeti tudi zase, ne le za druge.

C. Z.

Učitelj F ranc P in ta r med učenci.

T u s v a na boljše Hiše v Sovodnju so se zgnetle n a d n u kot l ine , k i jo obda­

ja jo pobočja Mrz lega , Bevskega i n Cerk l janskega v rha . P r o t i severu je Sovodenjščica i zkopa la ozko sotesko i n naprav i la prostor tud i cest i , k i povezuje vas z d r u g i m i k r a j i v do l in i . N a hribčku nad vasjo sto j i ve l ika hiša. Osnovna šola piše z v e l i k im i črkami na njeni p redn j i steni , kot b i se hotela ob iskova lcu že od daleč predstav i t i . Zgrajena je b i la pred vojno, takoj po osvobodi tv i pa so jo še razširili. »Imeti mo­ramo popo lno osnovno šolo!« so tedaj r ek l i vaščani. Danes pa je šola le še na po l zasedena. P red nekaj l e t i , k o so združili vse osnovne šole od Po l j an do Sovodnja v centralno šolo v Goren j i vasi , je v Sovodn ju ostala le štirirazredna podružnič­na šola.

Vse je b i lo t iho, ko sem vstopi la na hodnik . Slišal se je le glas učitelja, k i je raz­lagal novo snov. Hote la sem počakati na zvonec, a sem se spomni la , da na tako ma jhn i šoli gotovo ne naznanjajo konca ure z zvonenjem. Zato sem kar po t rka la .

Ravno sem hotel končati in da t i odmor« je rekel uči­tel j , k i je odpr l vrata . »Lah­ko se bova pogovori la . F ranc Pintar,« se je še predstav i l . »Poklical bom tudi kolegico.«

Odšla sva v zbornico , k i je p isarna, knjižnica in zborni ­ca h k r a t i . K e r kur i j o samo v razredih, je tud i električna peč, k i smo jo prižgali, n i mogla ogreti .

»V Sovodenj sem prišel še­le septembra, vendar m i s l i m , da sem prišel na dobro uči­tel jsko mesto. Prej sem b i l namreč t r i leta učitelj na po­družnični šoli v S ta r i Ose l ic i . B i l sem edini učitelj na šoli. Zaposlen sem b i l ves dan, dopo ldan v enem razredu in popo ldan v drugem. T a m sem b i l res odrezan od sveta. Do avtobusne postaje sem mora l k repko s top i t i , da sem pr i ­šel v eni u r i , prav tako do tr­govine. L a n i sem se poročil. K e r b i rad stanoval skupaj z ženo, sem se presel i l na Tre­bi jo . O d tam sem vsako ju t ro pešačil dobro u r o v h r ib v S taro Osel ico.

T u d i Zvonka Bogataj je na­stop i la službo na sovodenj-ški šoli šele z začetkom šol­skega leta. Prej je b i l a t r i le­ta učiteljica v Leskov ic i , pred l a n s k i m pa v Lučinah. Z mo­žem, k i je učitelj glasbe na centra ln i šoli, imata v Gore­n j i vas i stanovanje, zato se

je v Lučine vozi la. Avtobus-• ne zveze s to hr ibovsko vasjo

p a so zelo slabe. V s a k dan se je Zvonka odpel ja la ob enajst ih zvečer v Lučine in se d rug i dan opoldne vračala. Zapros i l a je za mesto učitelji­ce na centra ln i šoli, vendar prošnja n i b i l a ugodno reše­na.

»čeprav sem pros i l a za me­sto v Goren j i vas i , sem ka r

j zadovol jna, da sem službo do­b i l a tuka j . Sem domačinka in lahko stanujem p r i starših. Mož je v vo jsk i in tako je skoraj vseeno, a l i sem tu a l i b i b i l a na centra ln i šoli. V šoli sta mo ja p r v i i n drug i razred. Pouk imamo de loma k o m b i n i r a n . Od osmih do po l dvanajs t ih ima ta pouk drug i in četrti razred, tedaj pa se j i m a priključita p r v i i n tret­j i . E n o uro imajo skupen po­uk . Združimo j ih p r i r i san ju , pet ju in telesni vzgoji.«

»Vsak dan sva v razredu po 7 ur . V večjih šolah imajo učitelji poleg pet minut od­m o r a ob koncu vsake ure, še »okenčke«, proste ure, ko lah­ko počivajo a l i se pr iprav l ja ­jo na pouk. P r i nas to n i mo­goče. »Za pouk pa se p r i ­prav l java v popo ldanskem ča­su,« je dopo ln i l Zvonko .

»Kako preživite pros t i čas?« me j c še zanimalo .

»Ga skoraj n i in kar prav je, da je tako. V vasi je le k i n o ob sobotah a l i nedel jah, avtobusne zveze z Gorenjo vasjo a l i škofjo L o k o pa so slabe.«

O t roc i pr ihaja jo v šolo iz vasi v k o t l i n i , p a tud i s h r i ­bov. V četrtem razredu i m a najdl je do šole Podobn ik E d ­vard s Cerk l janskega vrha . V

pojočem »tominskem« nareč­j u je pr ipovedoval , da m o r a vsa-k dan od doma že naj­manj eno uro pred začetkom pouka. Sedaj je še skoraj te­ma , ko odhaja, čeprav ima tako daleč do šole, n i manj­k a l letos še noben dan.

»Doma imamo ve l iko kmet i ­jo , zato pomagam popoldne a tu p r i k rm l j en ju živine. M a ­m i pa pr inesem iz trgovine, kar potrebuje.«

Dolgo pot naredi jo nekate­r i o t roc i vsak dan. Vračajo se pozno popo ldan, obloženi ne samo s šolskimi k n j i g a m i , temveč tud i z moko , s ladkor ­j em i n podobn im.

L. Bogata j

E d v a r d Podobnik

Z otroki se ni dobro šaliti

Hitro podaj ljubici roko, prijazno vzemi od nje slovo, da mislila ho nate vedno samo, ko te leto in pol pri njej ne bo.

Neke nedelje so se pri meni zbrali prijatelji. Žena je dala na mizo čaj in pri-sedla na divan, pripravljena za dolg in prijeten pogovor. Družba je bila moška in žena je mislila, da ho prav ona središče pozornosti. Pri­jatelji pa so hitro popili čaj in jaz sem predlagal nekaj partij šaha. Žena se je veli­častno oddaljila.

Ker je bila vzgojena, v sobo ni stopila cele tri mi­nute in ni izražala svojega mnenja o moških naglas. Da pa bi gostje ves čas čutili njeno skrb, je v sobi pustila Mišo. To je najin šestletni fantek, ki zna čudovito vti­kati svoj nos v vse stvari, ki se ga ne tičejo.

Miša je bil prepričan, da so se gostje zbrali edinole zaradi njegove zanimive oseb­nosti. Ko je začel naglas brati Cipollinove dogodivščine, smo se zavedli, da je napočil čas pogajanj.

— Miša, teci k otrokom na dvorišče, je rekel prijatelj.

A za odhod je Miša potre­boval nadomestilo.

— Šla bova v živalski vrl! je predlagal.

Takoj sem soglašal, da bi šla v živalski vrt. Seveda ne danes, ampak naslednjo ne­deljo. Miša je premislil in se strinjal. Oblekel se je in stekel na dvorišče, kjer je imel pomembne opravke. Spremil sem ga z lahkim srcem. Teden, sem premišljal je dovolj, da bo sin čisto pozabil na obljubo.

Naslednjo nedeljo zjutraj, ko sem pregledoval poslednje sanje, je odeja počasi spol­zela z mojega telesa. Odprl sem oči. Pri postelji je stal Miša in gledal name s svojimi svetlimi očmi.

— Vstani, papa, je rekel, mudi se.

— Kam? sem vprašal. — V živalski vrt, je odgo­

voril Miša. Ko sem se zaradi lahne

omrtvelosti končno le zbudil, sem mu rekel:

— Pa res nimaš sreče, fantič moj. Danes je živalski vrt zaprt. Torej, prijateljček, bova šla pa kdaj drugič.

Miša je molče odšel, jaz pa sem začel brati časopise. Čez nekaj trenutkov je Miša pri­tekel v sobo. S stola je vzel moje hlače, stopil k postelji

— Obleci se, papa, vse je v redu. Živalski vrt je odprt. Z mamo sva v imeniku po­iskala številko in telefonirala. Rekli so nama:

— Pridite, slon je danes dobro razpoložen!

No, pa smo tam! Enkrat danes morajo priti prijatelji, ta živalski vrt pa mi grozi, da bo razblinil vse načrte. Položaj moram nujno raz­rešiti.

— Seveda, dobro je, da je živalski vrt odprt, sem pri­pomnil.

Toda, saj vidiš, Miša. bolj slabo se počutim. Bojim se...

Kam pa? ... Nisem še uspel premisliti

položaja, ko se je Miša vrnil. In ne sam — z njim je bila soseda, zdravnica.

— Ste bolni? je zaskrbljeno vprašala, malo bom poslu­šala. Tak ... tik . . . Dajte, pokažite jezik! Hm .. . Lep je! Kaže, Pavel Petrovič, da le živci niso v redu. Več dobrega zraka morate dihati, dragi moj, sprehajati se mo­rate.

Soseda je odšla. Situacija je bila brezupna.

— Da, Miša, sem rekel, zdaj sva pa v zagati. Mislil sem, da je živalski vrt danes z.aprt in sem povabil strica Pet jo, Semjona Semjonoviča in Sergeja Kuzmiča. Ali ra­zumeš, kakšna sitnost.

Miša je razumevajoče po-kimal.

— Dokler naju ne bo, naj se poigrajo na stopnicah, je rekel malček.

— Že, ampak užaljeni bodo, sem rekel. Razumeš, užaljeni.

— Užaljeni, se je strinjal Miša.

S pačil se je, kar je bilo razumeti kot dobro znamenje in odšel, meni pa je odleglo. Iz hodnika se je slišal njegov glas. Gotovo je s prijatelji pretehtava! načrt za nedelj­sko igranje. Mirno sem bral časopis.

Vrata so se s treskom odprla.

— Obleci se, papa, je ukazal Miša, greva v živalski vrt.

— Kaj pa Petja, Sem j on Semjo ... sem zajed jal.

— Hej, vse je v redu! je rekel Miša. Vsem sem po­zvonil in rekel, da si bolan in da ti je zdravnik predpisal svež zrak.

A. B.

Neki praznovernež je obesil na svojo hišo napis: — Naj ne vstopi sem nič slabega,

»Kako boš pa zdaj ti sam vstopal v svojo hišo?« ga je vprašal Diogen.

Prometni miličnik: »Kam se peljete? To je vendar enosmerna ulica.« Šofer: »Saj tudi vozim te v eno stranim

Črnuh se je tistega usodnega petka, k o so mora l i od i t i vs i tr i je k vo jakom, že na­vsezgodaj odprav i l k Je ramu. Prejšnji dan je namreč srečal M i h c a , k i m u j c povedal , da gredo služit svojo domov insko dolžnost naslednje ju t ro . Da ne b i zamud i l , je vsta l že ob pet ih, vrgel staro srajco in ponošene čevlje v vrečo, na v rh pa je dal debel kra­jec k r u h a , k i ga je dob i l p r i Pon ikvar ju .

M i n u l i sta že dve u r i , ko je še vedno z vrečo ob sebi sedel na vodn jaku pr i Jeramo-v ih . M i h c a in Žolne še vedno n i b i lo , čeprav so se zmeni l i , da gredo na p r v i v lak za L jub l jano .

»Ah,« si je zabrunda l , »bosta že prišla!« Zaupa l je, da bolje vesta, kdaj mora jo b i t i v mestu.«

Mihec je noč pred odhodom seveda pre­živel p r i T inc i .

»Zvesto te bom čakala.« »Mislila bom le nate.« T i dve mis l i sta ponavl ja la drug drugemu

ka r naprej . T u in tam sta potočila tudi kak­šno solzo. K d o r j u ne b i poznal , da sta zelo čustvena, b i m i s l i l , da sta še otročja. Skle­n i l a sta, da s i bosta p isa la vsaj vsak dan enkrat in si tako delno olajšala srčni bole­čini.

K o jc T inca pr ipe la svojemu fantu nagelj, je Mihec b ruhn i l v silen jok. Z d l anmi s i je pok r i l obraz, se usedel na stol i n neutolaž­l j i vo j oka l , čez čas je iz jecl jal :

kovancev v žep, drugače p a sta se pos lov i la , kot b i šel v mesto na sejem. Črnuh ga je srečal že na pot i k Je ramu.

K o so se usedl i n a voz, nobenemu še n a mise l n i prišlo, da b i pol . V s i tri je so se držali zelo k i s l o . M ihec je ime l oči vseskozi malo rosne, Žolna je bu l j i l nekam neznano, Črnuh pa je b i l že po narav i vedno t ih i n m i r en . N i t i na kraj pamet i j im ni padlo, da b i šli iskat harmon ikar j a , čeprav so se prej zmen i l i z n j i m . še zdaleč j i m n i prišlo po­noči na mise l , da b i da l i na streho voz z gnojem, čeprav je b i l to splošen običaj fan­tov s Potoka, ko so odhajal i k vo jakom.

K o je voz že ropotal pro t i Jaršam, so se vs i tr i je še enkrat oz r l i p ro t i Po toku . P r i ­jetna, l j ubka vasica se je na r obu menge­škega pol ja s t iska la pod Krvavec , s severne strani so j o ob jemal i gozdovi, skoz i vas pa je žlobudral bister potok. Žolna je na t ihem pesni l kot b i žebral mol i tev :

Pozdravljena, vasica moja rodna, pozdravljena domača polja plodna, kako lepo zopet bo tedaj, ko vrnem se v domači kraj!

»Saj ne greste na fronto,« se je zasmejal Jeram, da b i j i m v l i l nekaj poguma.

»Kdo ve, tovariši,« je zamišljeno p o k i m a l Mihec , žolna je le skomign i l .

»Mi smo šli naravnost pred topove, pa s i n i smo bel i l i las,« je nadal jeval voznik. »It i v m i rnem času k vo jakom je prava šala.«

Nihče m u ni p r i t r d i l .

K o m a j so se pr ipe l ja l i na postajo, že je pr ipe l ja l v lak. Usedl i so se v p r v i vagon in

Črnuh, M i h e c I van S i v e c

p a še Žolna »Kaj p a . . . če se n iko l i več ne vidiva?!« »Kljub temu b o m ostala tvoja,« je r ek la

T inca in še sama glasno zahl ipa la . »Nikogar več ne b i marala.«

B i l o je že sedem proč, k o se je M ihec spomni l , da mora k l jub vsemu od i t i . T inc i je pok l on i l še pesem, rekoč:

»Ti še ne veš, kakšen umetniški talent se skr i va v meni . Svo ja najg lobl ja čustva sem izraz i l tule.«

T inca k a r n i mogla verjet i , da je njen dobr i fant pov rhu še tako odličen pesnik. In ravno zdaj, ko je zvedela, da piše pesmi, se bosta mora la ločiti. Taiko glasno je za jokala , da se je prav gotovo slišalo i z hiše. M i h c u se je dob ro zdelo, d a je Zo ln ina pesem tako čustveno delovala nanjo. Na to je dejal :

»Veš ka j , mo ja T inca ! Obrišiva si solze i n se poslov iva. M o j a vojaščina je v b is tvu dokaz , d a sem prav i fant, n a k a r moraš b i t i ponosna. Navsezadnje je to začetek pot i za na j in zakon. Z najhujšim pr ide vedno naj­lepše.«

K o je M ihec s top i l 'iz Tinčine hiše, se je zravnal . Obr i sa l s i je solze z l i c a in se po­skus i l nasmehni t i . Vendar ga je v lek lo bol j n a k is lo , čeprav se je hote l držati za rad i l j ud i veselo. Kovček p a je v lekel pos t ran i , da je b i l v idet i še manjši.

»Saj je kot otrok,« so ugotavl jale ženske n a vasi . M ihec sam pa je men i l , da je ma lo tako postavnih fantov.

»Takoj odrinimo!« je rekel M ihec J e r a m u k i je ravno napregal kon ja .

»Pepeta še ni,« j e povedal Črnuh, »Skoči ponj , tovariš.« žolna aH Pape Podlesek se je doma poslo­

v i l zelo na h i t ro . Žena m u je s t i sn i la nekaj

molče opazoval i naravo. N a vsaki naslednj i postaj i je vs top i lo več fantov s kovčki. Sko­raj vs i so b i l i veseli in nasmejani .

»Vesta kaj,« se je spomni l Mihec . »Vsi so nekam raz igrani i n razposajeni. B o d i m o še mi!«

»Samo kako,« ga je žalostno pogledal Žolna.

»Kako?« je zabrundal črnuh. »Tukaj v kovčku i m a m steklenico pravega

domačega žganja. M i s l i l sem jo shrani t i za hujše čase, ampak slabše že ne more b i t i kot je sedaj. K a r pop i l i ga bomo.«

»Kajpada,« se je s tr in ja l Žolna, črnuh p a je tud i p r i k i m a l .

V L jub l jano so se pr ipe l ja l i že precej boljše volje; kar j im je manjka lo , pa so na­doknad i l i v gost i lnah, preden so prišli do vojašnice. Šele pozno zvečer so se jav i l i na zb i rnem mestu. Odrejeno je b i lo , da bodo noč prespal i v ve l ik i sobi z os ta l imi prišleci, naprej pa bodo šli nas lednj i dan. — Zjutra j so dob i l i že vojaški zaj trk.

»Če bo zmeraj tako slabo, bomo k m a l u v k r tov i deželi,« je i z jav i l Žolna vpričo of i cirjev.

Potem so vojake razporedi l i , k a m kdo gre. K o so koga imenoval i , je mora l s top i t i naprej in se priključiti skup in i , k i j i je b i l dodel jen.

M ihec je b i l že tako majhen, ker pa zad­nje čase n i ve l iko spal , je b i l še bled pov rhu . Nekemu podnaredni iku se je čudno zdelo, k a k o da so i zbra l i tako majhnega i n slabot­nega fanta za vojake, zato p a je vprašal, kaj dela tu .

»Kakšen prav i fant m o r a vendar b i t i t u d i zraven,« m u je odgovor i l samozavestno.

«

R a z c e s i j a MIHA KIINAR (MESTA, C E S T E I N RAZCESTJA) I V . D E L

»Presenetila ga bom,« p rav i štefi, obenem pa zamolči, da je pred d o b r i m tednom p isa la posta-jenačelniku v Tutz ing , znancu, k i j i je pomagal i ska t i s led za S l a vkom, k i ga je tašča takrat , ko j i je hotela s pomočjo penzberških vel jakov i z t rgat i o t roka , skupaj z župnikom od­pel jala v tutzinški samostan. Računala je, da bo že predvčerajšnjim preje la postaj enačelnikov odgovor, saj je postajenačelnik pozna l F ranca , Tutz ing pa tud i n i tako oddal jen od Penzberga, da b i postajenačelnik ne mogel poizvedeti , kaj je pravzaprav s Francem. Odgovora še n i in ga naj­brž do petka ne bo. V sredo bo odpotova la k S l a v k u v L jub l jano . Včeraj je dob i l a dokumente za pot preko kral jev ine S H S in Avst r i j o . Danes je ponedeljek. Pojutrišnjem pojde. Vse i m a že pr iprav l j eno in komaj čaka, da bo p r i o t r oku , W ga že dve let i n i v idela. T u d i otrok mora b i t i tak, kako r da na njena vra ta ne t r k a pomanj­kanje, k i bo vstopi lo , čim bo porab i la svojo zadnjo rezervo. T a se je te dn i močno zmanjšala. Vendar ne m i s l i na to, marveč m i s l i na pot k s inu i n potem s s inom na Bavarsko . Zato na odgovor tutzinškega postajenačelnika, če ga j i pismonoša ne bo prinesel do j u t r i , ne bo čakala. Ve, kje je Franc , k i ga hoče s svo j im p r ihodom presenetit i i n m u ugajati , pr iprav l j ena na spravo, do katere mora p r i t i zaradi o t roka . »Otrok ga bo pretresel,« s i p rav i . »Vselej ga je,« j o nosi spo­m i n v t isto noč, k o se je s S l a vkom v naročju pr ipe l ja la pred L lovdovo t i skarno v T r s t u z na­menom, da se bo od F ranca samo pos lov i la i n m u povedala, da je med n j ima konec in da bo odslej živela s S l a vkom sama in se tud i sama Preživljala, pa jo je F ranc pregovor i l , da je prenočila v njegovi sob i i n da se bosta nas lednj i

dan o vsem pogovor i la . Z jutra j (ponoči je delal ) je res prišel, s top i l p red postel jo, k jer je ležal o t rok in ko je o t rok začebljal i n se m u nasmeh­n i l , se je raz joka l in jo p ros i l , naj m u opros t i , vse opros t i . Ho t e l se je obtoževati i n j i izpo­vedat i svojo k r i vdo , p a m u n i pus t i l a , saj j o je srečanje med n j i m in o t r okom ganilo, tako zelo gani lo, da se m u je vrg la v ob jem i n m u vse, k a r j i je do tedaj hudega pr izadeja l , odpust i l a , p r i t em pa m u položila r oko n a usta , češ da se m u n i treba izpovedovati i n da noče ničesar slišati.

N a to srečanje je te dn i večkrat m i s l i l a i n b i l a čedalje bol j prepričana, da j i je F ranc hote l o d k r i t i tud i t isto skr ivnost , k i j o je kasneje o d k r i l a sama in k i jo je tako zelo ran i la , da je nehala verjeti v l jubezen. A l i n i potem sama k r i v a , če se j i F ranc in r a z k r i l i n če se je potem njegovo beganje za t isto žensko nadaljevalo. K o b i m u pust i l a , da b i se j i izpovedal , b i najbrž t is ta bogata rdečelaska izgubi la ves svoj vp l iv nanj in b i ne podlegel več njenemu zapel jevanju.

Da , tako b i b i lo ! »O, mars ikda j sem b i la sama k r i v a , da n i b i l o

med nama vse tako, k a k o r b i mora lo biti,« b i začela pr ipovedovat i R o z i k i in prevrednot i la za­konske odnose s Francem tud i s svo j imi napa­k a m i , s ka te r im i je sedaj pred seboj opravičevala celo Francovo nezvestobo, k i se j i je še do nedav­nega zdela neodpust l j iv i greh.

O tem bi govori la R o z i k i , pa je p ravkar zagle­dala pismonošo.

»K nam gre. Najbrž p i smo zame,« se Štefi v znemir i .

» Iz Nemčije je,« se oglasi pismonoša, čim se Štefi pojavi na pragu.

» Iz Nemčije? Najbrž bo Lehmannovo,« si m i ­sl i Roz ika . Štefi bo prav gotovo nerodno. »Naj­bolje, da grem . . . Grem,« p rav i in pogleda Štefi, k i j i d rht i j o roke k a k o r od mraza, čeprav jesen­s k i dan n i mrze l . »Oglasi se mimogrede, preden pojdeš,« se Roz i poslav l ja .

»Bom,« ob l jub i Štefi odsotno, zakaj p i smo je iz Tutz inga .

Zadovo l jna je, da R o z i k a odhaja. P r i b ran ju tega p i sma hoče b i t i sama.

— Gradige F r a u . . .

P i smo je dolgo. Tutzinški postajenačelnik se j i opravičuje, ker j i n i mogel odgovor i t i z obrat­no pošto. Vesel je, ker ga je p ismo našlo, čeprav je že upoko jen in je mora l zapust i t i postajno stanovanje in se presel i t i d rugam. V čast si šteje, k e r ga lepa gospa ( tako j i piše) n i pozab i la T u d i on, je n i pozabi l . 2e dvajsetega leta pomlad i je srečal gospoda Franca Fede i i a in ga vprašal po soprogi , on pa m u je lahko samo žalostna odv rn i l , da o gospe ničesar ne ve.

— Reke l je, da ste ga zapust i l i . »Zapustila?« preplav i Šteli rdečica. — Povedal sem m u , da se na Bavarskem niste

počutili najbolje, vendar sem zamolčal, da sva skupaj i ska la vašega s ina, k i mora b i t i zda i že odrasel deček. N i sem hotel , da bi gospoda vzne­m i r j a l . 2e tako se m i je zdel ves pobit in nesre čen, ko m i je pr ipovedoval , da ste odšli neznano k a m in si najbrž i zbra l i koga drugega.

»Nesrečen in pobi t? To je dobro znamenje,« s i m i s l i Štefi in to l iko da ne vzdihne: »Ubogi Franc!« pa j i vzd ih zastane že ob naslednj ih vrs t i cah.

— Gospod se čuti osamljenega in nesrečnega, vendar sem ga lani v idel v družbi pošne u rad niče iz Penzberga, k i mi jo je celo predstav i l . .

»To je ona! Ona!« prebledi Štefi. — Slišati je, da l j ub imka z njo. »Tako? Pa saj je ne mara . N i k o l i je ni maral,«

b i Šteli rada odgnala l jubosumje, k i se je čedalje bol j polašča, njena vera, da b i se naposled ven­darle dalo živeti z možem, pa bolj p lahni kakor k r i na njenem obrazu. »Ona! Ona ga je omre­žila,« ponavl ja bleda, obenem pa razume, zakaj F ranc n i dobiva l S lavkov ih pisem in da bi S lavko n i k o l i ne zvedel zanj , ko b i ne pisal M r a k o v i v Starnberg .

— M i s l i m , da vam bo njegovo obnašanje p r i ­šlo kar prav. čeprav m i niste p isa l i , zakaj naj poizvedujem za vašim soprogom, m i s l i m (vsaj tako sk lepam) , da se nameravate ločiti. Prav r ad vam grem za pričo, saj vas g loboko spoštu­j em i n cen im . . .

»Ne, ne! To ne more b i t i res! Ne sme b i t i res!« Toda zakaj b i tutzinški postajenačelnik lagal? »Franc se n i spremeni l . N i se spremeni l . Ne,

ne po jdem k n j emu. Ne po jdem .. .«

Vinharji in bližnja okolica (6)

4 debele prašiče za prodajo, 2 za dom

Razen krošnjarjev, k i smo j i h omen i l i v prejšnji številki, so nas včasih ob iskova l i tud i Ribničanl z o g r o m n i m i bremeni suhe robe, pa še Štajerci z emaj l i rano posodo. Iz Komende Prt K a m n i k u pa je neka stara ženska pr ines la večkrat celo vel ik koš cvetličnih lončkov i n druge lončene posode za k u ­hinje.

Med obema vo jnama člove­k u torej res ni b i l o treba sto­pi ti čez domači prag, če je " o t e l ka rko l i kup i t i . Še celo Pek v Goren j i vasi je svo j im vajencem naložil k r u h a v koš, oa so ga nesli po hribih," toda kmetje k r u h a niso r ad i k u ­poval i , saj j e b i l o takrat ve-v e l i k o žita doma. Le denar ja , tega ni nihče pr inese l ok rog !

On ien im naj po tem še raz-n e živinske mešetarje i n me-£,arJe; tud i teh n i b i l o m a l o i o je b i l o g l ihanja i n krega­n ja , ko je b i l o vse pod ce-

o ! Kmet j e so vsak dan p r i ­k o v a l i boljše cene: »Saj ta-* ° ne more i t i naprej!« so jnodroval i , »če ne bo vse * m e t e vrag pocitral.« Najbo l j s e spomin ja Predmašančko-vega očeta, k i je imel nava­do reči, ko je s top i l v hišo, namesto pozdrava: »Kaj se gegate !?« . To je b i l gotovo " i s t a r s k i pozdrav. Bolantač

H ° t o v l j e je b i l bolj konj­

s k i mešetar. Pa loški mesar­j i so večkrat prišli, vendar tem l judem niso rad i proda­j a l i živine, ker so b i l i preveč nabr i t i , vedno je b i l o kaj na­robe v našo izgubo. Najbo l j ­ša kupca od vseh sta b i l a vse­k a k o r mesar ja K o r l Maro l t iz Sovodnja i n J a n k o K lemen-čič iz K r a n j a (Komar j ev z Gabrške gore). Eden kot d ru ­gi je prišel, žival pogledal , po­vedal so l idno ceno in pa, kdaj naj se prašiči pr ipel je jo . Za ta dva smo vagal i vselej sa­mo doma , potem pa je on pred k lavn ico nekaj k i logra­mov o d b i l »za taro« in vse je b i l o v redu. Čeprav je b i l o treba daleč pel jat i , pot s ko­n jem je b i l a dolga, je b i l o tako še vedno bolje, kot pa imet i op ravka s prevarant i .

V s a k o leto smo proda l i pri nas po štiri debele prašiče, od kater ih je vsak vagal tud i čez 200 kg. Dva smo p roda l i spomlad i , dva jeseni , dva pa

sta ostala za dom. K o je oče pel ja l prašiče, je ponavadi potem v trgov in i naložil ko­ruzo za nadal jnjo rejo. K o r u ­ze doma n i smo pr ide lova l i . To je b i l takrat , ko je b i l a do Po l jan le razdr ta kolovoz­na pot, precej težko zasluže­n i denar. Posebno, če je b i lo s labo vreme, je b i l o hudo. Ne­koč je prišel oče zelo pozno domov in do kože premočen ter b laten. K o se je preoble­ke l , je mat i hi te la pra t i oble­ko ; tako j j o je pobasala v škaf vode, toda v notranjem žepu pruštafa (suknjiča), v fudii (v podlogi ) , je b i l a še denarnica z izkupičkom za dva težka prašiča. Zapaz i la jo je šele, ko j c začela mencat i ob­leko v vod i . Vse je b i lo uni­čeno. S prav ma lo upan ja je oče nesel denar naslednj i dan v L jub l j ano v banko zame­njat. Imel pa je srečo, da so m u verjel i vso zgodbo. Tako j je dob i l vse nazaj, brez od­b i t k a .

Smo lo pa je mel nekoč tu­d i loški mesar Matevž (ne vem, k a k o se j c p isa l ) . M e d kmet i je b i l na bol j s labem glasu, p a se ga je nekoč ne­k a neznana ženska ma lo spo­sodi la , šla je k n j emu v mes­nico in se predstav i la kot Kršišnica iz Bačen, češ da i m a naprodaj par debel ih prašičev, ker pa n i m a časa, da bi še enkrat hod i la v L o ­ko, ga je p ros i l a , da ji je p la­

čal v t rgov in i precej visok ra­čun za nakupl jeno blago. Saj se je tud i sam zanesel na kmete! Toda — ko je prišel v Kršiše, n i b i lo ne prašičev ne tiste ženske, k i m u j i h je pro­da la . V s i so seveda debelo gledal i . Mesar Matevž je vse skupaj naznani l orožnikom, vendar tiste ženske niso mo­gl i na j t i .

N e k i brezposelni mesarsk i pomočnik pa je sredi največ­je gospodarske kr ize želel uboge kmete vsaj malo »po­tolažiti«. Prav dobro se še spomin jam, ko je nekega le­pega dne s top i l v hišo mlaj­ši, lepo oblečen moški. Ta­koj je vprašal, če je napro­daj kaj debele živine, in h i ­tro p r i p o m n i l , da je zdaj ka r naenkrat kr ize konec. »Kajti,« tako je ves navdušen hi te l p rav i t i , »odprle so se držav­ne meje za izvoz debele živi­ne.« Izdajal se je za pomoč­n i k a p r i mesarskem podjetni­k u Sršenu v Medvodah.

»V ponedeljek,« je p rav i l , »so v K r a n j u k u p c i pada l i po debel i živini ko t granate. V po l ure je b i l o vse sejmišče prazno. I n zdaj je gospod po­s la l mene po h r i b i h , da ugo­tov im, k o l i k o je kje blaga, ker bo p o k u p i l vse i n vse ta­ko j plačal. Seveda i m a pred­nost res lepa i n debela m lada živina,« je še p r i p o m n i l . K d o ne b i verjel v tako odrešilno novico!?

Oče ga je pel jal v hlev. K o sta vstopi la , je ves navdušen /akl i ca l : »O, to bo gospod ve­sel!« B i l je po ln hlev mlade rejene živine, šel je od gove­da do goveda in vse pre t ipa l od repa do glave, ne meneč se, k a m je s top i l . »Nobenega dvoma,« je reke l , »gospod bo najprej prišel k vam.« K o s ta z očetom prišla nazaj v hišo, je nadal jeval : »Jutri dopoldne bo gospod prišel z av tom v Pol jane, šel b o m do l in ga obvest i l , okrog enajste ure na ju že pričakujte, takoj bo­ste zg l iha l i i n živino potem odpel ja l i v Pol jane, k jer bo­mo tehtal i . Tako j boste dob i l i vse plačano, za dva d inar j a dražje p r i k i l o g ramu ko t j e b i l o do sedaj.«

M a r i j a F r l i c (Nadal jevanje )

G o r e n j s k i k r o j i i n l j u d j e

Kako so SLAK! osvojili Ameriko (7)

»Vzdolž široke, pregledne, izredno sk rbno označene ce­ste sto j i vse polno r ek l amn ih tabel z nap is i , S L A K ' i n na­šimi fotograf i jami. Ogromne so in že od daleč vidne, zato j j i h je e levelandski sodnik iz- | ko r i s t i l v propagandne na­mene; podnje je obesi l svojo s l iko in poročilo, naj mešča­n i na bližnjih vo l i t vah glasu­jejo samo zanj . U p a m , go­spod sodnik, da ste uspe l i . Ampak p r i nas b i učinkovali p r i smukn j eno in zagotovo propadli.«

P O N O R E L A MNOŽICA »Spominjam se lanskolet­

n ih smučarskih skokov v Pla­n i c i , ko so miličniki zarad i nepopisnega navala voz i l do­b iva l i sive lase. No, približno tako je b i l v idet i pa rk i rn i p ros to r zraven farme, kamor smo b i l i namenjeni . V i d e l sem več kot dva tisoč avto­mob i lov , množica izseljencev o d b l i zu in daleč pa je štela na jmanj sedemtisoč l jud i . K o smo se z okrašenim vo­zom pr ipe l ja l i p red oder, so ob i skova l c i skoraj ponore l i . Pet minut je t ra ja l aplavz, pet minut suno mora l i pozi­ra t i vne t im fotoamaterjern. šele potem so n a m dovo l i l i p r i j e t i za instrumente .

D v o m i m , če b o m znal op i ­sat i občutke, k i sem j i h ime l ob pogledu na poslušalce. S leherno pesem so hotel i s l i ­šati dvakrat a l i t r i k ra t . S m e h i n jok , oboje h k r a t i , s ta j i m kremžila obraze. Ve­čina presunjenih ro jakov je pozabi la , da j ih od rojstnega k ra j a loči brezmejno morje , da smo pravzaprav le i luz i ja nečesa daljnega, i luz i ja pre­tek lost i . Prese l i l i so se do­mov, med dolenjske griče, med p r i m o r s k o kamenje , med štajerske vinograde i n gorenjske pašnike. Nihče n i opaz i l letala, k i je krožilo v i soko nad farmo i n preva­žalo napis AVelcome S lak ! ' . P r i zna t i mo ram, da je užitek nastopat i v vzdušju, kakrš­nega so us tva r i l i udeleženci p i k n i k a . V S loven i j i česa po- [ dobnega n i smo in zagotovo ne bomo n i k d a r doživeLi.

V m e s n i o d m o r je b i l na­menjen ma l i c i . S k r b n o za­straženi, obkroženi s t ropom pol icajev, k i je odganjal vsi­l j ivce, smo odšli pro t i kme­t i j i . Nihče n i mogel b l i zu . L jud je so sicer pro tes t i ra l i , a m p a k po l ure m i r u , po l ure obedovanja smo naravnost k r vavo potrebova l i . P r og ram j c namreč tra ja l skoraj štiri ure , k i sta j i m sledi l i nadal j­n j i dve u r i podpisovanja avtogramov. Neka j tisoč plošč, s l ik in koncer tn ih l i ­stov sem počečkal. D a je šlo hitre je , se n i smo smel i z n i ­k o m e r pogovar jat i . Samo se­de l i smo, p i sa l i ko t av tomat i i n de l i l i nasmehe. P Povem naj, da je ob k oncu d i renda ja na prizoriščni pro­stor p r i spe la tud i posebna

ek ipa clevelandske televizij­ske družbe. Presenetl j ivo, to­da do takrat je n i nihče ob­vest i l , da so v mestu nekak­šni S l a k i , k i burka jo dolgo­časno vsakdanjost prebival­cev ameriške L jubl jane. Sne­malce j č pos la la po f i lmat le p i k n i k , organiz i ran na čast 7. septembru, de lavskemu prazn iku . A namesto običaj­nega veseljačenja so fantje zagledali nepregledne vrste ganjenih gostov, k i se zgri­njajo okrog skupin ice muz i -kantov. S i lno j i m jc b i lo žal, ke r n iso bolj pohi te l i i n ,11 je l i ' koncerta. K a m e r a je tako l ahko zabeležila edino zadnje dejanje dneva — gne­čo i n sredi nje nasmejane Kran j ce v na rodn ih nošah, skr i te za kupe papir jev i n ovitkov.«

»B ITKA« V H O T E L S K I VEŽI

»V hotel smo se v r n i l i po­zno zvečer. L j u b k a Patt , k i s k r b i , da strežniki nemu­d o m a ugodijo vsem željam i n m u h a m članov ansambla , je brž naročila večerjo in p i ­jačo. Obenem smo zvedel i , da so oboževalci — k l jub molčečnosti uprave in oseb­j a hiše — o d k r i l i številke na­ših sob ter da ducat H r v a t i c p r i p rav l j a . invazijo ' . M e n d a n a m mis l i j o demonst r i ra t i »ljubezen po ameriško'. No­v ica me je sprav i la v dobro vol jo. K o m a j čakam, kdaj bodo zunaj zadonel i d r obn i k o r a k i .A glej, smola ; noč mine brez razbur l j i v ih doživ­ljajev. Z jutra j vs top i Patt i n pove, da so punce res vdrle v stavbo, da pa j i h je pre-stregla nočna izmena stra­žarjev, k i bd i nad dragoce­n i m i ' stanovalci sedmega nadstrop ja . Razvne l se je pravcat i spopad.

V sporedu turneje piše, da imamo 8. septembra prost dan , posvečen odd ihu in iz­le tom, zato ležimo do dese­t ih . Potlej od idemo kosi t v restavraci jo K O N T I K I , fan­tastičen havajski l oka l , k jer človek dob i vt is, da je' zašel v popo lnoma drug, sanjsk i svet. Prostor , k a m o r zunan j i trušč ne seže, osvetl jujejo bar­vaste luči nenavadnih ob l ik . Razde l i l i so ga v desetine ma jhn ih lož. M e d posamez­n i m i m i zam i teče voda. Vse je m in i a tu rno i n se čudovito poda k n i zkemu, iz bambu­sov ih pal ic nare jenemu stro­pu . Improv i z i rane j ed i l n e ko­te' ne ločujejo klasične pre­grade, temveč spretno re­zljanj leseni k i p i . H r a n a je kajpak tudi popo lnoma ,v s t i l u ' in obsega izključno ha­vajske specialitete. Ponjo greš v ekzotično kuh in jo , k i so jo poživili z d r o b n i m i sla­pov i . Preprosto vzameš krož­n ik i n si naložiš kar t i srce poželi i n k o l i k o r zmoreš pre­baviti.«

(Nadaljevanje prihodnjo sred«)

Avtor potopisa Franci Sever, fotografiran ob slapovih Niagare

Lincolnov spomenik, impozantna stavba, s katero so Američani počastili spomin na enega največjih predsednikov v zgodovini Združenih držav, sodi med najbolj oblegane turistične objekte VVashingtona

številne obiskovalce Kennedyjevega groba na Arlingtonu je pesem Fantov s Praprotna moč­no prevzeli*

AGROTEHNIKA obvešča cenjene kupce

V kratkem bomo odprli konsignacijsko skladišče za prodajo znanih in kvalitetnih traktorjev

DEUTZ

Enostavna oskrba z nadomest­nimi deli iz domače proizvodnje (TAM)!

Zahtevajte prospekte, cene in ponud­be pri:

agrotehnika

Kupcem bodo na voljo:

traktorji tip D 2506— 23 KS DIN

traktorji tip D 3006— 32 KS DIN

E X P 0 R T — I M P O R T , L J U B L J A N A , T I T O V A 3 8

Agro tehn ika , pos lova ln ica Celje Agro tehn ika , pos lovalnica M a r i b o r Agro tehn ika , pos lovalnica M u r s k a Sobota Agro tehn ika , pos lovalnica L ju tomer Agro tehn ika , pos lova ln ica Poreč

D M

8 866

9.369

Asch

62.980

66.554

U S J

2.422,5

2.560

Car ina i n stroški

13.914,00

14.647,00

traktorji DEUTZ so sodobni traktorji 0 menja ln ik z 8 prestavami naprej i n nazaj £ regulaci jsko hidravlično dvigalo I. katego­rije S) zračno hlajen die/el motor 0 traktometer £ komple tna elektro oprema % dvojna sk lopka # možnost bočnega pogona kos i ln ice Q širok asort iment dodatne opreme

©i#H0BBY GUMA nagrajuje brez žrebanja

H088Y GUMA

V nagradni igri H08BVCUS1A si sam izbereš in izžrebaš nagrado, zato naj postane H03BV GUHA-T VO JA GUMA.

Žigosano in šifrirano sMico, ki jo najdeš v vrečki H Q 3 B Y C i m C ,

nalepi na ustrezno mesto v albumu, katerega dobiš prav tako pri trgovcu.

Ko je slika sestavljena jo pošlji na naslov, ki ga imaš v albumu in nagrada, katero si izbral, je brez žrebanja tvoja. Prepričaj se,da je HOBBVCVMAres TVOJA GUMA!

Iskra Commerce

To so sesalniki ISKRA-HOOVER -najbolj vsestranski čistilci!

Univerzalne sesalnike ISKRA-HOOVER lahko uporabljamo za čiščenje tal, preprog, karnis, zaves; za čiščenje vseh težko dostopnih kotič­kov in špranj v stanovanju.

Idealno oblikovani sesalniki so nepogrešljivi gospodinjski pripomočki z izredno močnim in tihim motorjem ter veliko sesalno močjo.

S G P Gorenje Radovljica

odproda po sklepu DS v delno rabnem stanju

3 mešalce betona po 2501

1 mešalec betona po 1001

4 vibratorje

Možnost odkupa za interesente družbenega sektorja je do 9. 1. 1971. Po tem roku se sredstva odprodajo prvemu ponudniku.

OBČINSKI SINDIKALNI S V E T KRANJ Trg revolucije 3

razglasa prosto delovno mesto

DIPLOMIRANEGA SOCIOLOGA

Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 3 leta delov­nih izkušenj v stroki. Iz­bran kandidat bo sprejet na delo s polnim delov­nim časom za nedoločen čas. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na Občinski sin­dikalni svet Kranj, Trg revolucije 3. Razpis velja do zasedbe delovnega me­sta.

Pokroviteljski odbor za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem

VOSC1

mirno, srečno in uspešno novo leto 1971 Ob tej priložnosti se pokroviteljski odbor iskreno za­hvaljuje vsem občanom, družbenim in delovnim orga­nizacijam ter ustanovam, ki so v preteklem letu na kakršenkoli način prispevali, da je postala akcija za gradnjo te vseslovenske šole s posebnim poslanstvom tako množična in uspešna.

Toda nabiralna akcija ni končana hkrati s starim le­tom. Zato pokroviteljski odbor toplo priporoča občin­skim skupščinam, gospodarskim organizacijam, bivšim borcem in aktivistom ter mladini, da tudi v novem letu nadaljujejo s prispevki v sklad za gradnjo šole. Ta Ima svoj tekoči račun pri SDK v Idriji št. 5202-652-66.

Pokroviteljski odbor

Obvesti lo ZAVAROVALNICA SAVA KRANJ obvešča, da ima naš zastopnik tov. Dolhar Franc nov naslov in urad­ne ure, in sicer:

novi naslov se glasi: Dolhar Franc, Kokrica, Golniška c. 23 pošta Kranj — 64000. Uradne ure vsak ponedeljek od 13. do 19. ure.

Razpisna komisija tekstilne tovarne

S u k n o Zapuže razpisuje v skladu z določilom 209. člena sta­tuta podjetja zaradi reelekcije naslednja vo­dilna delovna mesta:

1. računovodjo podjetja 2. vodjo splošno kadrovske

službe 3. vodjo prodaje 4. vodjo nabave

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje­vati še naslednje pogoje: Pod L: kandidat mora imeti visoko izobrazbo in 3 leta prakse, višjo strokovno izobrazbo in 5 let prakse v računovodski službi, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih ali srednje strokovno izobrazbo in 10 let prakse v knjigovodski stroki od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih. Pod 2.: kandidat mora imeti iste pogoje kot pod tč. 1. brez prakse v računovodstvu oziroma knjigo­vodstvu. Pod 3.: kandidat mora imeti višjo strokovno izo­brazbo in 5 let komercialne prakse ali srednje stro­kovno izobrazbo ali delovnemu mestu ustrezajočo strokovno šolo in 10 let delovnih izkušenj v prodajni službi. Pod 4.: kandidat mora imeti iste pogoje kot pod tč. 3 s prakso v nabavni službi. Poleg zgoraj navedenih vodilnih delovnih mest raz­glašamo tudi delovno mesto

zastopnika za SR Slovenijo z lastnim avtomobilom in stanovanjem v Ljubljani.

Kandidati morajo poslati pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na razpisno komisijo do 20. I. 1971. Stanovanj za kandidate za vodilna delov­na mesta nimamo. O izidu razpisa bomo slehernega obvestili v 15 dneh po preteku roka.

O G P Gradles Medvode razglaša naslednja prosta delovna mesta:

1. 10 K V zidarjev

2. 5 K V tesarjev

3. 4 strojnike za lahko gradbeno mehanizacijo

4. 1 strojnika za težko gradbeno mehanizacijo

Delovna mesta-razmerje se sk lepa za nedoločen čas. Pod točko L , 2., 3. i n 4. j c predv iden 2-mescčni po­skusn i rok.

Pogoji: pod 1. K V z idar pod 2. K V tesar pod 3. K V a l i P K s t ro jn ik , sposoben uprav­

l ja t i s kompresor j i i n diescl motor j i

pod 4. K V delavec kov inske stroke s poobla s t i l om za delo s T G M

Razpis velja do zasedbe de lovnih mest. Pismene pr i ­jave spre jema kadrovska služba podjet ja.

Osnovna šola K R A N J S K A G O R A razpisuje prosto delovno mesto

HIŠNIKA-KURJAČA — ŠOFERJA A V T O

B U S A .

N a razpolago je novo sta­novanje s centra lno kur­javo. Pr i jave spre jemamo do 15. januar ja 1971, začetek de­la pa je L februar 1971.

Razp i sna komis i j a p r i osnovni šoli L U C I J A N S E L J A K K r a n j ponovno razpi­suje mesto

V Z G O J I T E L J I C E v predšolskem vzgojno varstvenem odde lku Mavčiče.

Pogoj i : kand ida tka mora imet i končano srednjo vzgoj i te l jsko šolo. Nastop službe takoj po objavi po­novnega razpisa.

60 let obstoja je dalo možnost, da je skoraj v vsaki vasi kmetijski stroj izdelan v delavnici

K R E M Ž A R in to dokazuje trpežnost in jamči kval i te to tud i sedanj im izdel­kom, čc potrebujete res prvovrsten m preizkušen stroj za drob­ljenje žita za šrot a l i zdrob, tedaj kupi te čimprej

Š R O T A R »ORION- 65« in spoznali boste, da je priprava žitne krme sedaj za vas eno­stavnejša, hitrejša in predvsem cenejša.

£ znižana cena 1100 t lm 0 d rob i : koruzo , ječmen, oves, ajdo i t d .

150 kg v eni u r i Q specialne jeklene plošče 0 potrebna pogonska moč: 2 kW, l ahko

tud i enofazni mo to r 0 mazanje na t r i leta 0 rezervni de l i na zalogi O jamstvo za kakovost

~ " St.Vid nad J/uMjano ustanovljeno ieta 1909.

Sprejemam naročila za rezervne dele in remonte

K m e t i j s k a z a d r u g a C e r k l j e razglaša prosta de lovna mesta

1. odkupovalca (za P. O. Voklo) pogoj : kme t i j sk i tehnik z d ip lomo al i niž­j a kmet i j ska šola s 3-lctno prakso . Stano-

- novanje po dogovoru. Poskusna doba traja 3 mesece.

2. zbiralko mleka v Šenčurju Zaposl i tev je 2 u r i dnevno.

3. čistilko poslovnih prostorov v Šenčurju Zaposl i tev je 2 u r i dnevno.

Pogoj i za točko 2. in 3: se zahteva 6 razredov osnov­ne šole. Pismene pri jave sprejema uprava zadruge do zasedbe de lovnih mest.

Almira alpska modna industrija Radovljica

razpisuje prosto delovno mesto

vzdrževalca strojev Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevat i še: fcV ključavničar a l i f inomehanik , odslužen vo­jaški rok . Osebni dohodk i po p r a v i l n i k u . Nas top službe po go-govoru. Ponudbe je treba poslat i na splošno kad ro v sk i od­delek podjet ja do 15. j anuar ja 1971.

Na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobo­dilne fronte slovenskega naroda komisija za podeljeva­nje priznanj pri Občinski konferenci SZDL Jesenice

O B J A V L J A , da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev

občinskih priznanj OF v letu 1971

Ob 30-lctnici OF bodo podel jena pr i znan ja O F za­služnim organizac i jam in posamezn ikom, k i so s svo j im de lom, posameznik i pa tudi z d rug im i osebn imi kva l i ­tetami pr ispeval i k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vp l i va l i na uvel javl janje i n razvoj socialističnega družbenopolitičnega s istema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samouprav l jan ja , z last i pa za do­sežke, k i pospešujejo neposredno uvel javl janje občanov in de lovnih l jud i na vseh področjih in v vseh o b l i k a h družbenega življenja.

Predlog za podelitev lahko podajo organizaci je S Z D L , druge družbenopolitične organizaci je, samoupravne skupnost i i n n j ihov i organi ter posamezn ik i .

Predlog i morajo vsebovat i osebne podatke i n obšir­no utemelj i tev razlogov i n pogojev, zarad i ka te r ih naj predlagani kand idat pre jme pr iznanje O F . Zadn j i r ok za pr i javo je 15. j anuar 1971. Kasneje poda­n ih predlogov komis i j a n i dolžna upoštevati. Predloge spre jma komis i j a za podelitev pr i znanj O F p r i občinski konferenci S Z D L Jesenice.

Komisija za podelitev priznanj OF pri OK SZDL

JESENICE

R A D I O

Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. url ter ra­dijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 19.30.

6. J A N U A R J A

8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz g lasbenih šol — 9.40 S pevcema Gab i Novaik in B r a c o m K o r e n o m — 10.15 P r i vas doma — 11.00 T u r i ­stični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Lajovčevc in škerjan-čeve skladbe — 12.30 K m e ­t i j s k i nasveti — 12.40 Z v o k i

glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 K o n c e r t n i valčl:: — 14.30 Pet m i n u t za E P — 14.35 Naši ] .•• !-i.salci čestitajo i n po­zdrav l ja jo — 15.30 Glasben i intermezzo — 15.40 Dve ro-r:ant'čni uver tur i — 16.00 V r t i l j a k — 16.40 N a o b i s k u v s t u d i u 14 — 17.10 Jez ikovn i pogovor i — 17.25 Naša glas­bena galer i ja — 18.00 A k t u ­a lnost i doma i n v svetu — 18.15 Od lomek iz opere V o j ­n a in m i r — 18.30 Naš razgo­vor — 19.00 L a h k o noč, otro­c i — 19.15 Glasbene razgled­nice — 20.00 G lasben i večeri R T V L jub l j ana — 22.15 S fest ivalov jazza — 23.05 Lite­r a r n i n o k t u r n o

Drugi program

13.05 Paileta zabavnih zvo­kov — 14.05 R a d i j s k a šola za srednjo s topnjo — 14.35 Glas­beni vajriete — 16.40 Rezervi­r a n o za m lade — 18.40 Z or­k e s t r o m Max Greger — 19.05 Mladima sebi in v am — 20.05

Izdaja in tiska CP »Go­renjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči­ne. — Tek račun pri SDK v Kranju 5151-135 - Te­lefoni: redakcija 21835 21-860; upravn lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročni­na: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: be­seda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.

Slovenske narodne pesmi — 20.30 N a mednarodn ih križ-pot j ih — 21.45 Pevci od vče­raj i n danes — 22.20 2ive m i s l i — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije

7. J A N U A R J A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 R a d i j s k a šola za višjo s topnjo — 9.35 S pevc i — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.30 K m e t i j s k i na­sveti — 12.40 V e d r i z vok i s p iha ln im i o rkes t r i — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 M l a d a pesem iz r u d a r s k i h revir jev — 14.30 Z L jub l j an­s k i m jazz ansamb lom — 15.30 G lasben i in lermezzo — 15.40 Narodne pesmi iz Češkoslo­vaške — 16.40 Por t re t i sk la­dateljev zabavne glasbe — 17.10 Koncer t po željah po­slušalcev — 18.00 Aktua lno­st i doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkc i j e R T V L jub l j ana — 18.30 Orgle v r i t m u — 18.45 Naši znanstve­n i k i p red m i k r o f o n o m — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M inu t e z ansamb lom Franc i j a Puhar ja — 20.00 če­tr tkov večer domačih pesmi i n napevov — 21.00 L i t e ra rn i t okov i sedmih desetletij — 21.40 Glasbeni n o k t u r n o — 22.15 Nova jugoslovansika glasba iz naših študijev — 23.15 Iz a l buma izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po E v r o p i

D r u g i p rog ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.05 Iz repertoar ja Madr idskega simfoničnega or­kes t ra — 15.35 S p/jvci — 16.05 Naš podl is tek — 16.20 Lepe melodi je — 16.40 Sesta­nek ob jukc -boxu — 18.40 Po­pevke jugos lovansk ih avtor­jev — 19.00 F i l m s k i v r t i l j ak I — 19.05 Melod i je po pošti — j 21.00 Naš in terv ju — 21.45 j K o m o r n i jazz — 22.15 Med- j narodna rad i j ska univerza — j 22.30 Salzburški fest ival 1970 — 23.55 Iz s lovenske poezije

8. J A N U A R J A

8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Slovenske na­rodne v p r i r edb i Petra L ipar -j a — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današ­n j i dan —12.10 Gersh\vin na koncer tnem o d r u — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 Z ansamblom domačih napevov — 13.30 Priporočajo v a m — 14.10 Igramo po željah mla­d i h poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n po­zdrav l ja jo — 15.30 N a p o t k i

za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Otožne i n vedre iz naših krajev — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Opern i koncert — 18.00 A k t u ­a lnost i doma i n po svetu — 18.15 S l ike z razstave i n še kaj za k l av i r — 18.50 Ogle­da lo našega časa — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e s t r i om Franca S u ­šnika — 20.00 Mednarodna zborovska tekmova lna od­daja — 20.30 Top-pops — 21.15 Odda ja o m o r j u i n po­morščakih — 22.15 Besede i n zvok i iz logov domačih — 23.05 L i t e r a rn i nok turno — 23.15 Jazz pred polnočjo

D r u g i p rog ram

13.05 Paleta zabavn ih zvo­kov — 14.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 16.05 S slo­vensk imi pevci zabavne glas­be — 16.40 Popoldne ob spre­j e m n i k i h — 18.40 Igra P lesni orkester R T V L jub l j ana — 19.00 Odmev i z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 V e l i k a scena — 20.40 Po l j ska glasba od davnine do preteklost i — 21.45 S kon­ce r tn ih odrov jugos lovansk ih f i lharmoni j — 23.20 M i n u t e za domačo glasbo — 23.55 Iz slovenske poezije

6. J A N U A R J A

12.55 Smučarski s k o k i (Ev-rovizaja) — 17.05 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.55 čarobna piščalka — otroški ser i jsk i f i lm , 18.15 Obzo rn ik ( R T V Ljubl jana) — 18.30 Zabavna glasba ( R T V Skopje ) — 19.00 Moza ik , 19.05 Dokumenta rn i f i lm , 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 C ik cak , 20.00 T V dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Mon i t o r , 21.35 Zgodbe za vas, 22.00 Jazz na ekranu , 22.30 Poročila ( R T V L jubl jana ) — Drug i spored: 17.20 Poročila, 17.30 R i s a n k a ( R T V Zagreb) — 17.45 Po l judno znanstveni fiiLm ( R T V Beograd) — 18.15 Včeraj, danes, j u t r i ( R T V Zagreb) — 18.30 Zabavna glasba ( R T V Skopje ) — 19.00 Propagandna oddaja ( R T V Zagreb) — 19.05 K u l t u r a da­nes ( R T V Beograd) — 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnev­n i k ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V

7. J A N U A R J A

16.45 Madžarski T V pre­gled ( R T V Beograd) — 17.45 Vese l i tobogan, 18.15 Obzor­n ik , 18.30 V e l i k a pustolov­ščina, 19.00 Moza ik , 19.05 E n ­kra t v tednu ( R T V L jub­ljana) — 19.20 Ser i j ska od­daja ( R T V Beograd) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 V past i — oddaja iz serije M a l i oglasi , 21.25 K u l t u r n e diagonale, 22.10 K a r a j a n predstav l ja . . . Poročila ( R T V L jubl jana ) — Drugi spored: 17.30 Poročila ( R T V Zagreb) — 17.40 Otro- j ški spored ( R T V Skopje ) — ! 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 18.30 N a r o d n a glasba ( R T V Skopje ) — 19.00 E n c i ­k loped i ja , 19.20 Ser i j ska od­daja ( R T V Beograd) — 19.50 j T V prospekt , 20.00 T V dnev- j nik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V '

8. J A N U A R J A

16.40 Madžarski T V pre­gled ( R T V Beograd) — 17.45 E r a z e m in potepuh — I. da l , 18.15 Obzorn ik ( R T V L jub­l jana) — 18.30 Jazz portret ( R T V Beograd) — 19.00 Cik­cak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Stotisoč dolarjev n a soncu — francosk i f i lm, 22.25 Poročila ( R T V Ljub­l jana) — Drugi spored: 17.30 Poročila ( R T V Zagreb) -17.35 Ras t imo ( R T V Beograd) — 18.15 K r o n i k a ( R T V Za­greb) 18.30 Jazz ( R T V Beo­grad) — 19.30 T V prospekt, 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored itali­janske T V

Prešernovo

gledališče v Kranju 8. januarja, ob 19.30 F. Dro-

fenik: N E — N E , gostuje M » stno gledališče l jubl jansko.

Lokainvest (Stanovanjsko podjetje) škofja Loka po pooblastilu podjetja Gradles Medvode

razpisuje natečaj za prodajo stanovanjskih hiš zgrajenih s kletno ploščo ln komunalno opremljenim zemljiščem v naselju Pod-lubnik Škofja Loka za petek, dne 15. januarja 1971 ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine škofja Loka

Interesentom so n a razpolago za nakup dograjene klet­ne plošče za atr i jske, vrstne, dvojčke i n ind iv idua lne stanovanjske hiše s komuna lno opreml j en im zemljiščem po ugodn ih cenah od 70.000 do 110.000 d i n . Pod robn i razp isn i pogoj i so interesentom na razpolago n a og lasni desk i Lokainvest , škofja L o k a , Mes tn i trg št. 38/11 od 30. decembra 1970 dalje.

Zavarovalnica Sava

Poslovna enota Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta

1. diplomiranega pravnika cenilca avtoodgovornostnih in odgovornostnib škod Pogoji: končana II. stopnja pravne fakultete

2. gradbenega tehnika cenilca škod Pogoji: končana srednja gradbena šola — vi­soke gradnje

Stanovanj n i na razpolago. K a n d i d a t i naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom in dokaz i l i o stro­kovnos t i — K o m i s i j i za kadrovske zadeve p r i Za­varovalne! Sava: P E K r a n j , O ldhamska c. 2., naj­kasneje do vštetega 13. januar ja 1971.

Zavarovalnica Sava PE Kranj

(

tnali oglasi PRODAM

Zarad i bolezni p rodam T E ­L E V I Z I J O NIŠ. škofja L o k a , Franko lovo naselje 8

Prodam PRAŠIČA za zako l . Vopovl je 11, Cerk l j e 1

Poceni p rodam PEČ s tu­šem za kopa ln ico in »emajl« PEčKO. K r a n j , Cankar jeva 10

2

Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Trebar Franc , Pševo 4, K r a n j 3

Prodam PRAŠIČKE. G r a d 43, Cerk l je 4

Prodam R E P O R E Z N I C O na motorn i pogon i n k u p i m D R O M E L J N E . F re l ih , Sp . Bi t ­nje 66, žabnica 5

Prodam K R A V O zo i zb i r i a ' i telico. Praprot na po l i ca 24, Cerklje 6

Prodam dobro ohranjeno S P A L N I C O . P lan ina 37, K r a n j

7

Prodam skoraj novo PEČ »i'Persbusch. Cerk l j e 236 8

Prodam K R A V O s teletom. Dobrava 10, Cerk l j e 9

Prodam Z A Z I D L J I V O PAR-C E L O v Cerk l j ah . Poizve se v traf iki Cerk l j e 10

Prodam 130 kg težkega PRA-•JCA in T E L E T A . Prebačevo **> Kran j 11

P rodam PRAŠIČA za zako l . Uovka 1, K r a n j 12

P r o d a m S L A M O R E Z N I C O s puha ln ikom in verigo. Zaplot-nik Alo jz , Letence 6, Go ln ik

13 P rodam dva PRAŠIČA za

zako l . V i s o k o 14, Šenčur 14 P rodam PRAŠIČA za zako l .

Suha 31, K r a n j 15 P r o d a m več PRAŠIČEV,

težkih po 60 kg. Sp. Be la 4, Preddvor 16

P rodam i ta l i jansko PEČ na olje (o lmar ) . Ambrož F r a n c k a , Smledniška 21, K r a n j 17

P rodam lepe PRAŠIČE, sta­re sedem tednov. Lahovče 17, Cerk l j e 18

P rodam dva PRAŠIČA za zako l . Rogelj Frančiška, Vog-1 jc 44, Šenčur 19

Zamenjam a l i p r o d a m dva PRAŠIČA, težka po 50 kg , za prašiča za zako l . M i l j e 16, V i ­soko 20

P r o d a m PRAŠIČA za zako l . Sp. B r n i k 57 21

P rodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 36, Cer­klje 22

P rodam PRAŠIČA za zako l . Sp . B r n i k 66 23

Po ugodni ceni p rodam S O D O B N O O P R A V O z žim-n icami in O B L E K O za 10 let starega fantka. Naslov v og­lasnem odde lku 24

Komunalni servis Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta:

1. VODILNA DELOVNA M E S T A

a) vodja komunalnega sektorja b) vodja gradbeno-obrtnega

sektorja 2. VODSTVENA DELOVNA

M E S T A a) vodja D E gramoznice —

kamnoseštva b) vodje priprave dela

Za razpisana delovna mesta se poleg splošnih pogo­jev zahteva: P°d tč. i/a komuna ln i a l i gradbeni inženir s tr i le tno U j>trezno prakso, gradbeni tehnik s šestletno ustrez­no prakso, P°d tč. 1/b, 2/a in 2/b gradbeni inženir s t r i l e tno u stre/no prakso, gradbeni tehnik s šestletno ustrez­no prakso.

Poskusno delo je določeno za vsa delovna mesta i n t r a i a do dva meseca. Osebni dohodk i po vel javnem prav i ln iku . Ponudbe z življenjepisom in dokaz i l i o •zpolnjevanju pogojev naj pošljejo kand ida t i na na-s , o v K o m u n a l n i servis K r a n j — Odbor za zaposlo­vanje in izobraževanje, K r a n j , M l a d i n s k a 1. ^ vodilna delovna mesta 1. in 2. je treba poslati Ponudbe v 15 dneh od dneva razpisa, za ostala de-°vna mesta pa velja ta razpis do zasedbe.

KUPIM

K u p i m KMEČKO PEČ, ve­l ikost i 160 x 180. Ponudbe od­d a l i v t ra f i k i Cerk l j e 25

P O S E S T I

V Sebenjah p r i Tržiču pro­dam 800 m* ve l iko ZAZID­L J I V O P A R C E L O . Nas lov v oglasnem odde lku 26

K M E T I J S K O G O S P O D A R S T V O

škofja L o k a objav l ja naslednja prosta delov­na mesta:

2 S P R E M L J E V A L C A — NK

NK D E L A V C E na k l a vn i c i

Ponudbe pošljite na na­slov: K m e t i j s k o gospodar­stvo Škofja L o k a , Mes tn i trg 20. Rok za oddajo po­nudb je 15 dn i po ob jav i oglasa.

Našel sem ženski DEŽNIK na cesti od K r a n j a p r o t i Stražišču. Nas lov v oglasnem odde lku 27

Zateke l se je OVČAR. Na­slov v oglasnem odde lku 28

Izgubljeni dva »KUNI « 31. decembra, pred šolo S i m o n Jenko v K r a n j u , vrn i te p r o t i nagradi B i z jak Jožici, Gor ice 18, Go ln ik 29

Ponovno p ros im stranke, da uokvir jene s l ike, ogledala od­vzamejo v p rv i po lov ic i leta, ker j i h sicer v drug i po lov ic i leta oddam za lastne stro­ške in ne odgovar jam. Čolnar Otmar , steklar , K r a n j 30

ZAHVALE

V s e m sosedom, so rodn ikom pok l i cn i gas i lsk i četi K r a n j , Zavarova ln ic i Sava, kolekt ivo­m a I sk ra in K o m u n a l n i servis iz K r a n j a ter kra j evn i organi­zaci j i S Z D L Besn ica se iskre­no zahval ju jem za vsestran­sko pomoč ob požaru gospo­darskega poslopja. Ahačič F ranc , Zabukovje 7 p r i K r a ­n j u 31

• • •

• • I

K r a n j C E N T E R

6. januar ja amer. barv. f i lm PIŠTOLE VELIČASTNIH S E ­D E M ob 16., 18. in 20. u r i

7. januarja amer. barv. f i lm PIŠTOLE VELIČASTNIH S E ­D E M ob 16., 18. in 20. u r i

8. j anuar ja amer. barv. f i lm T R I J E MUŠKETIRJI ob 16., 18. in 20. u r i

K r a n j STORŽIČ

6. januar ja amer. barv. f i lm I D E A L N A P E S T U N J A ob 16., 18. in 20. u r i

7. januarja f ranc. barv. C S f i lm OBRAČUN V B A N K O K U ob 16. u r i , franc.- i tal i j . barv. » S f i lm K A T A R I N A ( L J U B E -Z E N Z M O R E V S E ) ob 18. in 20. u r i

8. januar ja franc.- i tal i j . barv. C S f i lm K A T A R I N A ( L J U B E Z E N Z M O R E V S E ) ob 16. in 20. u r i , amer. barv. V V f i lm S O K ob 18. u r i

Tržič

7. januar ja amer. barv. f i lm FANTASTIČNO P O T O V A N J E ob 17.30, švedski f i lm J A Z , 2 E N A , I. D E L ob 19.30.

8. j anuar ja švedski f i lm J A Z , 2 E N A , I. D E L ob 17.30 i n 19.30.

K a m n i k D O M

6. j anuar ja amer. barv . C S f lm J U G O Z A H O D N O O D SO-N O R E ob 17.30 in 19.30.

7. j anuar ja amer. barv. f i l m B A G D A T S K I T A T ob 17.30 in 19.30.

8. j anuar ja amer. barv. f i lm I D E A L N A P E S T U N J A ob 17.30 in 19.30.

K a m n i k D U P L I C A

6. januarja barv . avant. f i lm B A B J E P O L E T J E ob 19. u r i

7. j anuar ja barv . avant. f i lm B A B J E P O L E T J E ob 19. u r i

Jesentce R A D I O 6. j anuar ja i t a l i j .-mehiški

barv. f i lm P A N C H O IZ ACA-P U L C A

7. j anuar ja angl . barv. f i lm S H E R L O C K H O L M E S PRO­T I J A C K U R A Z P A R A C U

v 8. j anuar ja jugosl. barv. f i lm I M A M D V E M A M I I N D V A OČETA

Jesenice PLAVŽ 6. januarja angl . barv. f i lm

S H E R L O C K H O L M E S PRO­TI J A C K U R A Z P A R A C U

7. —8. januar ja amer. barv. C S f i lm MOŽ Z I M E N O M K O N J

Dovje-Mojstrana 6. j anuar ja amer. barv. C S

f i lm V E L I K I BANČNI R O P

K r a n j s k a gora 7. januarja i ta l i j.-mehiški

barv. f i lm P A N C H O IZ ACA-P U L C A

Javorn ik D E L A V S K I D O M 6. j anuar ja amer. barv. C S

f i lm MOŽ Z I M E N O M K O N J

Radov l j i ca 6. januarja zah. nemški

barv. f i lm S I R O T A S ČUDEŽ­N I M G L A S O M ob 18. u r i , franc. barv. f i lm H I B E R N A -T U S ob 20. u r i

7. j anuar ja amer. barv. f i lm I N C I D E N T P R I P H A N T O M H I L L U ob 20. u r i

8. j anuar ja i ta l i j . f i lm L E ­G I J A P R E K L E T I H ob 20. u r i

B l e d

7. j anuar ja amer. barv . f i l m I M E N U J E J O M E T U J E C ob 17. in 20. u r i

8. j anuar ja amer. ba i v . f i l m I M E N U J E J O M E T U J E C ob 17. in 20. u r i

Škofja L o k a S O R A

6. j anuar ja amer. barv. f l m A F E R A M E T R O P O L I T A N PO­L I C I J E ob 18. i n 20. u r i

7. j anuar ja amer. barv. f i l m U P O R Z A P O R N I K O V ob 18. in 20. u r i

8. j anuar ja amer. barv. f i l m U P O R Z A P O R N I K O V ob 18. u r i , jugosl. barv . f i lm K R ­V A V A B A J K A ob 20. u r i

Železniki O B Z O R J E

6. j anuar ja amer. barv. f i lm U P O R Z A P O R N I K O V

8. januar ja amer. barv . f i l m B U T C H C A S S I D Y I N K I D

Zahvala

Ob b r i d k e m slovesu od naše nenadomestl j ive že­ne, mame in stare mame

Marije Anko Jenkove mame

se iskreno zahval ju jemo vsem so rodn ikom, prijate­l jem in znancem, k i so počastili njen spomin in j o spremi l i na njeni zadnj i pot i . Posebna zahvala šte­v i l n i m darovalcem, k i so namesto vencev darova l i po njeni želji, d o b r i m sosedom za vso pomoč ka­ko r domačim pevcem za sočutno zapete žalostinke.

žalujoča družina Jenkova

Jezersko, 4. januar ja 1971

nesreče m

OTROK S T E K E L ČEZ CESTO

V petek, 2. j anuar ja , popoldne je v M i l j a h p r i Kranju ne­nadoma s tekla čez cesto 10-letna Tat jana Blažun iz Orehovelj. Voznik osebnega av tomob i la Stanis lav Bašelj z Visokega, ki

prav tedaj pr ipe l ja l , je dekl ico zadel. Ranjeno Tatjano so odpel ja l i v l jub l jansko bolnišnico.

NEZGODA PRI SANKANJU

V nedeljo, 3. januarja, ob deveti uri zvečer se je na Jese­nicah s sankami pripeljal na cesto prvega reda 18-Ietni Bogdan V i l m a n . V i l m a n je zapeljal prav pred osebni avtomobil, ki ga je vozi l Snndi Ažman z Jesenic. Pri trčenju so huje ranjenega Bogdana V i h n a n a prepeljali v jeseniško bolnišnico.

P O Ž A R A 1. januarja nekaj po četrti

ur i zjutraj je izbruhnil i požar na pritlični hiši združeni z gospodarsk im poslopjem, last Jožeta Kavčiča iz Grahovč p r i Tržiču. Hiša je v celot i pogo­rela, škode je za približno 80.000 d in . V z r o k požara še raz iskuje jo .

V nedeljo, 3. j anuar ja , ne­kaj po osmi u r i z jutraj je iz­b r u h n i l požar v gost i ln i Tav­čar v Begunjah. Ogenj je na­

stal, ko je natakarica polnila oljno peč z gorivom. Ogenj je iz peči švignil v strop in po stenah obloženih z lesom. Ogenj se je razširil še v točil­nico in sosednjo sobo. Nata­karica je zbežala ven in zapr­la vrata, pri tem pa je nasta­la manjša eksplozija, zaradi katere so popokala stekla na oknih, škode je za okoli 15.000 din. Požar so pogasili delavci begunjske bolnišnice.

Delavska univerza Tomo Brejc Kranj

vpisuje v I I . polletju v 5., 6., 7., 8. razred osnovne šole ter v začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje nem­škega, italijanskega, angleškega in francoskega jezika. Prijave sprejema za jezikovne tečaje do 12. januarja in za osnovno šolo do 20. januarja 1971 vsak dan od 7. do 16. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Vse informacije dobite tudi telefonično na St. 21026, 21243.

Tapetništvo Radovljica

ŠVICARSKE KARNISE, SILENT GLISS, Z A V E S E IZ S T E K L E N E TKANI­N E IN DRUGE, TAPI-SOM IN OSTALE OBLO­G E ZA TLA.

VSA DRUGA TAPETNI­ŠKA IN DEKORATIVNA DELA. LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE , KAR­NISE IN TAPISOM. DE­LA OPRAVLJAMO SOLID­NO IN STROKOVNO.

S E PRIPOROČA TAPET. NIŠTVO RADOVLJICA

V torek, 5. januarja, ob 3.20 je Izbruhnil požar v elektroposlovalnlci Veleželeznine Merkur, poslovna enota železnina, v Radovljici, škoda še ni ocenjena, je pa velika. Vzroke požara še raziskujejo. — Foto: F. Perdan

V imenu 14 tisoč naših otrok

Čeprav so bili dnevi pred novoletnimi prazniki v znamenju čestitk, voščil in veselega razpoloženja, pa je bil dogodek v Kranju vendar značilen. Zveza prijateljev mladine Slovenije je namreč v Kranju podelila zlato značko 60-letncmu Josipu Bakoti-Barbi, ki jc vseh 14 let, odkar ima Kranj na Ste-njaku letovišče za otroke, Barba kot upravnik in prevoznik med otokom in celino postal prava legendarna oseba. Okrog 14.000 otrok in šolske mladine Gorenjske in mnogi iz Velenja, Kamnika in Ljubljane, ki so v tem času letovali na Stenjaku, vedo pripovedovati o Barbi in njegovem Tarzanu. Barba je bil v resnici, včasih celo bolj kot upravnik, pravi ljubitelj otrok. Vedno so se zbirali okrog njega. Zlasti ko jim je pripovedo­val, kako jc kot mornar včasih preplovil razburkane oceane, kako je vozil prve partizanske ladje po Jadranu, kako je učil Tita ribarjenja in vodenja motornega čolna . . . V prvem prostem spisu v šoli o počitnicah in letovanju je bilo na sto­tine takih z opisom prijaznega Barbe in njegovega Tarzana.

Zdaj se je Barba upokojen umaknil na Krk (Punart 29), kjer ima hišico in vrt in seveda tudi čoln. Tarzana ni več. Doživel in preživel je. Toda Barba pravi, da mu je dolgčas po otrocih. Pravil je o 7-letni punčki, ki se ga jc tako oprijela njega in Tarzana, da ni hotela domov, pravil je o šolarjih iz Gori j , ki so ga ob nekem zimskem obisku naložili na sanke in . . .

Šestdesetletne oči starega mornarja in ljubitelja otrok so zarosele, ko je prejel zlato značko. Bila je to prva zlata značka, ki je šla iz republiških meja. Srčnost ne pozna meja.

še na mnoga zdrava leta Barba v imenu tisočev in tisočev naših otrok. K. Makuc •

Z a n i m i v a n o g o m e t n a

f i l m a V soboto, 9. januarja, ob

15,30 bodo v kino Storžič v Kranju predvajali dva filma (nemški: Sn angleški) o nogometu v razdobju zadnjih petih let z naslo­vom O statiki in pripravi nogometašev. Na to pred­vajanje gorenjska nogo­metna podzveza vabi vse trenerje gorenjskih mo­štev in ostale ljubitelje no­gometa. — dh

Marija Strajner, član predsedstva republiškega odbora ZDPM in tajnica Ob. zveze DPM Kranj izroča slavljencu zasluženo priznanje. K. M. — Foto: F. Perdan

Hokej

Jesenice še vedno

brez poraza

Pred dnevi je bilo odigran-* drugo kolo zaključnega ck'!3

tekmovanja v A in B skup'1 1 1

zvezne hokejske lige. RczuU 3 ' ti: Medveščak : Jesenice 1;̂ ' Slavija : Olimpija 5:16. V vod; stvu so Jesenice s 4 točkam1

prednosti pred ljubljanski Olimpijo. V prihodnjem ko« se bodo Jeseničani pomeri'1

doma z Olimpijo. V B skupini pa je Kranj*

ska gora igrala neodločen" 4:4 z beograjskim Partizanofl* Kranjska gora je trenutno vodstvu s 3 točkami, vend^ z boljšo razliko v golih, prihodnjem kolu bo Kranjsk gora igrala z ekipo Beograd**

J .

f

Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah

Veliki uspehi mladih športnikov iz Žirov Pred dnevi je b i l v Žireh redni letni občni zbor

SSD Tabor -2 i r i . Občnemu zboru je pr isostvovala veči­na m lad ih športnikov iz osnovne šole.

Najzanimivejši del je b i l a razprava, saj je ve l iko mlad ih športnikov govori lo o doseženih uspehih v šol­skem letu 1969/70. Resnično so uspehi žirovskih naj­mlajših športnikov ve l ik i , z last i še, če pogledamo, v kakšnih okoliščinah delajo (brez telovadnice), potem so t i uspehi še to l iko več vredni . Ogle jmo s i nekaj največ­j i h : prvo mesto na republiškem fest ivalu v košarki (ženske), republiške prvak in je ; tretje mesto v zveznem mer i lu (ženske), občinski p r vak i v košarki (dekleta in fantje), drugo mesto n a občinskem rokometnem prven­stvu (dekleta), ek ipno i n posamezno p rva mesta na občinskem at le tskem prvenstvu, več p r v ih mest na razn ih tu rn i r j i h i n srečanjih ob prazničnih dnevih.

Našteti uspehi so zelo lepa b i l anca in pa predvsem spodbuda m l a d i m športnikom za delo v pr ihodnje .

Domen i l i so se tud i za organizaci jo smučarskih tre­ningov, drsalne šole, plavalne tečaje (poleti), ustanovi­tev krožka za ma l i nogomet, namizn i tenis i t d .

Žirovski m lad i športniki z v e l i k im o p t i m i z m o m gle­dajo v bodočnost, saj so perspekt ive ugodne. Ccz nekaj let bo ob šoli stala moderna telovadnica, k i bo omogo­čala m l a d i m športnikom tudi sistematično z imsko delo. Takrat bodo nastopi le možnosti za organizaci jo krož­kov, kot je orodna telovadba, saj t rad ic i j a i z v i ra iz Predvojne in povojne dobe. Prav tako bo lahko na novo zaživel T V D Par t i zan .

M l a d i športniki so torej optimistično razpoloženi, Pr iprav l j en i za delo i n pod s t r okovn im vodstvom peda­gogov Dar i j a in M a r k a Erznožnika pr iprav l j en i na dosego nov ih športnih uspehov. B.

Mednarodno FIS-IA tekaško tekmovanje Bohinj 1971

V Bohinju zbrana vsa tekaška elita Bohinj bo v soboto in ne­

deljo spet gostitelj družbe najboljših evropskih smučar­skih tekačev. Na XVII. med­narodni FIS-IA tekaški pri­reditvi se bodo v posamičnih tekih pomerili tekači sedem­najstih evropskih držav. Bo­hinj je letos na svojo prire­ditev povabil res vse najbolj­še, ki v tekaški smučarski di­sciplini kaj pomenijo.

Bohinjcem, ki slovijo, da so odlični organizatorji vseh prireditev, to so dokazali že na vseh dosedanjih, spet ni naklonjeno vreme. Bohinjci ne bi bili Bohinjci, če se ne bi trdoglavo zagrizli v to te­žaško delo. Prepričani smo, da jim bo to tudi uspelo in odlično Izpeljali prireditev, kot smo jo že vsa leta nava­jeni.

Da bo na tej prireditvi zbra­na res vsa smetana tekaškega športa, kaže že podatek, da bodo vse države poslale svo­je najboljše tekače. Na prvi I-A tekmi se bodo prvič v le­tošnji sezoni pomerili tekači, ki so na lanskem svetovnem prvenstvu v Visokih Tatrah osvajali kolajne in postali sve­tovni prvaki. Rusi, Norvežani, Švedi, Cehi, in Zahodni Nem­ci — z dvakratnim zmagoval­cem Bohinja Demlom — so najavili kompletne reprezen­tance. Tudi odličnih Avstrij-

V bodoče: več tekmovalnega športa V zadnjem tednu starega

*«ta so se sestali na občnem 2 b o ' " u tudi člani T V D P a r l i -* • iz Križev. O dveletnem delu te telesnov/.gojnc orga-

izacije j e poročal njen dol­goletni predsednik K r i s t j a n £ ° k a , j . Čeprav je društvo

oseg i 0 lepe organizaci jske tekmovalne uspehe, pa

Jrjrjjf poglejmo, kaj delo a l b o l j ov i ra ! Predvsem so

^gotovih, d a bo potrebno n i s i Or8anizacijo samo in kad roditeljskega noj-r*' k a r b o us tvar i l o mož­a k i i za večjo množičnost. 3000 o k o , i 5 zajema že nad Čj a n Prebivalcev, a k t i v n b 170 ° D P a r t ; z a n a P « je okoli razrn S C m d r x * » C u « bodo k 0 T! r e, ž c v letošnjem letu, nai^? d°Krajena nova šola z ( J r JOKXernejšo telovadnico Prav n aJvečjo) v občini, do' I m o * n o s t i vadbe pa bo-vezav S O Č i , e t u d i v e ć J O P°" &okir° m c d Sohvko in izven-

x s *o telesno vzgojo.

Jojo k r i ^ k e m Partizanu deiu-gijiin v ° m e l n a . smučarska, i n v f^ačna, namiznoteniška mest ° V s k a S o k c i-> a- Posebno kajna J? *** P^niška • * * vovnjn- ' k i J O v o d i Požrt-zar v 1 Q - 7

r o d s o d n i k P e t e r R ^ K t v o m Z70- l e t u so pod vod-' • B ^ l i S " 9 o r i š k a do konca k a lnicn m SO-mctrsko ska-

°. " a katerih so se le­

tos že začela odv i ja t i tekmo­vanja. N a zgledno sodelova­nje kaže tudi dejstvo, da so se občnega zbora udeležili p o leg 80 članov tudi predstav­n i k i vseh društev i n organi­zacij v k ra ju . Še posebej lopo sodelujejo s taborniško orga­nizac i jo .

M e d najpomembnejše n a l o gc v delovnem načrtu za le­tošnje leto so člani uv r s t i l i vzgojo bodočih vad i t e l j sk ih kadrov , k i j i h bodo v še več­j em številu šolali na vsako­letnih spec ia l i z i ranih tečajih in seminar j ih , organizaci jo pomembnejših kra jevn ih , re­publiških i n mednarodn ih p r i ­

red i tvah (že v j anuar ju bo n a 50-metrski skaka ln ic i od­pr t o mednarodno prvenstvo Tržiča z udeležbo skakalcev iz Koroške in Ju l i j ske kra j ine ter republiško prvenstvo za mlad ince ) , poleg rekreaci j ­skega športa bodo v še večji mer i go j i l i tekmovalnega, v i ­šek pr iredi tev pa bo pred­stav l ja l t rad ic iona ln i I X . športni teden v K r i z a h v j u ­n i j u .

Občni zbor j c za predsed­n i k a društva ponovno i z vo l i l K r i s t j a n a K o k a l j a , k i je za­o ra l l ed ino 1947, nepret rgoma p a je oprav l ja l predsedniško dolžnost že zadn j ih 9 let. -ok

Gorenjsko prvenstvo v kegljanju

Elektro na kvalifikacijah

Na kegljiščih Jesenic in Kranju se je pred dnevi kon­čalo ekipno prvenstvo Gorenj­ske v kegljanju. Nastopilo je sedem ekip — Triglav, Jeseni­ce, Kranjska gora, tržiški Ljubelj, Elektro-Kranj, Bled ter »Simon Jenko« — Podre-ča. Po pričakovanju je prvo mesto pripadlo ekipi Triglava pred Jesenicami in Kranjsko goro. Ker so si vse tri ekipe avtomatično priborile vstop

na tekmovanje v I. republiški l i g i , pa i m a četrtoplasirani E l ek t r o še možnost, d a si na kva l i f i kac i j ah pr ikeg l ja vstop v družbo najboljših sloven­s k i h ek ip .

VRSTNI RED: 1. Triglav 14.157, 2. Jesenice 13.931, 3. Kranjska gora 13.599, 4. Elek­tro 13.594, 5. Tržič 13.401, 6. Bled 13.103, 7. Simon J enko 12.770. -dn

cev, Italijanov in Poljakov ne gre metati v koš, saj znajo prekrižati račune marsikate­remu favoritu.

Po dveh tekmah, ki so ju imeli jugoslovanski tekači, je zvezni kapetan Josip Kacerin že določil jugoslovansko re­prezentanco. Barve reprezen­tance bodo zastopali: Ker štajn, Mlinar, Domik, Dret-nik, Grašič, Bavče, Kalan, Zu­pan in Kobilica pri članih, pri mladincih pa: Burger, Jako-panec, Mozgan, "šimnic in Taj­nikar. Vsekakor bo v jugo­slovanski reprezentanci prva

violina Jeseničan Alojz Ker-štajn, ki Je že na dveh letoš­njih dirkah dokazal, da v Ju­goslaviji še vedno nima kon­kurence. Tudi ostali se bodo potrudili, da bodo dostojno branili barve reprezentance.

Torej, vrli prireditelji Bo­hinjci, poskrbite tako kot vedno, da se bodo tekmoval­ci, vodje ekip, gostje, časni­karji in ostali dobro počuti­li med vami in da vam bodo ob slovesu spet segli v roke z obljubo »Na svidenje pri­hodnje leto.«

D. Humer

Pokala za Begunje in Tržič V nedeljo je bi lo na sanka

ški progi v T rnovcu p r i So r i letošnje prvo sankaško tek­movanje. 65 tekmovalcev in tekmovalk se je pomer i lo na 650 metrov dolgi progi za po­ka l O b Z T K Ljubljana-Šiška v kategori j i t ekmova ln ih sani za poka l T V D Part izan So ra v kategor i j i navadnih sani .

N a dobro pr iprav l j en i p rog i so v kategor i j i t ekmova ln ih sani najbol j izenačeno e k i p a ime l i Begunjčani k i so p r i članih osvoj i l i p rva t r i mesta , ter zanesl j ivo osvo j i l i p oka l . V kategor i j i navadnih sani pa so zmagal i Tržičani pred domačini, Par t i zanom iz So-re. • F. R.

Košarka

Za najzaslužnejše priznanja N a jub i l e jn i skupščini ko­

šarkarske zveze Slovenije, k i je b i l a pred nedavn im v L jub l jan i , so pode l i l i najza­služnejšim članom košarkar­ske organizaci je številna pr i ­znanja. Nagrajenci z Gorenj­ske so b i l i nas lednj i :

P laketo za dolgotrajno delo v košarkarski organizac i j i sta prejela Franc Benedičič i n

T ine Benedičič z Jesenic, p r i ­znanja pa so pre je l i : ing . Peter K a f o l (Škofja L o k a ) , ing. M i l a n Rus in Janez Pa-lovšnik (K ran j ) , K K Tr ig lav K r a n j i n K K Jesenice, t rener kranjskega Triglava Janez Pa-lovšnik pa j c b i l proglašen za najboljšega trenerja prve re­publiške košarkarske lige v letu 1970. D. 2 .

T e k a č i za srebrno pal ico

V nedel jo je b i l a v D o l u p r i L jub l j an i zadnja preiz­kušnja smučarjev tekačev pred mednarodn im tekmova­njem, k i bo v soboto in nede­l jo v Boh in ju . Favor i t i tud i tokrat n iso razočarali, saj so v vseh kategor i jah zmagal i s precejšnjo prednost jo . Ker -štajnu so štoperice na c i l j u i zmer i le ka r dve m i n u t i pred­nost i p red k l u b s k i m tovar i ­šem M l ina r j em . Zmagova lc i v posameznih d i sc ip l inah : pio­n i r j i — Božo Kordež (Alples ) , m lad inke — 1. M i l e n a Kordež (Tr ig lav ) , mlajši m lad inc i — 1. E m i l G r a d (Dol ) , starejši m l a d i n c i — 1. Franc Ta jn ika r (Jesenice), članice — 1. Jožica G r i l c (Lovrenc n a Pohor ju ) ,

mlajši člani — 1. M a t o šim-nic ( J L A ) , člani — 1. A l o j z Kerštajn (Jesenice), ek ipno — ŠD Jesenice.

D. R o z m a n

Namizni tenis

P a j e r p r v i K o m i s i j a za namizn i tenis

p r i občinski zvezi za telesno k u l t u r o j c v N a k l e m organiz i ­ra la p r v i poz ivn i tu rn i r z a člane B skupine . Največ uspe­ha so ime l i igralc i T r i g l ava i n Naklega . V r s t n i red: 1. Pa­j e r (Tr ig lav ) , 2. Vog lar , 3. Zupan , 4. T r i l a r (vsi N a k l o ) , 5. Ko r en jak (Sava) i t d .

Občinski t u r n i r z a p ion i r j e i n m l a d i n c e

V soboto je b i l v K r a n j u p r v i občinski t u r n i r za pionir ­je in mladince . Nas top i l o j c 40 igralcev. V sa prva mesta so zasedl i i g ra lc i Tr ig lava . V r s t n i red : p i on i rke — 1. S la-

doje, 2. S t u c i n , 3. Tep ina , pio­n i r j i — 1. Stare , 2. L ipovec , 3. Djokič; m lad inke — 1. L . Novak , 2. Zakojič, 3. T. No­vak; m lad inc i — 1. Pajer, 2. Stare, 3. Svabič i t d . A . Novak

I - i / ;4 •i r i smr tn

p r a š a r m

i j e

3 o d g o v -i o r i

Gost je današnje rub r i ­ke so tr i je k r an j sk i šofer­j i , dva sta zajposlena p r i Cestnem podjet ju v K r a ­n j u , eden pa p r i K o m u ­na lnem serv isu. M e d no­vo le tn imi prazn ik i so skr­bel i za urejenost naših cest. N j i m i n n j ihov im tovarišem se l ahko zahva­l imo , da n a gorenjsk ih cesta k l jub močnemu sne­ženju ni prišlo do večjih zastojev.

veliko težavo umaknila. Danes sem precej utrujen, saj veste. Šele danes sem v resnici prost, ne vem pa, koliko časa bom, saj je naše delo odvisno od vremena. Upam, da kaj takšnega, kot je bilo zad­nje dni, ne bo več. S ce­ste nismo odstranjevali samo snega, ampak tudi polomljeno drevje. Uspeli smo, saj so imeli avtobusi malenkostne zamude.«

0 Janez Potočnik, 34 let, doma s Crngroba, 10 let poročen, oče 4 otrok: »Na cesto sem šel v sobo­to, 26. decembra. Najprej sem posipa val cesto Go­renja vas — Lučine in Treblja — Sovodenj. Ven­dar to ni trajalo dolgo, ker sem moral zaradi vi­sokega snega kmalu zače­ti plužiti. Skrbel sem za cesto od škofje Loke do žirov. Povedati moramo, da smo letos prvič plužili do Žirov, za kar so nam bili šoferji avtobusov zelo hvaležni, posebno pa do­mačini, saj so imeli ure­jeno cesto do Loke. Na silvestrsko noč sem plu-žil cesto od Trebije do Sovodnja. Snega je bilo približno 20 centimetrov. Na cesti je bilo veliko voznikov. Mislim, da se vozniki v takšnih okolišči­nah premalo ozirajo na nas! Povem vam samo ta­le primer: vozil sem proti Sovodnju. Srečal sem pre­cej avtomobilov. Zastojev ni bilo. Ko sem že mislil, da bom ob polnoči na ci­lju, sem srečal fička ljub­ljanske registracije, ki ni in ni hotel s ceste. Da bi šlo lažje sem izogibališče splužil, vendar voznica ni hotela stran. Izstopila je in ml dejala, naj naredim z njo kar hočem Pred me­noj se Je vrgla v sneg re­koč, da je histerična. S pomočnikom sva fička z

£ Jože šubic, 29 let, do­ma iz Kranja, 9 let šofer, poročen, oče dveh otrok: »V službo sem šel v nede­ljo, 27. decembra, ob še­stih zjutraj. Posipal sem ceste Jeprca — Ljubelj, Kranj — Brnik — Lahov-če in Kranj — škofja Lo­ka — Jeprca. Posipal sem s peskom in soljo. Ker je bilo snega vedno več, sem moral tudi plužiti, in si­cer cesto proti Ljubelja in odsek med Kranjem i« Jeprco. čeprav so bili na cesti na Ljubelj veliki za. meti, sem jim bil kos, ta­ko da jc bila cesta z mt-še strani prevozna. Veliko mi je pomagal naš »rez-kar«. Zanj skoraj ni ovir. Povedati moram, da bi bi­lo naše delo dosti lažje, če bi bili vozniki bolj di­sciplinirani in nas razu­meli. Dogaja se, da te voz­nik po vsej sili prehiti. Na klancu ga doideš in ti ne preostane drugega, kot da ga porivaš. Najbolj sem pa vesel, ko se po ta­ko naporrgm večdnevnem delu vrnem domov. Druži­na me pričakuje kar na stopnicah in čaka, kdaj bom pozvonil . . .

Q Franc Kosi, 32 let, doma i/. Kranja, 6 let šo­fer, oče treh otrok: »Za­poslen sem pri Komunal­nem servisu, kjer vozim tovornjak s plugom. Na novoletno delo sem odšel

na Silvestrovo ob petih popoldne. Plužil sem Ce sto talcev, Cesto 1. maja cesto proti pokopališču cesto proti Planiki in ko lodvoru, Delavsko cesto cesto na Orehek, proti Puškami itd. Na slednji je bilo najtežje, ker je ozka in nisem imel kam odrivati snega. Ob polno­či sem si vzel toliko časa, da sem skočil na kolo­dvor nad kavo in vinjak. Drugače za nas ni pre­stanka, će trenutek za-mreš, te sneg prehiti in potem mu nisi več kos. Drugače pa so bile kranj­ske ulice med prazniki mirne in brez večjega pro­meta, kar ml je olajšalo delo. Saj veste, kako je z vozniki. Delaš jim do­bro, oni pa mislijo, da si jim v napoto . . . «

Dragi šoferji, srečno no­vo leto in srečno vožnjo! Vozniki so vam gotovo ze­lo hvaležni za opravljeno delo!

J . Košnjek

Letalska šola A L C lani najboljša v državi

Izvršni odbor Letalske zve­ze Jugoslavije je proglasil letalsko šolo Alpskega letal­skega centra v Lescah za najboljšo letalsko šolo v Ju­goslaviji. Prvo mesto so le­talci ALC zaslužili z odlič­nimi rezultati v padalstvu, jadralnem in motornem lete­nju. Ta izreden dosežek go­r en j sk ih letalcev povečujeta prvi mesti v posameznih pa­nogah — namreč — letalci ALC so v generalni razvrstit­vi najboljši jadralci in naj­boljši padalci v državi. K

temu uspehu je nedvomno največ prispevalo sistema­tično delo šole v zadnjih ne­kaj letih, ki je prav v lanski letalski sezoni obrodila obil­ne sadove.

Tako so jadralni letalci naleteli 925 ur in preleteli 7691 km. Osvojili so 4 po­goje za diamantne »C« znač­ke, najvišja športna prizna­nja v letalstvu. Padalci so opravili 2672 skokov, osvojili 3 diamantne »C« značke in postavili nov državni rekord.

T. P.

Sklad Staneta Severja Tik pred novim letom je

Gorenjska predilnica iz Škofje Loke poslala odpr­to pismo Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, v katerem spo­roča, da je njihov delav­ski svet sprejel pobudo za ustanovitev posebnega sklada v spomin velikega slovenskega umetnika Sta­neta Severja. Sklad naj bi

pomagal pri gledaliških kulturnih prizadevanjih v skladu z načeli velikega pokojnika. Ustanovila naj bi ga Akademija za gleda­lišče, film, radio in tele­vizijo, delovne organiza­cije pa bi prispevale de­nar. Gorenjska predilnica je že namenila v sklad 5000 din.

lb

2 0 - l e t n i c a smučar-d o m a na J o š t u

20. decembra lan i je m i n i l o 20 let, k o so nekdan j i člani smučarskega društva K r a n j na Joštu o d p r l i nov smučar­sk i d om. Takra t so ga zgra­d i l i s pros tovo l jn im de lom. T a k o so na p r ime r vso ope­k o znos i l i n a Jošta, polet i p a so p r i p r a v i l i več de lovnih br igad .

V k r an j skem smučarskem k l u b u Tr ig lav so sk l en i l i , da bodo ob 20-lotnici d oma po­vab i l i vse tiste, ki so nekdaj

sodeloval i p r i gradnj i s pro* s tovo l jn im de lom, na sreča­nje. Srečanje bo v soboto« 9. j anuar ja , ob 16. u r i (ob vsakem vremenu) v dorn« na Joštu. K e r so sp isk i l judi; k i so p red dvajset imi l e t l

sodeloval i p r i gradnj i , P 0* manj k i j i v i , naproša odbor smučarskega k luba , da jfj udeleženci srečanja z dopMj n ico pr i jav i jo F rancu Medj1

na naslov: F ranc Medj* K r a n j , De lavska cesta 47.

mi

V teh dneh najbolj pomembno vozilo. — Foto: F. Perdan