GENA 70 din - Leto XXXIX - Št. 51 KRANJ, torek, 8. julija 1986

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

Dudke po tri dinarje Kako ve l ik problem so zaloge pove Podatek, da so v t rgovini dudke še P° tr i dinarje i n zobne k r t a č k e po š t i r ideset dinarjev . . .

stran

Podstrešna soba — atelje in fakulteta Letos za prvomajske praznike je slo­venskemu p l an in skemu d r u š t v u Tr ig lav v Z i i r i c h u podar i l s l iko z mot ivom m o g o č n e tr iglavske ste-

Bogastvo v otroškem grobu Arheo log i so že l an i o d k r i l i prve grobove na vzpet in i t ik pred vasjo, letos pa so z de l i nadaljevali i n pr iš l i so do nov ih najdb. Doslej so naš l i 40 grobov.

& "1 B O R C I , A K T I V I S T I I N R E Z E R V N I V O J A Š K I S T A R E Š I N E Z B R A N I V K R A N J U - M o g o č n a po l i t i čna i n k u l ­turna manifestacija je b i l a ob dnevu borca na Gorenjskem sejmu v K r a n j u , saj se je tu na 18. zboru aktivistov »n borcev Gorenjske i n 16. s r e č a n j u rezervnih vo jašk ih s t a r e š i n zbralo več t i soč l judi iz vse Gorenjske i n iz v s e h krajev Jugoslavije. Slavnostni govornik je b i l M i l a n K u č a n , predsednik C K Z K Slovenije. Več o s r e č a n j u berite na 2. i n 7. s t rani . — Foto: F . Pe rdan

^ ° v a asfaltna prevleka na gorenjski cesti — Delavci Cestnega podjetja *^ranj so že uredili štiri odseke na magistralni cesti Črnivec—Podtabor , v "olžini skoraj pet kilometrov. Dela so veljalu 140 milijonov dinarjev, denar P* je prispevala republ iška skupnost za ceste. Naslednji cestni odsek, k i ga bodo obnovili delavci Cestnega podjetja, bo odsek Korensko sedlo—Ix>g Pr< Kranjski gori. — Foto: F. Perdan.

Š i m e n c v o d i n a e v r o p s k e m p r v e n s t v u

Rie t i , 7. ju l i ja — Ivo Š i m e n c s K o k r i c e , sicer č lan Alpskega le­talskega centra Lesce Bled , za zdaj u s p e š n o brani naslov evrop­skega prvaka v jadra lnem letenju v k lubskem razredu, k i ga je osvojil na p r e j š n j e m prvenstvu v Lescah. Po č e t r t e m tekmovalnem dnevu v Riet i ju prepr ič l j ivo vodi pred O h l m a n n o m iz Zvezne repu­bl ike Nemči j e . Š i m e n c je v š t i r ih dnevnih p r e s k u š n j a h kar t r ikra t zmagal in ima pred d r u g o u v r š č e -n i m domala petsto točk predno­sti. Dobro se drži jo tudi ostali ju­goslovanski piloti , saj je S ta r iha na tretjem mestu in Ko la r i č na č e t r t e m , (cz)

Margaret Thatcher pisala v Mojstrano V e l i k o veselja je pože lo p ismo b r i ­tanske premierke Margare t T h a ­tcher, k i se je zahva l i l a za vabi lo i n napisala, da obža lu j e , ker j i d r ž a v n i ­š k e do l žnos t i ne dovoljujejo ob iska v M o j s t r a n i . . .

stran 6

Sam sebi poslal telegram R a d je menjal s l u ž b e . Delo se m u je nekega dne tako uprlo, da je sam se­bi poslal obvestilo o očetovi smr t i . Telegram je pomol i l pod nos refe­ren tk i . . .

stran 9

N a s k u p n e m , s l o v e n s k e m g r a d i m o

Globoka je zmota tistih, ki še mislijo, da je ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora sprta s sedanjostjo, da v njej tiči želja po spreminja­nju meja in ogrožanju drugih narodov ter njih samostojnosti, da je to sla po veliki zedinjeni Sloveniji. Ideja skupnega slovenskega kulturnega pro­stora je le povezovanje slovenske narodne zavesti, je duhovno in kulturno povezovanje Slovencev, ne glede, kam jih je prisodila usoda zgodovine. Tretjina slovenskega naroda živi izven matične domovine in skupni slo­venski kulturni prostor naj nas medsebojno tesneje poveže. Lanski plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte v Novi Gorici je samo oživel to za­misel, kije živela že med narodnoosvobodilnim bojem inje doživela svojo potrditev v določilih ustav Jugoslavije in njenih republik, da smo dolžni sodelovati in pomagati našim ljudem, ki živijo zunaj, ne da bi se pri tem vtikali v notranje zadeve držav, v katerih so deli naših narodov in narod­nosti. Ta napredna ideja je našla svoje opredmetenje tudi v Helsinški listi­ni. Prizadevanj za skupni slovenski kulturni prostor se zato ne smemo sra­movati in o njih boječe govoriti, ampak ga moramo zagovarjati in utrjeva­ti z dejanji, obenem pa prepričevati tudi tiste, ki še vedno mislijo, bodisi na tujem ali doma, da je to izraz slvoenskega nacionalizma. Skupni slo­venski kulturni prostor je tudi spoštovanje drugih in težnja, da z njimi ži­vimo v slogi in sožitju. To ni zanikanje in podcenjevanje kulture in duhov­nega bogastva drugih, ampak prispevek k boljšemu medsebojnemu spo­znavanju in spoštovanju. Zato je predsedstvo republiške konference SZDL s sklepom, da bo temu namenilo še večjo pozornost, ravnalo prav, obenem pa je k sodelovanju pozvalo vse, ki lahko po svojih močeh prispevajo k utr­jevanju skupnega kulturnega prostora. Tudi zaradi tega se lahko razelek-tri marsikateri atom, ki ŠT? ogroža enakopravno sožitje doma in na tujem.

J. Košnjek

V Bukovščici odprli prenovljeno podružnično šolo

j^ggka skupščina sprejela program ^hnološko-ekološke sanacije Termike

lermika bo čistejša

^Kofja Loka, 2. julija — Do konca prihodnjega leta bo Ter-^ika na Trati vse vrste onesnaženja okolja spravila v okvir ikonsko dovoljenih mej.

» r ^bor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta potrdila pro-Us t o hno loško-eko loške sanacije Termike z nekaterimi dodatki, ki j ih je

°tflasil in zahteval izvršni svet. r, a, Gre za to, da morebitna zahteva Termike po novih proizvodnih površi-Hav r u r n u O J j nove v sanacijskem programu, ampak bo stvar posebne obrav-dot/' U l t o ( < > 0 0 E m i s i j u S K P O z Instituta Jožefa Štefana potrebo po jjr™*tnih zemljiščih podprla. Dokler ekološka sanacija ne*ho gotova, Ter-fc*a v širi tev proizvodnje ne bo vlagala. Strokovnjaki S E F Q bodo ocenili W Uvedbe ne projekte za sanacijo žveplovega dioksidu, žveplovodika in

P**, ki jih bo Termika predložila do konca tega leta. J_J i

Že pred več kot sto leti so tod živeli znanja željni ljudje. Tako se je 1871. le­ta 71 otrok iz bukovškega okoliša spo­znavalo z osnovami pisave in računa­nja. Temelj za šolsko stavbo, k i je zdaj prenovljena, so postavili maja 1911. le­ta. Leto kasneje je bila že zgrajena.

V stoletni kroniki bukovškega šol­stva je ta nedelja gotovo pomemben mejnik. Stara šola, k i je postala prete­sna za vse dejavnosti, v kateri je bilo neudobno in pozimi mrzlo, je bila vključena v referendumski program prenove oziroma gradnje šol v loški ob­čini, za katerega so združevali denar vsi zaposleni.

Podružnica v Bukovščici, k i je ena od treh podružnic mat ične šole Ivana Groharja v Podlubniku (v Lenartu je že prenovljena, v Bukovici pa še bo), je dokaz več, da referendumski program majhnih podeželskih šol ni obšel.

Obnova šole v Bukovščici je stala okrog 40 milijonov dinarjev. Učilnica je zdaj lepo urejena, prav tako kuhinja in večnamensk i prostor, k i je telovad­nica in kulturna dvorana obenem, no­vo" gretje bo uspešno pregnalo zimski mraz, nova je tudi toplotno zašči tena fasada stavbe, če naš te jemo le nekate­ra na jpomembne j ša dela. Seveda pa ne gre prezreti tudi lepe zunanje uredi­tve šole z igriščem in vrtom, h kateri so s prostovoljnim delom pomagali tudi krajani.

Med prenovo šole je učiteljici Zofki Bernik in njenim učencem (vsako leto se zamenjata prvi in tretji razred z drugim in četr t im) prijazno odstopil hi­šo najbližji sosed Matevž Pogačnik, k i se je lani preselil v novo hišo. Tako pouk ni trpel, celo bolj prijetno je bilo otrokom v topli »učilnici« s kmečko pečjo in domači kuhinji.

Septembra pa bodo učenci spet z ve­seljem prestopili stari šolski prag v prenovljeni šoli.

H . Je lovčan

Po žledu v loški občini N o v m e j n i k v s t o l e t n i k r o n i k i • -v • w • Bukovščica, 6. julija — Danes so v Bukovščici slovesno odprli prenovljeno po-^ ^ J * a V l C n ^ O 1 C d ružn ično šolo, k i so jo zgradili 1912. leta. Preureditev, k i je temeljito posegla v

notranjo in zunanjo podobo šole, je stala okroglih 40 milijonov dinarjev.

p l a č a t i Skofja Loka, 1. julija - Žled je no­

vembra lani povzročil v loški občini do­bro milijardo dinarjev škode v gozdar­stvu, kmetijstvu, na elektr ičnih in poštnih vodih. Znesek predstavlja 5,63 odstotka družbenega proizvoda občine, zaradi česar so Ločani upali na repu­bliška sredstva solidarnosti za odprav­ljanje posledic elementarnih nesreč, do katerih imajo po sedanjem dogovo­ru in ustaljeni praksi vso pravico.

Vendar pa je republiška komisija, ki je pred dnevi o stvari razpravljala, lo­ški predlog zavrnila, čeprav novi dogo­vor, ki bo upošteval le škodo zaradi po­plav in potresov, še ni sprejet in so ne­katere občine že dobivale pomoč tudi za odpravo škode zaradi žleda.

Argument, češ da so solidarnostna sredstva namenjena le za odpravo ško­de, ki ogroža ljudi, je iz trte zvit. Glede na to, da komisija rešuje vloge za soli-durnostnu sredstva tudi po dve leti, je to kaj čuden razlog za odklonitev. Si­cer pa; kdo bo prevzel odgovornost, če bo zaradi provizoričnega elektr ičnega kabla naslednjo zimo koga na Loškem ubilo?

Očitno imajo vse občine pravico pla­čevati v republiški sklad, denarja, ko ga potrebujejo, pa vse nimajo pravice dobiti. Izvršni svet je sklenil, da bo vztrajal tudi pri tej drugi pravici. H . J .

V Sloveniji soglašamo z ukrepi zvezne vlade

Zategnjene vajeti porabe Ljubljana, 2. julija — Predsedstvo republ i ške konference S Z D L je v torek po­zvalo k spoštovanju najnovejših ukrepov zveznega izvršnega sveta, prav tako pa tudi podpori sklepov, k i j ih je v sredo sprejela republ i ška skupščina .

Podpredsednik republ iškega izvrš­nega sveta Janez Bohorič je v torek z ukrepi zveznega izvršnega sveta se­znanil č lane predsedstva republ iške konference S Z D L , v sredo pa je pred­sednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj o njih poročal delega­tom slovenske skupščine. T i so spre­jel i tudi nekaj dopolnilnih ukrepov, k i so v njeni pristojnosti. Zvezni izvr­šni svet je n a m r e č odločil, da po repu­bl ikah in pokrajinah lahko sprejmejo nekatere dopolnilne predpise, k i pa ne smejo krni t i bistva in usmeritev sklepov zvezne vlade. • Slovenska skupščina je sprejela zakon o pogojih za izplačila za dolo­čene negospodarske in neproizvodne investicije za drugo letošnje polletje in za leto 1987. Zvezni izvršni svet je 24. junija določil splošno prepoved vseh izplačil v te namene, vendar se republike lahko odločijo za nekatere izjeme. V Sredo sprejeti slovenski za­kon omogoča nadaljevanje gradnje tistih negospodarskih in neproizvod­nih objektov, k i so bili konec junija zgrajeni 70 odstotno, gradnjo devetih prednostnih objektov iz temeljev re­publ iškega plana, gradnjo objektov za znanstveno in raziskovalno delo ter izobraževanje, gradnjo zaklonišč in objektov, k i so bi l i porušeni ali po­škodovani v naravnih nes rečah ter gradnjo objektov, za katere predsta­vlja nad polovico p red računske vred­nosti samoprispevek. Izvršni svet pa je pooblaščen ukrepati, če bodo izpla­čila presegla z zveznim zakonom do­ločeno raven. • Skupšč ina je s posebnim sklepom zavezala občinske skupščine in izvr­šne svete, da ukrepajo, kadar ne bo­

do spoštovana resolucij ska določila o gibanju osebnih dohodkov. N i se si­cer odločila za administrativno pre­poved, vendar je zaostrila odgovor­nost na tem področju. Nobena skriv­nost ni več, da so plače zbezljale in se zajedle v dohodek in akumulacijo. V Sloveniji smo v šest ih mesecih izpla­čali že sedem plač ali eno preveč. K r ­šiteljem grozijo ostre sankcije. • Sprejet je bil tudi zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi družbenopoli t ičnih skupno­sti (proračuni) . Ta zakon bo splošno in skupno porabo uokviri l v resolucij-ska določila. Ta poraba mora za pet odstotkov zaostajati za rastjo dohod­ka, viške pa bo S D K izločila na po­sebne račune . • Slovenska skupščina je razen te­ga v sredo sprejela tudi zakon o fi­nanciranju posebnih izobraževalnih in raziskovalnih skupnosti. Zakon določa prispevke za tiste, k i niso pod­pisali samoupravnih sporazumov, njihovo neplačevanje pa povzroča te­žave v delovanju teh skupnosti.

Razen tega pa že veljajo nekateri drugi ukrepi zveznega izvršnega sve­ta glede cen, oblikovanja nujnih trž­nih rezerv, mehanizmov za večji do-tokdeviz v državo, ugodnejšega teča­ja dinarja, spodbudnejš ih izvoznih stimulacij in podobno. Nekateri ukre­pi pa bodo prišli ta mesec. Pripravlja se zakon o nelojalni konkurenci, kjer grozijo ostre kazni, zakon o inflacij­skem dohodku itd. Slovenija soglaša z ukrepi, so dejali v skupščini , ven­dar bomo ukrepe sprotno ocenjevali, prek delegatov sodelovali pri njiho­vem nastajanju in dajali konkretne pripombe. j . Košnjek

Zgovorne številke L a n i so gospodarske n a l o ž b e

vrednostno porasle za 72 odsto­tkov, negospodarske pa ka r za 199 odstotkov. N a č r t u j e se intenzivnej­ša gradnja stanovanj, kar ne bo za­gotavljalo dela le gradbenikom, ampak še okrog 40 panogam, k i so­delujejo p r i s tanovanjski gradnji . Z a okrog 42 odstotkov proizvodov bo treba najavit i spremembo cen 120 dni prej, za cene okrog 4 odsto­tkov proizvodov, k i j i h morajo pro­izvajalci v rn i t i na raven 1. marca, pa bo veljal enak predpis. N a ra­

č u n p rv ih ukrepov bo gospodarstvo razbremenjeno za okrog 1000 mi l i ­j a rd dinarjev. V Sloveni j i je z n a š a l de lež akumulaci je v dohodku v le­t o š n j e m prvem polletju le še 15 od­stotkov, sredstva za osebne dohod­ke so rasla za 30 odstotkov hitreje od rasti dohodka, skupna poraba je prehitela rast dohodka za 45 odsto­tkov, pokojnine za 50 odstotkov in p r o r a č u n s k a poraba za 30 odsto­tkov. Obrzdat i bo treba rast najra­z l ičnejš ih premij , č l a n a r i n i n stro­škov za delovne skupnosti ter pro­viz i j . O č i t n o je povsod zavladala prava inf laci jska psihoza.

Ni mladih za mladinske akcije Tržič, julija — Z vprašan jem, kako spraviti skupaj brigadirje za domače

brigadirske akcije, si belijo glavo tudi na Občinski konferenci mladimi V t ^ i -ču. Mladincev ne dobe ne za akcije doma, ne za zvezne akcije. Tako j im je s te­žavo uspelo prepričat i 4 mlade Trž ičane za zvezno akcijo Timok, ki bo od 4. do 29. julija in 3 pionirje za pionirsko brigado, ki bo delala v Slovenskih goricah. Upajo, da bodo imeli več sreče pri pripravah domače delovne brigade, ki bo v drugi polovici avgusta 10 dni kopala jarke za vodovod v Bistrici pri Tržiču. La­ni so se pri kopanju jarkov za vodovod v Gozdu domačini najs labše izkazali. Če bi ne bilo toliko prizadevnih mladih iz Zaječara, bi v Gozdu verjetno še da­nes ne bile položene cevi. Verjetno pa bo tudi letos prišlo v Tržič na delo v bri­gado več mladih od drugod kot iz Tržiča. Žal, je tako. D. Dolenc

P O D P I S A N A P O G O D B A Z A P I S A N J E K R O N I K E G O R E N J S K E G A O D R E D A — V petek, 27. junija, so se na Goropekah zbrali č lani odbora skupnosti borcev NOV Gorenjskega odreda prav s posebnim namenom: podpisati pogodbo o pisanju kronike Gorenjskega odreda s partizan­skim pisateljem Ivanom Janom (drugi z leve). Kron ika , za katero so člani odbora in številni drugi borci Gorenjskega odreda ta vet let zbi­rali gradivo, bo obsegala čas od zače tka delovanja I. grupe odredov do ukinitve Gorenjskega odreda avgusta 1944 in z dodatkom o delovanju enot Gorenjskega odreda v novih formacijah. Rokopis kronike bo napi­san do 31. decembra 1988, knjiga pa naj bi izšla najkasneje do nasled nje volilne skupšč ine odbora, spomladi 1990. Pred tem bosta izšla tudi prospekt za prodajo knjige in almanah o Gorenjskem odredu. Knjiga Kron ika Gorenjskega odreda bo tiskana v samozaložbi . — Eoto: D. Do­lenc

Komu podeliti Titovo štipendijo?

Tržič, julija — 'Ne le dobiti kaj od mladih, tudi podeliti j im kaj, je danes v Tržiču problem. Tako ima Občinska konferenca mladine na voljo 2 Titovi št ipendij i , eno za redni študij na fa­kulteti, drugo pa za študij ob delu. Okrožnice so poslali po vseh delovnih organizacijah in šolah, toda noben predlog še ni prišel od nikoder. Bodo štipendij i , k i nista majhni, res morali prepustiti kakšn i drugi občini, kjer imajo več interesentov in seveda, do­brih š tudentov? D. D.

V soboto na Lavtarski vrh

Kranj — Odbor skupnosti borcev Preše rnove brigade vabi prebivalce Gorenjske na srečanje borcev Pre­šernove brigade, ki bo v soboto, 12. julija ob 14. uri na Lavtarskem vr­hu. Ta dan bo tu odkrito spominsko znamenje Prešernovi brigadi, ki je 16. maja 1944 tu imela težak boj. Na Lavtarski vrh se pride po cesti iz Stražišča skozi Javornik in Čepu 1 je. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pi­jačo.

S 16. srečanja Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in 18. zbora gorenjskih aktivistov in borcev v Kranju

Milan Kučan:

Demokratičen boj mnenj nam je potreben kot kruh Kranj, 4. julija — Osrednja slovenska manifestacija ob dnevu borca je bila letos v Kranju, kjer se je zbralo več tisoč rezervnih vojaških starešin iz vseh krajev Jugoslavije, borcev in aktivistov Gorenjske.

Zveze komunistov Jugoslavije dal do­volj jasno vsebino in smer naše seda­nje in bodoče idejnopolit ične in druž­bene akcije. Imamo vse, kar nam je po­trebno, da presežemo sedanjo krizo: vero ljudi v pravičnejšo družbo in že­ljo, da jo pomagajo ustvariti. Imamo tudi jasno strategijo dolgoročnega raz­voja družbe, program ekonomske sta­bilizacije in kri t ično analizo delovanja polit ičnega sistema. Imamo ljudi, z do­volj znanja, sposobnosti in volje, da vztrajajo v naporih za uresničevanje teh programov in strategije. Imamo pa tudi dovolj revolucionarnega optimiz­ma za to dolgo in težavno pot pred na­mi. V težavah, v katere smo zašli, pa nam je demokra t ičn i boj mnenj potre­ben kot kruh.

S proslave so poslali pozdravna pi­sma predsedstvom S F R J , C K Z K J in Zvezni konferenci S Z D L Jugoslavije. Prehodno zastavo srečanja Zveze re­zervnih vojaških s ta reš in Jugoslavije so prevzeli predstavniki Makedonije, ki bodo prihodnje leto v nacionalnem parku Mavrovo gostitelji 17. srečanja, prehodno zastavo zbora aktivistov in borcev pa so prevzeli Kamničani , ki bodo leta 1987 organizatorji 19. zbora aktivistov in borcev Gorenjske.

Udeležence tega vel ičas tnega zboro­vanja so pozdravili predsednik skup­ščine občine Kranj Ivan Torkar, pred­sednik predsedstva zvezne konference Z R V S Janez Japelj in načelnik gene­ra l š taba J L A generalpolkovnik Zorko Čanadi .

Slavnostni govornik je bil predsed­nik C K Z K Slovenije Mi lan Kučan. V govoru je poudaril, da je 13. kongres

Ne le velik politični, temveč tudi ve­lik kulturni dogodek sta bila srečanj« rezervnih vojaških s ta reš in Jugoslavi­je in gorenjskih borcev in aktivistov n» Gorenjskem sejmu v Kranju. V kultur­nem programu so nastopili vel iki pi­halni orkester J L A iz Ljubljane, fanfa-risti J L A , partizanski pevski zbor * harmonikarjem Milčetom Stegujerft operna pevka Dragica Čarman , mešani pevski zbor France Preše ren iz Kra­nja, pionirji Gorenjske, folklorni sku­pini S A V A in Visoko pri Kranju, reci tatorji iz Pirnič, Radovljice, Kranja i* Ljubljane, iz Zagreba pa je s svojo kle-no besedo prišla dramska umetnic« Senka Sokolovič-Bertok.

B i l je lep dan, enkratno množično srečanje nekdanjih borcev in aktivi' stov in vseh tistih, k i bodo na svoje ra­me prevzeli tudi del nalog, k i so j ih n« tako davno nosili borci in aktivisti.

Nad zbrane vojaške s tareš ine , akti­viste in borce so ob koncu proslave za; krožili golobi miru, k i so j ih spustil1

kranjski pionirji, zatem pa se je mla dež z rdečimi nageljni spustila med te varišice in tovariše, k i so j im pred ena inšt i r ideset imi leti izbojevali svobodo-

Bilo je lepo, pr isrčno tovariško src čanje . Se pozno popoldne je bilo v sen; ci kostanjev Majdičevega loga slišati pogovore o nekdanjih težkih dnevih # videti trdne stiske rok soborcev, k i so se po letu dni spet srečali . •

D. Dolenc

Branko Mervič, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj

Moralna, kadrovska in I organizacijska obnova | Kranj, 2. julija — Ocenjujemo, da smo na slovenskem kongresu ZK govorili o stvareh bolj konkretno kot na 13. kongresu ZKJ, pravi Branko Mervič, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj.

pustiti, da so se nekatere razprave pre­več osredotočile le na poročanje o polo­žaju v posamezni občini ali tovarni. To na kongres Z K J ne sodi. Pozitivno oce­njujemo opredelitev zveznega kongre­sa glede kadrovske politike. Prenehati moramo s horizontalnim kroženjem ljudi, s privatizacijo političnih funkcij. To je bila zahteva slovenskega kongre­sa, ki se je uveljavila tudi na kongresu ZKJ,« ocenjuje Branko Mervič.

Kater ih nalog se bo najprej lotila zveza komunistov v kranjski občini?

»Prva naloga je moralna obnova Zve­ze komunistov. Ne gre zato, da bi bili komunisti drugačni od drugih, da bi bi­li .rdeči jezuiti', kot je dejal Mi lan K u ­čan, ampak da sami ne počnemo tiste­ga, za kar menimo, da ni moralno. Dru­ga naloga je idejna diferenciacija, ki se v Z K resnično še ni začela. Ostrejši moramo biti do partijskih sopotnikov, ki ne zastopajo stališč in sklepov orga­nizacije in katerih ravnanje je sprto s programom in statutom Z K . To bo po­membna naloga vseh osnovnih organi­zacij in njihovih vodstev. Naslednja naloga je kadrovska Obnova, predvsem tam, kjer je komunistov premalo, kjer je premalo delavcev in mladih. Kr i t i čno je v srednjih šolah. Menim, da mo­ra Z K najprej pokazati rezultate, šele nato se bo med mladimi povečalo zani­manje zanjo. Osnovne organizacije Z K morajo iz anonimnosti. Sestanki so preveč zaprti, stal išča so premalo ja­vna, preredko j ih najdemo na oglasnih

»Priprave na 10. kongres Zveze ko­munistov Slovenije smo načrtovali ta­ko, da smo se hkrati vključevali tudi v priprave na 13. kongres Z K J . Temu primerno smo oblikovali tudi razprave regijskega značaja. Oba naša delegata sta z razpravami sodelovala na kongre­su v Beogradu. Po končanem zveznem kongresu menimo, da smo na kongre­su slovenskih komunistov postavili stvari do razvoja, znanja, uvajanja so­dobne tehnologije in soodgovornosti Z K S za uresniči tev stabilizacijskega programa bolj konkretno in zavezujo­če. Na zveznem kongresu je bilo sicer veliko dialogov, vendar ne bi smeli do-

deskah, čeprav se na seji osnovne of" ganizacije marsikaj dogovorimo, p 0 ' tem pa svoja stališča premalo glasn" in odločno zagovarjamo. Terjali bom 0

od osnovnih organizacij, da se komun1' sti intenzivneje vključijo v delo SZp*" ki je temelj nadaljnje demokratizacij* političnega sistema. Prvi korak iz pa£ tijskega sestanka naj bo usmerjen 11

S Z D L , za kar pa moramo biti uspos^f bljeni. Pozornost dajemo P f l

vlačnejšemu in učinkovitejšemu sist? mu usposabljanja ter organizacij 5 ' ' plati našega delovanja, predvsem a" cijskim konferencam v združenem & lu in svetom Z K po krajevnih skupn" stih, kamor so se dolžni vključevati JjJ d i komunisti, k i so zaposleni v delo nih organizacijah na območju kraj . vne skupnosti. Pomembno področje J nam zdi pravočasno in aktualno obv ščanje, pa naj gre za pisane informac^ je ali posvete sekretarjev, če bo P 0 * r | L no. Po osnovnih organizacijah s seo njim načinom obveščanja niso z a

voljni. Trajna naloga ostajajo vsi sk . pi, ki smo j ih sprejeli pred kongresi, uresničevanja sklepov problemsK konferenc, do opiranja na lastne s1., gospodarske stabilizacije, i n 0 V ^ vključevanja v skupščinski s l S ^ prek S Z D L in družbenopol i t ični^ zbora ter stalnega sodelovanja č l a°^ vodstva občinske organizacije z ° s n ^ nimi organizacijami, za katere 80 dolženi. Gre za prelom s staro P r a ^ j f i

sicer bodo vse sedanje naloge čez s leta še bolj žgoče in aktualne kot so daj.« k J . K o š n j i

A G E N C I J A B B V S K O F J I L O K I - Ob starem Kapucinskem samosta-nu je v lepo prenovljeni hiši od prejšnjega četr tka , 3. julija, agencija Beograjske bunke, Temeljne banke Ljubljana. Je že tretja na Gorenj­skem — za radovljiško agencijo in poslovno enoto v Kranju — opra­vljala pa bo vse dinarske in devizne denarne posle, od vseh oblik van e-vanja, izplačil osebnih dohodkov in pokojnin, .sprejemanja vplačil, me-njalništva do kreditiranja. Za I-oiane pomeni prihod Beograjske 'ban ke, ki je nosilka kreditiranja drobnega gospodarstva v Sloveniji, i/bolj sanje bančnega servisa v njihovem mestu. Agencijo je slovesno odprla Borka Vučic. podpredsednica Združene banke Beograjske banke Foto: H . J .

Bistrica je praznovala

Bistrica pri Tržiču, julija Krajani Bistrice pri Tržiču so s svoj krajevni praznik izbrali 4 J u . — dan borca. Ves teden pred P r a ^ nikom so se tod vrstila športna «• movanja v streljanju, plavanju , n

v

šahu, v četr tek, 3. julija, pa je bdjj^ je bilo Otnoupl šoli heroja Bračiča p«"° uznr va, posvečena krajevnemu p1

ku. Najprej je bil pred šolo ptOV£ nadni koncert trži.ške godbe n» P

odprli lovsko ra»JJJ i je bila v šoli slovH

hala, zatem so vo, ob 19. uri pa j stna akademija, v kateri so na stop!' li šolarji osnovne šole heroja B r f t . j_ ča in moški pevski /bor BFT I [ l .

Na slovesnosti so bila podeM*Lg| tudi krajevna priznanja OF. T * Vikto f

so j ih prejeli Karel Bečan, Dornik, Mari ja Dvorak, Fornazarič , Anton Kavčič, Kral j , Janez Krvštufek, Merhur in Hedvika Ogris. . f t„j

V petek, 4. julija, pa so se krttj ^ Bistrice in vsi Tržičani 'kraJJji tradicionalnem pikniku na t" tk i planini. D. D. \

TOREK, 8. JULIJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^IMSSJoMISII '

Loški izvršni svet o predsanacijskih programih Alpetoura

T u r i s t i č n a agenc i ja n i m a ja snega c i l ja Škofja Loka, 1. julija — Alpetourjev tozd Tovorni promet je imel v prvem le­tošnjem trimesečju za dobrih 28,2 milijona dinarjev izgube, tozd Potniški pro­met za 22 milijonov in delovna organizacija Turistična agencija za 30,2 milijo­na dinarjev. V vseh treh kolektivih so po priporočilu loškega izvršnega sveta sestavili predsanacijske programe. Izvršni svet jih je danes obravnaval in ugotovil, da poslovanje v prometnih tozdih ni kritično, saj se je izguba z neka­terimi ukrepi v obeh že porazgubila, medtem ko Turistična agencija utegne imeti rdeče številke tudi v letošnjem zaključnem računu. Vprašanje je na­mreč, komu v sozdu Alpetour je Turistična agencija sploh potrebna in name­njena, kajti očitno je, da sama zase — majhna kot je — ne more uspevati, v sozdu pa nikakor ne najde sožitja z drugimi, čeprav v njihovo »reprodukcij­sko verigo še kako sodi. Izvršni svet je zato naložil sozdu Alpetour in delovni organizaciji Gostinstvo, da do konca oktobra v okviru svoje poslovne politike poiščeta dolgoročno razvojno zasnovo Turistične agencije. Sploh pa bo dal iz­vršni svet septembra pod drobnogled organiziranost, poslovanje in razvoj soz-da Alpetour.

Izguba je, če tovornjak stoji

V tozdu Tovorni promet se trudijo, da bi svoje tovornjake čim bolje izko­ristili , povečali število prevoženih k i ­lometrov in zmanjšal i izgube zaradi Popravil, vzdrževanja ter materialne stroške, k i niso nujni. To j im do neke mere že uspeva, naloga pa je seveda frajna, podobno kot uravnavanje osebnih dohodkov z rastjo dohodka, nagrajevanje po delu in kaznovanje malomarnosti, izboljšanje kadrovske

sestave. Boljše rezultate si obetajo tudi od novih gospodarskih ukrepov, zlasti devizne zakonodaje, k i j im le­tos ni bila naklonjena niti glede iz­voznih stimulacij niti zaostajanja de­viznega tečaja za inflacijo.

Potniški promet rešujejo zlasti cene

V polletju tozd Potniški promet ne bo imel več izgube. Apr i la so se na­mreč za četr t ino podražili avtobusni prevozi, s t roški vzdrževanja vozil so

po hudi z imi in preluknjanih cestah v drugem tr imesečju začeli realno pa­dati, cene nafte so obstale, visoke plače zaradi izsiljenih sestankov pa so se tudi umirile. To so glavni razlo­gi, zakaj izgube ni več, ampak je ne­kaj denarja celo za sklade. Akci j sk i program, k i ga je delovna organizaci­ja Promet lani sprejela kot posledico ugotovitve lastnih napak, so končno tudi začeli spoštovati . Zaostaja le re­organizacija, k i pa bo predvidoma speljana do konca leta. •

Turistična agencija je premajhna

Ključni vzrok izgube v Turist ični agenciji so neplačane terjatve v tuji­ni v višini 28 milijonov dinarjev. Pr i ­bližno 20 odstotkov j ih je bilo junija poravnanih; če ne bodo še ostale, bo Tur is t ična agencija tudi konec leta najbrž v izgubi. Je namreč premajh­na in dohodkovno prešibka, da bi ta­ke izpade prenesla. Rešitev zanjo ni prodaja tujih zmogljivosti, kar sicer počne, saj je tega dohodka samo za preživetje, ampak prodaja lastnih zmogljivosti, tudi v tujini. Tega pa Turist ični agenciji v sozdu Alpetour ne uspe. (Zdaj se sicer dogovarja z Gostinstvom.) Tozdovske meje v A l -petouru so očitno previsoke. Edini poskus iz leta 1981, ko je Turis t ična agencija ponudila trgu enotni Alpe-tourov paket, je propadel, ker so se sprli pri plačilu stroškov. Alpetour ni­ma marketinga, nima denarja za ra­ziskavo trga in propagando, brez če­sar pa sodobnega poslovanja ni. Zato tudi Tur is t ična agencija zaman išče svoj prostor pod klobukom sozda A l ­petour, k i je organizacijsko in stroko­vno nemočen, da bi mogočno kolesje »tovarne«, k i ima skupen interes (promet, gostinstvo, hoteli, žičnice, turizem) pognal istemu cilju naproti.

H . Jelovčan

Gospodarjenje s stanovanji

Denar ostaja na žiro računih pšenice , 7. julija — Od lani je ostalo za 18 milijonov neizkori­ščenih sredstev na žiro računih hišnih svetov. Obrtnikov ni.

u. * jeseniški občini gospodarijo z veli-• ?r? stanovanjskim skladom, saj je pri-

l 2 no 5.000 stanovanj v družbeni last-Ta stanovanja je treba redno

So e v a t * ' n a s t a J a J ° visoki stroški , saj stanovanja s ta re j šega datuma.

v j 0 letošnjem planu skupnosti s tanč­ić £ e v bodo namenili za mala popravi-jj 33 milijonov dinarjev, za večja po-

a v i l a pa 35 milijonov dinarjev. Za C i i ? n O V o s t a n o v a n J bodo v jeseniški ob-

^ Porabili 141 milijonov dinarjev. c y^čja vzdrževalna dela na stolpni-jj.*1 'n blokih bodo veljala 45 milijonov l 4 ^ a r J e v . iz amortizacije pa bo šlo še I?* milijonov dinarjev. V teh zneskih 1 t u d i sredstva tekočega vzdrževanja,

se zbirajo od stanarin v določenem hjj^otku, odvisno od starosti hiše. Za-

*,vo je, da že več let ta sredstva *Urn

na žiro računih neizkoriščena, to razmišljajo, da bi ta denar, k i tako

t e i r . r n ? t T n o ' e ^ » d r u ž i l i m namenili za ^ ebJito obnovo tistih hiš, k i so naj­

bolj dotrajane. Ob koncu lanskega leta je bilo neizkoriščenih sredstev kar za 18 milijonov dinarjev.

K o so na Jesenicah obravnavali pro­blematiko v stanovanjskem gospodar­stvu, so med drugim ponovno ugotovili, da hudo primanjkuje obrtnikov in da so zato hišni sveti popolnoma brez vo­lje. Marsikaterih perečih vprašanj sa­mi ne morejo rešiti , zato stalno nadle­gujejo delavce Dominvesta, češ, »saj vas za to plačamo«. V nasprotnem pri­meru zagrozijo, da ne bodo plačevali stanarine.

Pr i oddajanju del in pri planih vzdr­ževanja je težava v tem, da v začetku leta samoupravna stanovanjska skup­nost ne more skleniti pogodb, ker ne more vseh zavarovati, saj se sredstva zbirajo mesečno. Brez podpisane po­godbe in avansa pa izvajalci ne zagota­vljajo določene cene, niti se ne držijo rokov.

D. S.

^l^govnica ASTRA v Kranju praznuje p e t n i c o

Kupca je treba tudi °bdržati Mulij u j e minilo 20 let, odkar je bila v Kranju odprta takrat ena

Modernejš ih trgovin v Sloveniji. Slovesno jo je odprl tedanji t £dsednik skupščine občine Kranj Martin Košir. V Glasu smo ^ |*ut zapisali, da bo to velika pridobitev za vso Gorenjsko in še u Jlrse območje Slovenije, kajti ASTKA je bila takrat najlepše h

eJen trgovski lokal v Kranju s tisoč kvadratnimi metri prodaj-

Pred žetvijo pšenice Z n a n i o d k u p n i p o g o j i

Pridelovalci bodo za kilogram pr­vorazrednega zrnja dobili 70 dinar­jev, za pšenico drugega razreda d i ­nar manj in za tretjerazredno zrnje dva dinarja manj. Pri oddaji več kot 500 kilogramov pšenice bodo kako­vost ugotavljali v laboratoriju, pri manjš ih količinah pa na podlagi iz­kušen j . Pšenico, k i bo vsebovala več kot 15 odstotkov vlage, bodo žit­ne organizacije sušile v sušilnicah. Stroški sušenja bodo za kilogram pšenice s 15 do 16 odstotki vlage 2,50 dinarja, s 16 do 17 odstotki vla­ge 3 dinarje, s 17 do 18 odstotki 3,60 dinarja, z 18 do 19 odstotki 4,30 dinarja in za vsak naslednji od­stotek vlage dodatnih 80 par za kilo­gram. Polovico stroškov sušenja plačajo kmetje. Žitnopredelovalne organizacije bodo kmetom omogo­čile, da bodo lahko pšenico zame­njali za koruzo, in sicer v razmerju 1:1,3 (v korist pšenice). Pridelovalci bodo lahko dobili za krmljenje la­stne živine tudi 10 odstotkov otro­bov in 5 odstotkov krmilne moke.

Kmetje, ki bodo oddali s hektara od 2500 do 3500 kilogramov pšenice (družbena posestva pa najmanj 5500 kilogramov), bodo prejeli še deset dinarjev premije iz republi­škega intervencijskega sklada za nakup mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in semen; razen tega pa še občinske premije: v kranjski občini, na primer, še 20 dinarjev za kilo­gram, (cz)

w «wi trgovski lokal v Kranju Površine.

doj j^at je bilo .geslo trgovine Vse za 'j* A ^ e ' ° in počitek, ki pa še vedno ve-m <5 delavcev blagovnice A S T K A se d f t da nas postreže kar najbolje in >S$Je trgovina založena z vsem, kar P*tT°' V Pritličju je bogata izbira ta-, in ' l a m i h oblog, plast ična kanalizacija t^°P^(Jbno, v prvem nadstropju bela lH)ro i ' u ^ u : i t ' ^ H - kuhinjska posoda, ***t1 ' s U ' k l < ) ' svetlobna telesa, v S^jJ^m pa barve, laki in delovna za­l i tvf sredstva, po katerih je A S T K A

poznana. Zadnje čase so ta H v i ' ^ b e j po; k B ^ k obog \Ht " obogatili tudi / opremo /a

p ' , , f »njo. Prav te dni je \ r^i * akciju Gremo v naravo Z ak<

0 hoteli dati poudarek S V O J I 20-le-

tnici. Za kupce so pripravili ugodne na­kupe posode, stekla iz steklarne Hrpe lje, prikazali so izdelavo makramojov. polaganje tapet Pazinka in tekstilnih tapet Otočanka. Zdaj se pripravljajo že za akcije v času avgustovskega Gorenj­skega sejma. Kaj bomo takrat ugodne je kupili v Astr i , je še majhna skriv nost, pravi vodja blugovnice Drago S i ­tar.

V mesecu posebne ponudbe so nudili tudi brezplačen prevoz do 15 km. Videli so, koliko to ljudem pomeni in kot vse kaže, bodo to ugodnost kupcem nudili tudi v bodoče.

1). 1).

V nagradni igri ASTRE, so bili izžrebani naslednji bralci Gorenjskega glasa:

1. Ivan Troha , Tr ig lavska 38, Mojs t rana, dobi stensko quartz uro; 2. Franc Mer te l j , Brezje — tapete P a z i n k a ; 3. J a n k a M i r t , Sebcnje 61, p. K r i ž e — tapete; 4. I^ado Pintar , Tuga Vidmar ja 2, K r a n j — tapete; 5. Mateja G l a ­vač , J a m a 19, p. Mavč iče — pla­st ični prt; 6. Gregor Zavasnik, Zg. Be l a 68, Preddvor, tapete P a z i n ­ka ; 7. Teja Oblak, Mes tn i trg 16, Skofja Loka , tapete; 8. M i r o D e m š a r , Cesta 26. ju l i ja 43. Naklo — alfa n o ž e k ; 9. Andre ja Žvokel j , J . Puhurja 2, K r a n j — alfa nožek ; 10. Mojca Zigart , Vrečkova 6, K r a n j — alfa n o ž e k in Sonja H i -ke l , Za žago 8, B l e d prav tako a l ­fa n o ž e k .

Zaloge so hudo breme za bohinjske trgovine

Dudke po tri dinarje Bohinj, julija — K a k o velik problem predstavljajo zaloge za bohinjske trgov ne dovolj pove že to, da so v trgovini v Studorju (1. julija je v njej i n v Jerel prevzel prodajo zasebnik) več let stare dudke še po tr i dinarje, zobne kr tačk po št ir ideset dinarjev . . . V bohinjskih trgovinah, s katerimi gospodari Mere* torjev tozd Savica, naredijo na mesec za okrog 100 milijonov dinarjev promt ta, medtem ko je vrednost njihovih zalog bl izu 140 milijonov. Povedano drv gače: bohinjske trgovine so v prvem četrtletju prispevale k skupnemu prihod ku temeljne organizacije 16 odstotkov, k vsem zalogam pa 30 odstotkov.

Mercatorjeva temeljna organizacija Savica ima v Bohinju živilske trgov ne v Bohinjski Bistrici , Ribčevem lazu, Kamnjah, Gorjušah, Koprivniku, Stai Fužini, Srednji vasi, Ukancu in Nomenju, trgovini z železnino in tekstilom Bohinjski Bistr ici ter bife Tiger, skladišče in delikatesno trgovino na Bledi Pet trgovin je pred dvema letoma prevzela od Gozdarske kmetijske zadrug Srednja vas, dve od teh, v Studorju in Jereki, je zaradi premajhnega promet in prevelike družbene režije 1. julija letos oddala v zasebne roke, natančneje prodajo živil in najnujnejš ih življenjskih potrebščin je v teh krajih prevzt Rajko Jalen z Bohinjske Bele. V Mercatorju ob tem razmišljajo, da bi odda zasebniku še trgovino v Gorjušah, vendar ugotavljajo, da bi jo glede na pre met lahko prevzel le domačin, k i b i si del zaslužka poiskal še v drugi dej ivne sti (kmetijstvu, gozdarstvu, obr t i . . . ) .

Primerjave med posameznimi trgovinami v temeljni organizaciji Savic so pokazale, da se blago na trgovskih policah v Ljubljani obrača še enkrat h: treje kot v Bohinju, kjer imata močnejše zaledje kupcev le prodajalni v Bc hinjski»Bistrici in Stari Fužini, v času turis t ične sezone pa tudi v Ribčevem le zu in Ukancu. V večini bohinjskih trgovin (od dvanajstih je pet samopostre-žen) marža ne prinese toliko, da bi lahko z njo kr i l i vse izdatke (elektrike vodo, ogrevanje . . .) in osebne dohodke zaposlenih. Zasebniku bo bržčas le nt koliko lažje, nenazadnje tudi zato, ker je občinska davčna politika naravnan tako, da spodbuja zasebno prodajo v odročnejših in manjš ih krajih.

Bohinjci razumejo težave, k i pestijo trgovino zaradi zalog in vse višji' stroškov, pa vendarle ne morejo razumeti, da ponudba ne sledi potrebam kr£ jev in zahtevam turizma. Prav imajo, ko trdijo, da niso vse le objektivne okol ščine, temveč je veliko odvisno tudi od ljudi, od zaposlenih v trgovini in njihc vega posluha za potrošnike. Šop otroških, več let starih cucljev na polica trgovine v Studorju, kjer je malo rojstev, nas ne more prepričat i o tem, da s naročila trgovcev vedno v sozvočju z željami krajanov. Že smo pri drugem pre blemu: medtem ko je Bohinj še pred leti »izvažal« prodajalce, se zdaj obstaj časi, ko j ih ne bo več niti za domače trgovine. Niso krive le plače, temveč tuč naše šolstvo, težavnost poklica in še kaj.

C. Zaplotnik

N 0 Y 0 S

Detektor neviht in bliskov

Francoska firma Franklin France je izdelala detektor, k i napoveduje bližajočo nevihto z grmenjem in bli­skanjem. Naprava napove prihod ne­vihte pol ure do uro prej in omogoča zaščitne ukrepe, na primer zavarova­nje ljudi na gradbiščih, občutljivih in­stalacij, anten, radijskih relejev, tele­vizijskih pretvornikov, vrtalnih ploš­čadi, žerjavov, prenos vnetljivih sno­vi , razstreljevanje min in drugo. Na­prava ugotavlja približevanje nevihte z anteno; membrana, k i vibrira, pa meri vibracijo elektrostat ičnega po­lja v višini tal. Signalizacija je zvo­čna, s sireno, k i se vključi za dve se­kundi.

Elektronsko strašilo za ptice

O novih elektronskih straši l ih za ptice, ki so j ih izdelali v Angl i j i , so ugotovili, da preprečujejo škodo na posevkih in tako povečujejo dohodek. Naprave so namenjene za varstvo sadnih dreves, vrtnin in drugih rast­l in . »Strašilo« je sestavljeno iz št ir ih zvočnikov, k i j ih lahko postavimo v razdalji 25 metrov. V določenih ča­sovnih presledkih odda 56 alarmnih zvokov, k i se prenašajo od zvočnika do zvočnika. »Strašilo« deluje na pod­lagi fotoelektrične celice, energijo pa j i dovaja 12-voltna žarnica.

i * Železniški poklici tud za dekleta

V Železniški srednji šoli v Ljublj ni se za prometne transportne tehn ke V. stopnje in za strojevodje pra tako V. stopnje lahko šolajo tudi dt kleta. V železniškem prometu nt mreč postajajo pogoji dela vedno bol sodobni in tako privlačni ter doseopr. tudi ženskam. Letos se bo tako na te srednji šoli v Ljubljani učenkam z. prometno transportne tehnike prvi v 140-letni zgodovini železnic na Sle venskem pridruži la tudi kandidatk; za strojevodjo. Bodoča strojevodki nja je že uspešno opravila zahtevei pregled zdravstvenih sposobnosti.

Filbova impregnacijska naprava

V LIP-ovi temeljni organizaciji F i l bo v Bohinjski Bistrici so na pobude tehnologov in škofjeloškega L T H — tozd Livarna — izdelali napravo, : katero je mogoče odpravljati slabe tesnost odlitkov, odkovkov in varjen cev. Gre za tehnološki proces, pri ka terem iz poroznega odlitka izsesaj' zrak in nato prazen prostor zapolnij* s posebno maso. Z napravo je mogc če impregnirati do 1500 kilogramo odlitkov iz aluminija ali 4500 kilogn mov odlitkov iz sive litine. Prototip s preskusili junija. V Filbu predvidevč jo, da se bo naprava tudi dobro pre dajala, ker nadomešča uvoz in je iz ključno domače proizvodnje.

IZ C 0 S P 0 P A R S K E C A S V E T A

Jelovica posodablja proizvodnjo Škofjeloška Jelovica je zadnja leta malo vlagala v posodobitev proizvod

nje. Po letu 1977 je kupila le nekaj strojev, s katerimi je nadomestila že izre bljene, delno pa je z nakupom povečala tudi proizvodne zmogljivosti. Ozka gi la in odvisnost od dobaviteljev, predvsem pri proizvodnji stavbnega pohištva so spodbudila delovno organizacijo, da je z mednarodnim IFC kreditom naku pila za 2,8 milijona mark novih strojev. Njihova prednost je v tem, da bode omogočali tudi proizvodnjo manjš ih serij. Večina strojev že obratuje, nekatere še postavljajo, zadnje bodo namestili po dopustih. Novi stroji so avtomatizira ni in nekateri med njimi tudi elektronsko krmiljeni. Celotna vrednost opreme (skupaj s carino in pripravljalnimi deli) je 730 milijonov dinarjev.

Letos le d«, set predlogov Delavci Alplesa iz Železnikov so lani predlagali 55 novosti in izboljšav i

proizvodnji. Triintrideset je bilo uporabnih in so delovni organizaciji prinesl za skoraj 20 milijonov dinarjev gospodarske koristi. Alples je lani za vzorn organizirano inventivno dejavnost prejel občinsko priznanje, eden od delav cev pa je dobil naziv Inovator leta. Za zdaj letos zdaj kaže še slabo: delavci s v prvih mesecih predlagali vsega deset izboljšav. Med nami se pojavlja pasiv nost, pa tudi malodušje. Premalo je krit ičnosti do obstoječega načina dela. Pr delu ne vidimo slabosti, zato j ih pa tudi ne odpravljamo,« ugotavlja inž. Stane Pir i h.

Ropot povzroča okvare sluha V radovljiškem dispanzerju za medicino dela so v začetku letošnjega leta

pregledali delavce begunjskega Elana, k i delajo v okoljih, kjer ropot presega 90 decibelov. Pregleda se je udeležilo 94 odstotkov ogroženih delavcev. Rezul­tati testiranja sluha so pokazali, da je stanje problematično. V proizvodnji smuči je okvar sluha manj, ker so s poostrenim nadzorom dosegli, da delavci vsaj na najbolj izpostavljenih mestih uporabljajo zaščito proti ropotu. Prece; s labše je stanje v proizvodnji špor tnega orodja, v prototipni delavnici in v vzdrževanju, kar je po eni strani tudi razumljivo, saj večina delavcev na tel mestih ne uporablja zaščite.

mmmmMGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 8. JULIJA 1986

K R A T K E P O G O R E N J S K E M

Jesnica — S sektorsko gasilsko vajo in veselo Besniško nočjo v soboto in sve-ano otvoritvijo požarnih bazenov v Zabukovju in v Zgornji Besnici v nedeljo »opoldne so v krajevni skupnosti Besnica v kranjski občini proslavili letošnji trajevni praznik. Letošnje praznovanje je tako potekalo v znamenju delovne -mage domačih gasilcev, ki so ob tej priliki v zahvalo za dolgoletno delo obda­rili tudi svoja člana Maksa Gartnerja in Alojza Ahačiča. Predsednik sveta vrajevne skupnosti Miha Sušnik pa je na nedeljski svečanosti pred Domom družbenih organizacij podelil priznanja krajevne skupnosti Alojzu Čarmanu, ložetu Sušniku in Vinku Jeranu. Popoldansko slavje so sklenili z veselico, na tateri je igral ansambel Gorenjesavski kvintet. Priredili pa so tudi srečolov in .egljanje za drva. — A. Ž.

>rečanje v Kamniški Bistrici a m n i š k a Bistrica - V soboto, 19. julija, ob 16. uri bo v Kamnišk i Bistr ici >et tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev. Prireja ga podružnica Iz-iljenske matice Slovenije Domžale Kamnik . Za srečanje pripravljajo tokrat idi bogat kulturniprogram. Prireditelji še posebej vabijo izseljence in zdom-a, da pridejo v Kamniško Bistrico. Vabljeni pa so tudi vsi drugi obiskovalci a prijeten izlet.

fares pravi praznik glasbe v Gorjah orje - V soboto, 28. junija popoldne, se je na špor tnem igrišču v Gorjah jralo toliko ljudi z Gorenjske, Avstrije, Švice in Nemčije, da so zasedli ves, va tisoč kvadratnih metrov velik prostor. Prišli so na praznik glasbe ob 20. bletnici ansambla Alpsk i kvintet, k i je slavil tudi sprejem diamantne plošče t š t ir ih zlatih. Poleg domačih ansamblov so na prireditvi nastopili tudi godci l pevci iz sosedje Avstrije. Najbolj pa je seveda navdušil nastop ansambla lpski kvintet. Manjkal je le Vinko Šimek. Pohvaliti velja tudi vse, k i so skr­i l i za to, da ni bil nihče žejen in lačen. To so bili predvsem možje in fantje evskega zbora iz Gori j .

J . Ambrožič

)elegati ZRVS so ocenili delo esenice - Delegati občinske konferece Z R V S Jesenice so na letni konferenci gotovih, da iz preteklega obdobja več nalog ni bilo opravljenih. Med vzroki za i je bilo tudi ne rešeno vprašan je glede poklicnega sektorja. Šepalo pa je tudi sklajevanje in načr tovanje akcij med predsedstvom občinske konference R V S , komisijami in krajevnimi organizacijami. Uspešno pa so v krajevnih onferencah Z R V S organizirali obrambno usposabljanje in preverjanje zna-ja. Med krajevnimi organizacijami v občini je bila najboljša na Hrušici, naj-eč težav pa so imeli na Plavžu. Za novega predsednika občinske konference ' .RVS so izvolili Zorana Krejiča, za podpredsednika Janeza Gregorija in za se-retarja Janeza Žnidarja.

J . R.

rećanje naturistov ranj - Na nedavnem tradicionalnem srečanju naturistov A l p e - J a d r a n v ampu Monsena v Rovinju so se špor tno — družabnih iger poleg 800 naturistov ! Avstrije, Nemčije, Italije, Madža r ske in Jugoslavije udeležili tudi člani Dru-i.va naturistov Gorenjske s sedežem v Kranju. Med desetimi ekipami so ranjski naturisti v odbojki osvojili tretje mesto. Zmagali pa so v vlečenju vr-l , p r enašan ju r ibiških zabojev, v vseh disciplinah krosa in v š tafe tnem tek-lovanju otrok. Na srečanju so s prospektom predstavili tudi prvi gorenjski atur is t ični kamp Smlednik, k i ga upravlja Turis t ično druš tvo Dr agočajna — loše, sodeluje pa tudi Društvo naturistov Gorenjske.

D. P.

P I S A L I S T E N A Slaba pot

V soboto, 21. junija, sem šla na srečanje invalidov pri Tmovcu v Dupljah. Nisem šla na avtobus, am­pak peš od Podbrezij do Dupelj. Vednar mi je bilo žal, saj je bilo na klancu proti Dupljam toliko kame­nja, da sem komaj srečno prišla do Tmovca. Kamenje, ki je sedaj na poti, bi lahko koristneje uporabili, mostiček prek Bistrice pa je sedaj popravljen in varen. S tem je od­stranjena velika nevarnost. Zaradi kamenja pa je sedaj nevaren kla­nec in tega bi morali popraviti.

S. Pretnar, Podbrezje 67

Prijetno srečanje inva­lidov

Srečanje invalidov Kranja in Maribora je bilo prijetno. Srečali smo se v gostišču Trnove. Prišel je tudi Mito Trefalt, vendar je moral prekmalu oditi. Razveselili smo se plesa otroške folklorne skupine iz Preddvora in glasbe ansambla Tri­glav, ki nam je igral stare viže in s tem obudil spomine na mladost. Vsi smo prejeli darila, kosilo in odlično malico. Srečanja smo bili veseli posebno tisti, ki smo osam­ljeni. Veseli nas, da bomo drugo le­to slavili že 10. obletnico pobrate­nja med invalidi Kranja in Maribo­ra.

S. Pretnar, Podbrezje 67

Pripombe bralca Kot dolgoletni bralec se ogla­

šam z nekaterimi dobronamernimi

pripombami. Že dalj časa opažam, da je Gorenjski glas tako kot tudi drugi časopisi, ki jih tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani, prelu­knjan po zunanji dolžini listov. Ker berem tudi v avtobusu, ni prijetno, če ti listi zaradi tega padajo po tleh. Prav tako želim, da bi bilo ma­lo manj reklam in več poučnega in zanimivega čtiva. Vprašujem tudi, zakaj ne objavljate več križank. Po­grešam jih. Toliko za sedaj, nasled­njič pa šc kaj pohvalnega. Upam, da boste te stvari uredili. Tovanško vas pozdravlja

Jože Frančešk in , Ul ica Gorenjskega odreda 18, Kranj

Vzgoja za stara leta S tovarišico sem šla proti Kovor-

ju. Dohiteli sva tovarišico, ki je pe­ljala otroke iz vrtca Bistrica. Zad­nja deklica v vrsti se je obrnila in rekla: »Glej, tele stare korete grejo pa kar za nam.« Vzgojiteljica je to dobro slišala, a ni rekla niti besede, da bi otroka posvarila. Je to vzgoja? Saj bo tudi ona enkrat stara.

Greta Ahačič, Bistrica, Tržič

Ljubiteljica Praškega jezera

l*isali ste nam in se podpisali Ljubiteljica Iraškega jezera. Pokli­čite nas na telefon 21 — 835 ali 21-860, lahko pa se oglasite tudi v uredništvu Ulica Moša Pijadeja 1, Kranj.

Uredniš tvo

Krajevna skupnost Cerklje

C a k a j i h g r a d n j a v e ž i c Cerklje, 8. julija - Janez Martinčič, predsednik sveta krajevne skupnosti: »V minulih štirih letih je bilo v krajevni skupnosti veliko narejenega. Veliko dela pa nas čaka tudi v tem sred­njeročnem obdobju.«

V minulem mandatnem oziroma s rednjeročnem obdobju je bilo v krajevni skupnosti Cerklje z nase­ljema Vasco in Pšenično Polico v kranjski občini veliko narejenega. Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Cerklje Janez Martinčič, k i je bil do zdaj osem let predsednik špor tnega druš tva Cerklje ocenjuje, da je tudi za to srednjeročno obdob­je program krajevne skupnosti zelo zahteven.

V minulem obdobju je bi la največ­ja akcija v krajevni skupnosti nape­ljava in razšir i tev telefonskega om-mrežja . Telefon je dobilo 140 novih naročnikov. Na celotnem cerkljan­skem območju pa so dobili 800 novih telefonskih priključkov. V središču Cerkelj sta bila nadalje odkupljena stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. S tem so rešili varnejš i prehod otrok in krajanov. Asfalt irali so nekaj cest, napeljali javno raz­svetljavo na Vovke, obnovili pa so jo v Pšenični Polici. Končana so bila dela pri obnovi glavnega vodovoda

skozi Cerklje. Pričeli so z izgradnjo novega avtobusnega postajal išča v zgornjem delu Cerkelj. Veletrgovina Živila Kranj je obnovila trgovino Gorenjka. Člani gasilskega druš tva obnavljajo oziroma urejajo gasilski dom. Upajo, da bodo z deli končali prihodnje leto, ko bodo praznovali 95- le tn ico obstoja in delovanja dru­štva.

»Med letošnjimi načrti velja še posebej in na prvem mestu omeniti izgradnjo mrliških vežic v Cerkljah. Za to bo treba najprej ustanoviti gradbeni odbor, ki se bo skupaj z or­gani krajevne skupnosti moral naj­prej lotiti pridobitve potrebnega zemljišča, potem pa tako tudi tehni­čne in gradbene dokumentacije. S krajevnimi skupnostmi Brnik, Grad, Poženik, Velesovo in Zalog bo treba skleniti samoupravni sporazum ter se dogovoriti za zbiranje denarja.

Letos bo v Cerkljah dograjena tu­di avtobusna postaja. Načrtujemo asfaltiranje cest v naselju Trnovlje. Urediti nameravamo javno razsvet-

Z odstranitvijo dveh zgradb so v Cerkljah poskrbeli za lepši izgled kraja. S tem pa so poskrbeli tudi za varnejši prehod otrok in krajanov.

Janez Martinčič, novi predsednik sveta krajevne skupnosti

Ijavo v vseh treh vaseh. Obnoviti že­limo dvorano v zadružnemu domu in še bi lahko našteval. Omenim pa naj, da se bo letos začelo tudi odva-žanje smeti pri vseh gospodinjstvih. Še večjo skrb bomo namenili tudi obveščanju krajanov; tako na zbo­rih, oglasnih deskah in v krajevnem glasilu Cerkljanske novice,« je pove­dal predsednik sveta krajevne skup­nosti Janez Martinčič.

Za krajevno skupnost Cerklje pa lahko ugotovimo, da je bila ob skrbi za boljši standard krajanov in ko­munalni urejenosti značilna tudi ži­vahna druš tvena dejavnost na razli­čnih področjih. Razen sveta kraje­vne skupnosti in družbenopoli t ičnih organizacij so bila delovna tudi po­samezna društva. Med slednjimi najbolj izstopajo kulturno —umetni­ško društvo s pevsko in dramsko sekcijo, špor tno društvo Krvavec, k i letos praznuje 35 letnico in gasilsko ter Avto —moto društvo. Precej po­zornosti pa je bilo tudi pri delu dele­gacij in ponovnemu povezovanju sedmih krajevnih skupnosti pod K r -v a v c e m - J . Kuhar

K o v o r s k i

p r o b l e m i

Kovor — Na nedavnem zboru krajanov v Kovorju so opozorili na več problemov, ki j ih tarejo v kraje­vni skupnosti. Krajani so že zdaj nezadovoljni zaradi smetišča. Boji­jo pa se, da bo nova industrijska co­na na Lok i onesnaževanje še pove­čala. Zato terjajo dobro urejeno kurjavo oziroma ogrevanje. Urediti bo treba tudi dostopne ceste.

Problem je tudi pomanjkanje prostora na pokopališču. Ker pa sta tudi pokopališči na Bistrici in v Tr­žiču že premajhni, se predvideva skupno pokopališče v Kovorju. Nad takšn im načr tovanjem v Kovorju niso nič kaj navdušeni , saj bi tako dobili prav vse neželjene komunal­ne dejavnosti. Razmisli t i bi bilo tre­ba, če ni morda še kje kakšen drug, pr imernejš i prostor za mestno po­kopališče.

Dolgoletni problem v Kovorju pa je tudi kanalizacija Po načr t ih naj bi potekala po levem in desnem ka­nalu. Krajani pa s tem niso zado­voljni. Vztrajajo, naj poteka po »grabnu« in obenem zajema tudi vo­do, k i teče po njem.

D. P.

Zlata poroka v Pristavi

Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas; Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860.

Amor pa res ne izbira kraja, kje naj izstreli svojo puščico ljubezni. Gre­ti in Janeza, Teranova s Pristave, je doletelo leta 1935, ko sta vsak po svoje prišla kropit enega od Pr is tavčanov. Brhko dekle je bila Greti , iz Borovelj doma. Stric jo je vzel v Pristavo za svo­jo, ko j i je bilo štiri leta. Za šiviljo se je izučila. Janez pa je bil Placarjev s Tr-stenika, sedlar in tapetnik. V Domža-

Lepa gobarska trofeja Ob takile mareli pa gobarju poskoči srce. Petnajstletnemu Skalar jo ve mu Francijo iz Kranja je tudi. ko jo je našel prejšnjo nedeljo na Bel i . Sest ji bilo vseh, jurčkov pa toliko, da j ih splob ni štel . Foto: D. Dolenc

lah se je izučil in potem delal pri trži-ških mojstrih Zupanu in Markl ju. 5. ju­lija 1938 sta se Greti in Janez vzela, takoj zatem, 29. julija 1936, pa je postal svoj mojster. Za oboje bosta julija praznovala 50. obletnico.

Huda konkurenca je bila včasih v sedlarski obrti, se spominja oče Janez-Vesel si bil vsakega dela. Med vojno so ga partizani pogosto obiskovali; zanje je delal komasne, nahrbtnike in komi' sarske torbice. Po vojni je bilo spet hu­do. Tudi takrat si moral prijeti za vsa­ko delo. Tape tn i š tva se je tudi lotil. Ni* koliko divanov in kavčev je bilo oblazi­njenih v njegovi delavnici. Prav zarad 1

tega jo je povečal. Pa kolesa je lakiral-Posebno r ; je za to postavil. B i l je do­ber mojster, 11 vajencev je izučil- § e

danes, pri 75. letih dela. Sedlarske )* bolj malo, zalo ga pa bolj poznajo love«, kajti izdeluje posebne nahrbtnike z* lovce, take, da lovec lahko zloži vanj tudi ustreljeno žival. Od vsepovsod ho­dijo po te njegove nahrbtnike, iz Av­strije, od Tolmina, Kočevja, Kopra, P a

/. vse Gorenjsko tudi. Kdaj j ima je bilo najlepše? Ko sta bi­

la mlada, pravita, pa tudi danes u i i v ^ ta lepo starost Tr i otroke imata, v S

dobro preskrbljene, <> vnukov In 2 p ra v

nuka /a kratek čas. Dobro se razurn^ jo I >a hi ! ivje držalo, da hi ^ malo uživala. Brez dela pa nobeden 0 0 njiju ne /.dr/i.

Lepo praznovanje j ima želimo In * veliko zdravih skupnih let.

D. Dolenc

TOREK. 8. JULIJA 19»6 KULTURA 5. STRAN (mmmssmGLAs

Slikar Alojz Štirn iz Britofa

P O D S T R E Š N A S O B A -A T E L J E I N F A K U L T E T A

Britof — Letos, za prvomajske praznike, je slovenskemu planinskemu društvu Triglav v Ziirichu Alojz Štirn podaril veliko, več starih milijonov vredno sliko z motivom mogočne

severne Triglavske stene . . . Dejanje, vredno pozornosti in dokaz, da med nami še živijo ljudje, ki ne gledajo le na denar.

Že dvaintrideset let je navezan na čopič, paleto, slikarsko stojalo. Štiri jeta^ je v Kranju obiskoval l ikovni krožek, k i ga je vodil akademski sli­kar Ljubo Ravnikar. Med služenjem yojaškega roka si je kra jša l prosti cas z dejavnostjo v l ikovni sekciji. Štirinajst let je sodeloval v druš tvu likovnikov v Kranju, kjer mu je skrivnosti slikarstva odkrival Mi lan »at is ta . V začetku osemdesetih let s e je včlanil v društvo l ikovnih sa-rnorastnikov v Ljubljani. V Donitu, kjer je kot inženir organizacije dela zaposlen na področju poslovne infor­matike, vodi likovni krožek, k i ga obiskuje osem delavcev.

Za njim je prek š t i r ideset samo­stojnih in okrog sto skupinskih l i ­kovnih razstav. Prvič je samostojno Razstavljal v Zalogu pri Cerkljah, trenutno si njegove slike ogleduje v nastanitvenem centru v Šiški. Ustvarja v podstrešni sobi novozgra-i e n e

m ^ e v Britofu. Tu je njegov sli­karski atelje, pa tudi njegova liko­vna akademija. Veliko kupuje stro­kovno literaturo, se poglablja v liko­vne probleme, veliko poskuša tudi

na platnu, na papirju. V treh deset­letjih je ustvaril okrog dva tisoč slik, od katerih j ih je nekaj zašlo tudi v Kanado, Španijo, na Nizozemsko, v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Švico...

Med motivi njegovih slik prevla­dujejo morska krajina, planinski svet, tihožitja, pogledi na sodobno

arhitekturo. Med sl ikarskimi tehni­kami sta v ospredju olje in akvarel.

Alojzu je slikanje prijetna sprosti­tev po delu, veselje, izziv samemu sebi. Letni dopust najraje preživlja v Istri, kjer znova in znova odkriva zanimive motive. Že zgodaj, ob šti­r ih zjutraj je običajno na plaži. Mi r , k i ga prekinjajo le ribiči in bučanje morja, ga navdaja s posebnimi ob­čutki, ob katerih svinčnik, kreda ali čopič ne odslikavajo le krajine, tem­več tudi razpoloženje. Zelo rad opa­zuje in sl ika stare istrske hiše, stara mestna jedra, pastirske stanove, naš gorski svet.

»Čeprav le amater, kaj drugega slikar ni nikoli hotel biti, se je Alojz Št i rn ob prirojeni likovni nadarjeno­sti, prodnosti pri delu in študiju kla­sičnih likovnih del dokopal do oseb­nega likovnega stališča in do obsež­nega slikarskega znanja. Pr i sleher­nem motivu, k i ga poskuša prenesti na papir ali platno, hoče ponazoriti tudi notranjo vsebino in razpolože­nje,« je ob eni od Štirnovih razstav zapisal krit ik Franc Zalar.

* C. Zaplotnik

Kranjski večmedijski in literarni dogodek polletja

B I L J E A M B I E N T I N V N J E M Č L O V E K

**rojekt Dušana Grobovška v galeriji Nova. Diapozitivi + video + plakati -f glasba 4- ritmizirana proza = potopis = retroturistični dogodek. Zbirka besedil kot gledališki list.

dogajalo se je v soboto, 28. junija, v rostorih kranjske galerije Nova, ob

D ]

v ^ t i h zvečer. Po Kranju razobešeni ret ^ e P a P ° š t n 0 povabilo na V e

l

v

r otur is t ični dogodek Potovanje ali m £ e r na relaciji Kranj - Firence, so p Privabili v soboto zvečer, ko so

r a ncozi v daljni Mehik i natepli Bel­gijce,

vtisu

v mesto. V začetku mi je bilo kar m žal, ker so Francozi po mojem

inten-samo

tur P.°kazali najboljši nogomet, retro-0 k ' s t i č n i dogodek pa na začetku ni Jala t Posebnega - nekaj je naga-š e . hnika, Dušan je bil nesproščen, glJ? aJbolj pa smo bili nesproščeni mi, jen a poslušalci in tisti večer neso-s t kpotovalci. Potem je celotna zadeva no K ' • °-°bivala svojo večdimenzional-Groh k i J° J e a v t o r projekta Dušan z j v i

b ° v š e k vedno bolj pomensko o s - ,.• Posamzenosti niso ostale Pile e n e rniniature, marveč so se sto­ti L V kompletno strukturo enosti. Pro-s P e t ° n ° U ^ e z a o ^ e v a sicer pojenjavala, g r a n

Z a r a d i tehničnih razglasij in neui-to r; ° s t i edinega akterja na sceni, av­li n & parnega. Potem pa smo pripotova-poZ au °nec in sam sem medtem čisto setti n a ^ a t i n i j a , Cuelemansa in de­ko s

S o t ? l a v o omamljeno publiko... Ta­bli v a*' * c z c * a j o a < z u n u J pokazal sobo-Priso? • r ' k ° n a s J e s ' a r j a dva ducata

tnih čepelo v kleti Delavskega do

Zunanji povod dogodka je bilo Duša­novo spomladansko romanje skozi Be­netke v Firence in nazaj v Kranj . Ob tem potovanju so nastali zapiski s poti, impresije, ok ra šene in pregnetene s poetično igro, ki zadovoljuje uho s har­monijo zlogov in besednih korenov, du­ha pa vznemirja s pomenskimi vsebi­nami, k i j ih ustvarjajo pretanjeno raz­stavljene besede, povezane v stavke. S poti je avtor prinesel tudi vrsto diapo­zitivov, od tistih tradicionalno - turisti­čnih do na novo ustvarjenih, morda ce­lo postmodernis t ičnih . Potem se je vse smiselno prelivalo in dopolnjevalo med seboj: s l ika je dopolnjevala sliko, bese­da sliko, glasba sliko, beseda film, sli­ka glasbo... B i l je ambient in v njem je bil človek. Celotni dogodek je tako vzbujal vtis popolnega potopisa, ki ho­če zajeti vse, od golobljih drekcev, ne­ba nad Firencami, Boticcellija, Miche­langela, opozorila pred aidsom... To je t akšna oblika dušeslovnega potopisa, k i ga je pri nas v literaturi spočel Izi­dor Cankar v romanu S poti: potopis, ki ni samo Baedecker, ampak zabeleži predvsem notranje popotnikove vzgibe na potovanju, kar se mi zdi idealna oblika potopisa. V tem oziru je oblika sobotnega re t rotur is t ičnega dogodka pravkar opisani potopis.

Nekdo bi rekel, da je t akšna reč si­cer zanimiva, ni pa kaj posebnega, kar

je posebno in po moje enkratno pri celi stvari, je to, da je Dušan soočil Kranj , k i je izhodišče njegovega potovanja, ker je pač od tu doma, z Benetkami in Firencami; v tem soočanju razkrinka kranjsko duhovno klimo kot provinci-alno, t ravmat ično in duhomorno (pri­merjaj Čast na stran in dias Vel ik i in mali pesnik). Slednje se mi zdi poleg izvirno zasnovanega potopisa največja kvaliteta sobotnega dogodka.

Da pa stvar ne bi ostala samo pri en­kratnem poskusu in se potem zgubila, je Dušan pripravil tudi snopič, v kate­rem v obliki kolaža predstavlja zapi­ske, ki j ih je prebral na sobotnem veče­ru, obenem pa v njem razkrije tudi svojo filozofijo potovanja. Ob tem je zanimivo, da se da snopič brati kot či­sto samostojni literarni umotvor, kar pomeni, da smo v Kranju po lanski Skatljici pesmi dobili novo zbirko, ki jo je tako kot prvo, omogočila kranjska Z K O . Za konec samo upam, da bo Du­šan dogodek ponovil - morda na kak­šen večer, ko v bližnjem okrožju ne bo veselice, saj z dobrim nogometom je zdaj tako konec. Za sobotni večer pa mu lahko vsi tedaj prisotni zakličemo en glasen bravissimo.

M . Pušavec

Uspehi slovenskega slikarja Poldeta Oblaka v Italiji

Č a s t n i Č l a n a c c a d e m i e d t u r o p a

J a m s k i slikar Polde Oblak / Bleda, ki danes živi med Miinchnom in Ljubljano, je ob 20-letnici j^nnifesta liagmenti/.nia, ki so ga julija 1W>(> v Miinchnu skupaj zasnovali slikarji Polde Oblak,

l a džar Georg Kress in Italijan Nicola Bianco, postal častni član Accademie d'Kuropa v Neaplju.

Z ^ š a

m a n i f e ? t o m , ki med drugim raz-"trau z d r , J ž e v a n j e figuralne in ab-

. n e . likovne govorne v isti sliki /a tuj0>.,0lJ popolne izrazne moči naspro-^ t w h . S l misli, občutkov in stanja ty- . " l i n i , UUCUIKUV lil .SlUllJil $ir$| ^ k e v , se je naš slikar zapisal v Ve o ' v r ° P s k i prostor kot pobudnik no

^ftnsW V n e m ^ k e m , švicarskem in ita % l a i ( n likovnem prostoru, je Poldi

Pri Accademii d'Kuropa je 1983. in 1984. leta prejel veliko zlato medaljo v okviru velike nagrade Mediterana, na Sici l i j i je 1983. leta prejel nagrado zla­te limone v Bagnerii, te dni (fi. junija) pn je postal član Accademie d'Kuropa in prejel tudi drugo nagrado za avant-' gardno slikarstvo, k i je bila podoljima v Rimu.

ki — » i i v u v i i e m prohiuiu, jc i utuc prejel največ priznanj v Italiji. V septembru bo skupin.) fragmenti

stov skupaj z italijanskimi gosti pri­pravila veliko razstavo na Sici l i j i , pred tem pa se bo umetnik po šestnajs t ih le­tih spet predstavil domačemu občin­stvu v galeriji Šivčeve hiše v Radovlji

Za prihodnje leto pripravlja Polde Oblak večjo retrospektivno razstavo svojih del v Kostanjevici na K r k i .

M . A.

KULTURNI KOLEDAR J E S E N I C E - V razstavnem salonu Dolika je odprta razstava slik in grafik akademskega slikarja Iveta Šubica. K R A N J - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava 'LAKOT, akaaemskega slikarja Franca Beštra. v M a l i galeriji se predstavlja z grafičnimi deli Bernd Hubert Romankiewi t z i z Bavreutha.

V galerijskih prostorih v Tavčarjevi ulici razstavlja knjižne ilustracije Marjan Amailetti .

V sejni sobi nove upravne stavbe razstavljajo fotografije člani foto film­ske sekcije pri K U D - u Sava: Terezija Bučan, Andreja Homan, Jana Kramžar , Emi l Miklošič, Andrej Muravec in Janko Zupan.

K R A N J S K A G O R A - V prodajni galeriji Čevder razstavlja likovna dela aka­demski slikar Andrej Jemec. B L E D - V festivalni dvorani razstavlja akad. slikarka Alenka K h a m - P i -čman.

ŠKOFJA L O K A - V Homanovi hiši je odprta stalna slikarska razstava akad. slikarja Franca Novinca.

B O H . B I S T R I C A - V domu Joža Ažmana razstavljajo Anton Plemelj, A lb in Polajnar, Janez Ravnik in Metka V o v k - M a u s e r .

ŠKOFJA L O K A - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. J E S E N I C E — Prešernova rojstna hiša v Vrb i je odprta od 8. do 16. ure, razen ponedeljka. Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je odprta od 8.30 do 16. ure, razen sobote. Liznjekova domačija (etnološki muzej) v Kranjski gori je odprta v torek, četr tek in soboto od 7. do 19. ure.

R A D O V L J I C A — Čebelarski muzej in Linhartova soba v Radovljici sta odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. in 16. do 18. ure. V Čebelarskem mu­zeju so na ogled žive čebele v opazovalnem panju. Muzej talcev v Begunjah je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 18. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. Muzej Toma­ža Godca v Boh. Bistr ici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.

ŠKOFJA L O K A - V galeriji na loškem gradu razstavlja Er ika Mari ja Bajuk, akademska slikarka, izseljenka iz Z D A .

ZA POLETNO AKADEMIJO VSE PRIPRA­VLJENO

Radovljica - Od 21. do 27. julija bo v Radovljici 5. poletna akademija za staro glasbo. Imela bo sedem razredov, in sicer za kljunasto flavto, baročno violino, baročno petje, baročno oboo, čembalo, baročni ples in pevsko učenje ter vpra­šanja stila. Poleg mojstrskih tečajev bodo dopoldne tudi navadni glasbeni te­čaji zavse, k i bi radi kaj več zvedeli o stari glasbi. Popoldne pa bodo komorna muziciranja, seminar baročnega plesa za vse udeležence ter strokovna preda­vanja, k i j ih bodo vodili docenti akademije in ugledni slovenski glasbeni stro­kovnjaki. Akademija bo zakl jučena s koncertom študentov na Festivalu Rado­vljica.

D. D.

TRIDESET LET ZBIRKE KONDOR Ljubljana — Tridesetletnica rednega izhajanja pomeni izjemen založniški uspeh, k i ga je letos dosegla tudi Mladinska knjiga z zbirko del iz domače in svetovne književnosti Kondor. Med 234 naslovi, k i so v tem času izšli, je 109 naslovov iz svetovne književnosti, 103 pa so iz slovenske. Brez dvoma je za ta-

' ko dolgo življensko dobo zbirke več tehtnih vzrokov, med katerimi je po­membnejš i ta, da zbirka ni ostala le v okvirih šolskih bralnih programov, am­pak je razširi la krog bralcev na srednješolce, š tudente in odrasle. V zbirki je bilo objavljenih veliko prvih prevodov v slovenščino in sploh prvih literarnih objav tega ali onega avtorja v slovenskem jeziku. Pomemben del vsake knjige v zbirki je tudi spremna beseda, k i je iz komentarja ali skopih opazk o avtorju in njegovem delu prerasla v precej ambiciozno zasnovano literarno študijo.

B . Bogataj

NOVI ROČK '86 Ljubljana - Letošnji Novi ročk kljub vsem zapletom bo, in to v Kr ižankah. Ži­r i j a /k i jo sestavljajo Peter Barbarič , Marjan Ogrinc, Ičo Vidmar in Igor Vid­mar, je izmed 38 prispelih prijav izbrala tri skupine, k i bodo sodelovale na sklepni prireditvi: S. O. R. (Idrija), Center za dehumanizacijo (Maribor) in De-molition Group (Cerklje pri Krškem) . V programu Novega ročka '86 pa bodo sodelovali tudi predstavniki več takoimenovanih neodvisnih skupin kot so so­delavci Neue Slovvenische Kunst, goste pa bodo organizatorji iskali tudi v tuji­ni.

V . Bešter

GRŠKI PEVCI V RADOVLJICI Radovljica — V četr tek, 7. julija ob 20. uri nastopajo v preddverju radovljiške graščine grški pevci. Člani mešanega pevskega zbora iz Karditsa bodo v pr vem delu koncerta peli r enesančne pesmi zaključili pa s finalom iz Rossinije ve Stabat Mater. Drugi del koncerta pa je namenjen grški glasbi. Grški pevsk> zbor je znanm po vsej Evropi, dobil je že vrsto velikih nagrad na pevskih pn reditvah v Aosti, Spittalu in drugje, tako da se obeta ljubiteljem zborovske pe srni res lep glasbeni večer.

A B V

Glasbeni dc^odek NASTOP DRUŽINE OGNJANOVIĆ

Kranj — Zadnji gostje zaključujoče se glasbene sezone so bili v Glasbeni šoli člani družine Ognjanovič: Zlata — sopran,

Dragiša - bas in Tatjana - klavir.

Glasbeni večer je predstavljal komibnacijo samospevov in solističnih klavir­skih točk. Pianista Tatjana Ognjanovič, diplomantka ljubljanske Akademije za glasbo v razredu prof. Dubravke Tomšič —Srebotnjakove, je najprej igrala eno tehnično zahtevnejših Mozartovih klavirskih sonat v a —molu, K V 310. Pr­va iz takozvanih Mozartovih par iških klavirskih sonat v treh stavkih (allegro, andante in presto) je v muzikalnem pogledu zanimiva tako kot celoten Mozar­tov univerzalni glasbeni opus zlasti po melodični plati. Pianistka Ognjanoviče-va je poudarila in podčrtala hkrati vsa najbolj izpostavljena klavirska mesta in Mozarta predstavila v prvi muzikalni podobi. Nato sta jzmenjaje pela basist Dragiša Ogrnjanovič in sopranistka Zlata Ognjanovič. Basist je pričel svoj del recitala s solistično basovsko arijo Sarstra iz Mozartove opere Čarobna piščal, nadaljeval z Michlovim samospevom Pevcu (na besedilo F. Prešerna) in ga za ključil z dvema črnsk ima duhovnima pesmima v priredbi H . T. Burleigha (De ep River in Svving, Ixw). Sopranistka pa je odpela dvoje Beethovnovih Pesmi, dva samospeva Benjamina Ipavca (Iz gozda so ptice odplule in Ven v mrak in vihar) ter sklenila ta del pevskega recitala z dvema Ciganskima pesmima A. Dvoržaka (Ko me stara mati je učila peti in Ej , ta moj triangel). Basist Dragi ša se je š e najbolje izkazal v izvirnem slovenskem samospevu za basovski glas Pevcu, sopranistka Zlata pa v prvem od obeh Ipavčevih samospevov.

Tehtni spremljevalni delež je imela vseskozi pianistka Tatjana Ogrnjano­vič, ki je tudi sklenila kranjski nastop celotne družine s klavirsko Balado št. 4 v f - m o l u , op. 52 F. Chopina.

Franc Kr ižnar

V Zasipu odkrili staroslovansko grobišče

B o g a s t v o v o t r o š k e m g r o b u Zasip, junija — Arheologi so odkrili prve grobove na vzpetini tik pred vasjo že lani, letos pa so z delom nadaljevali in prišli do no­vih najdb. Doslej so našli 40 grobov in 15 okostij, med drugim tu­di otroški grob, v katerem je bilo zakopano pravo malo bogastvo: bronasta ploščica, pokrita z zlato folijo, bronasta zaponka, ogrli­ca iz steklenih jagod . . .

Zanimivo je, kako so arheologi sploh odkri l i staroslovansko grobišče v bliži­n i Zasipa. Ne na podlagi ljudskega iz­ročila in pripovedi o strahovih in brito-fu niti ne nakl jučno — da bi, denimo, kdo od domačinov opazil čudne stvari ori kopanju temeljev za hišo ali za ilev. Do najdbe so prišli — reci in piši - povsem načr tno , na osnovi izkušenj , A so si j i h pridobili pri odkrivanju gro-lišča Dlesc v vasi Bodešče. K o so v Za-;ipu naleteli na lončevino, ni bilo več lobenega dvoma o tem, da je vas ob­stajala na tem mestu kot je danes že v staroslovanskem obdobju. Sledilo je iskanje grobišča. Pr i tem si je dr. A n ­drej Pleterski, znanstveni sodelavec za staroslovansko obdobje na Inš t i tu tu za arheologijo Znanstveno raziskovalne­ga centra Slovenske akademije znano­sti in umetnosti, pomagal z jožefinsko

zemljiško knjigo iz leta 1786, v kateri so ohranjena tudi vsa ledinska imena za Bled in okolico. Ime »Na Žalah« ga je ob pomoči še enega katastra (iz leta 1825) pripeljalo na vzpetino nedaleč od ceste, k i vodi z Bleda v Zasip. Razisko­valci so si potem pomagali z izkušnja­mi, k i so si j ih pridobili pri odkrivanju staroslovanskih grobišč na blejskem območju, in poskusno kopanje j ih je la­ni tudi pripeljalo do prvih grobov. Le­tos maja in junija so z delom nadalje­vali , tako da so doslej odkri l i že 40 gro­bov in 15 okostij. V enem od otroških grobov so našli pravo malo bogastvo, v drugih pa uhane, prstane in podobne Arheologi se bodo vrni l i v Zasip pri­hodnje leto; del že odkopanega grobiš­ča pa kaže , da so tu pokopavali ženske in otroke.

Oobro jutro, elektronika

Poljski telefon: soba — balkon Jesenice, 30. jun i ja — M l a d i A l e n Šes t je o d l i č e n mlad i e lekt ronik , nanj so postal i pozorn i v j e s e n i š k i Ž e l e z a r n i . Obi lo A l e n o v i h idej, od s t r a š i l n e m a ­ske do naprave za javljanje dež ja , vse m u pride prav, celo star pol jski tele­fon.

13-letni Alen Šest, učenec Osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah, je elek­troniko pozdravil s tako krepkim »do­bro jutro« in tako razumno vstopil v ljen svet, da so na mladega raziskoval­

ca postali vsi pozorni. Zrele zamisli, presenetljive ideje in obilo inovatorske žilice mu je prineslo prvo nagrado na gorenjskem tekmovanju mladih elek-tronikov, na jugoslovanski razstavi na Reki pa je za avtomatski vlažilec zem­lje prejel kar srebrno plaketo.

Ma l i Alen, k i ima v malem prstu že fiziko za srednje šole, pravi o nagraje­nem vlažilcu:

»Že prejšnje počitnice sem razmiš ­ljal , kako bi star števec iz radia pove­dal z žico in žebljem. Vedel sem, da bi <e lahko pokazalo, kol iko je v zemlji lage. Na nekem tekmovanju se mi je trnilo: tam so bi l i tudi inženirji iz Že-

ezarne. K a r k njim sem stopil. Poka­zal sem j im moj zvezek idej in izumov, vezje za vlažilec sem imel narisan, le delov nisem imel. Naslednji teden so me povabili v Železarno, mi vse razka-zali in mi dali elemente.

Veste, najtežje je to, da moram vse svoje izdelke najprej razdreti, če ho­čem napraviti nove. Nimam materiala in zato uporabljam starega.

Vlažilec zemlje se pritrdi na steno, v lonček rož pa zabodemo bakreno in srebrno elektrodo,« navdušeno pripo­veduje Alen . »Priklopimo na 12 V al i na 4 baterije. Tu je še e lek t r ična črpa l ­ka, meh za vodo, cevka. Uporabljamo ;a lahko za močvirske rastline, k i po­trebujejo veliko vode, za kaktuse, za navadne rože. Če je zemlja suha, zago­ri rumena lučka in črpa lka se vklopi, ob primerni vlagi pa izklopi . Tu gre za dva naravna pojava: vpliv vlage in gal­vansko napetost.«

Alen ima v navadnem čr tas tem zvez­ku ideje, zamisli , izume, čudovite na­prave, skice. Tu je njegova naprava za zapisovanje sanj, alarmna naprava, ra­dio brez baterij, stikalo za luč, strašil­na maska, da se »fejst« bliska, obločna

ALEN ŠEST z nagrajenim vlažilcem zemlje

peč, avto, ki sam sebe poganja, napra­va za javljanje dežja. Pokaže mi star poljski telefon na balkonu, k i »mi ga je ena gospa dala iz garaže , predelal sem ga tako, da zdaj zvoni v sobo.« Alen je res od sile, odličnjak s samimi petica-mi, povrh vsega pa obetajoč mladi elektronik. A l i je vesel nagrad?

»Še kar. Tu j ih je cel kup, le tista z Reke manjka. Ne vem, a l i je to v okvi­ru Železarne al i kako. Res ne vem, kdaj se bo to dobilo.«

Kaj boš, ko boš velik? »Najbrž nekaj okoli elektrousmeri-

tve. Najraje bi šel na kakšen razvojni oddelek, če me bodo vzeli . Tam je pri­ma, tam lahko razvijaš same nove na­prave . . . «

D. Sedej

L O V S K A R A Z S T A V A V BISTRICI PRI TRŽIČU - l o v s k a d r u ž i n a Kovor-Dobrča, k i praznuje leto* svojo 40-letnico, je ob krajevnem prazniku B i ­strice ob dnevu borca v osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču priredila prvo lovsko razstavo. Razstavili so preko 300 primerkov divjadi in trofeji Naj­bolj š tevi lno je bila zastopana srnjad, k i je je največ v njihovih loviščih. Razstava ni bila ocenjevalna, temveč je hotela prikazati tudi vrsto zanimi­vosti, k i se sem in tja pokažejo pri divjadi. Pokazali pa s«) seveda tudi ne­kaj naj lepših lovskih trofej V njihovi družini , kot so kapitalni odstreli muf­lonov, pa tudi medveda, ki je bil uplenjen v triglavskem pogorju. Lovska d ruž ina Kovor-Dobrča šteje danes 62 članov. Svojo kočo imajo na Breški planini , gradijo pa še eno nad Ročcvnico. — Foto: I). Dolenc

Mojstranški geografi si dopisujejo z vladami

Margaret Thatcher pisala v Mojstrano Mojstrana, 7. julija — Britanska premijerka in vlada revnega pacifiškega otočja sta mojstranškim geografom odgovorila, šestim našim veleposlaništvom v zahodni Evropi pa se to ni zdelo vredno. Zanimiv program krožka, ki ga vodi Tomaž Pšenica.

Po naš ih osnovnih šolah redko sre­čujemo geografske krožke, sploh pa najbrž ni nikjer tako uspešnega kot v Mojstrani, kjer ga zavzeto vodi To­maž Pšenica. Od 29 vpisanih učencev višjih razredov j ih je danes krožku zvestih osemnajst navdušenih geo­grafov, k i zagnano raziskujejo doma­čo okolico, od voda, varstva okolja, podnebja do zgodovine in se pogum­no ozirajo po svetu. Še domačinom ni znano, da je nad Dovjem v Karavan­kah prelep slap Presušnik , k i so ga mladi učenci temeljito raziskali. Če­tudi nimajo ustreznih fizikalnih ali kemičnih pripomočkov, ugotavljajo sestavo kamnin in voda, rastlinja in živalstva.

Najbolj so veseli tedaj, ko j im nji­hov mentor Tomaž s is tematično, predvsem pa zanimivo in privlačno prikazuje življenje in naravo po sve­tu. Tomaž, š tuden t tretjega letnika pedagoške gimnazije v Kranju, pre­vaja repor taže iz tujih revij i n j im nadvse nazorno govori o kavi kot rastlini in njeni predelavi, o slastni

čokoladi, o letališčih in imenitnih predorih. Tomaž, k i zna z otroki in k i ve, da se ob rednih zemljepisnih urah ne da povedati vsega, je prišel na ide­jo, da bi se dopisovali z geografi po vsem svetu.

»Prva je bila Andora,« pra­vi Tomaž, »pi­sali smo kar na vlado. Po­slali smo raz­glednico M o j ­strane, pri lo­žili planinko in nadvse pr i ­jazno so nam odgovorili. Iz

Liechenstaina, San Mar ina , Irske, Islandije so nam poslali prospekte, knjige, značke , pohvalili naš klub in nam zaželeli veliko uspeha. Nadvse smo bi l i p resenečeni , ko smo dobili odgovor celo iz Salamonskega otočja, pošta je potovala kar pet mesecev. K o smo obravnavali, denimo, Mona­co, smo za popestritev vključili modo privlačne m o n a š k e princese. Pogo­

varjamo se tudi o glasbi določene dr­žave in n ikol i nam n i dolgčas.

Vel iko veselja je med učenci pože­lo pismo britanske premijerke M a r ­garet Thatcher. Pr is rčno se je zahva­l i la-za naše vabilo in obžalovala, da nas zaradi d ržavn ih dolžnosti ne mo­re obiskati, želi pa nam obilo uspeha. Obenem je opozorila angleško amba­sado v Beogradu, da nam mora po­sredovati vse gradivo, k i bi nam kor i ­stilo.«

Mlad i mojs t ranšk i geografi vedno z rožami okrasijo učilnico, ko se dobi­jo pri svoji zanimivi uri . Poleg aktu­alnih tem so torej znali navezati sti­ke z vladami po svetu. Naslov že ne­kako po svoje sestavijo in vedno pri­de do vladnih kabinetov. Zmeraj do­bijo pr isrčni odgovor, čeprav po dolgi poti petih mesecev vendarle priroma kuverta na »osnouno Šolo« Mojstra­na.

Premij erki Thatcher j evi ali njene­mu kabinetu, celo majhnemu in rev­nemu pacif iškemu otočju se je zdelo kulturno in pomembno, da moj stran­sko prijaznost nagradijo s svojo po­zornostjo. Le šest im jugoslovanskim veleposlaniš tvom v bližnji zahodni Evropi se nikdar ni zdelo vredno, da bi rekli vsaj bev ali mev, ko so j im mojs t ranški geografi pisali. Nihče ni odgovoril . . .

D. Sedej

Mimogrede:

Sedem gostiln in 400 turistov Rateče, 30. junija — Janez Brane se spomni vsega, kar se je v Ra­tečah zgodilo. — Zaslužek je od turizma.

K o t bister po toček i sk r i v ih zgodo­v i n s k i h spominov se zdi pripoved Janeza Branca iz R a t e č . Zanj so re­k l i , da je prava živa r a t e š k a enciklo­pedija, ta Pungartov ata, k i pomni vse, ka r se zdi vrednega zapomnit i , v vseh teh t r i insedemdeset ih letih, ko­l ikor j i h ima . Pripoveduje zanimivo i n neustavljivo.

»Vas Rateče so po zapisih zgodo­vinarja Lavtežarja nastale tam okoli leta 1300. Ratečani so potomci delo­ma italijanskih ali n e m š k i h predni­kov, kar zgovorno kažejo domača imena in priimki. Kar poglejva: Pu­ci, Pleši , Beneti bodo že z one strani meje. Korošci pa so prišli k nam s tropi ovac in še danes imata dve

kmet i j i v S e l č a h na K o r o š k e m prav tako d o m a č e ime kot dve v R a t e č a h : P r i M e š n i k i n pr i P in tvah .

Leta 1895 je v Ratečah ž ivelo 1.O50 ljudi, danes nas je le še 540, polovic«! manj. Včasih smo imeli 400 postelji za letoviščarje, sezona pa je trajala kar šest mesecev, od 8. junija do 8. septembra. Gostiln, gostiln je bilo veliko — natanko sedem.

Turizem je Ratečanom veliko po­menil in veliko dal. Turisti so prišli in ostali po tri mesece. Spominjam se dveh sester, ki sta se samo s turiz* mom preživljali. Soseda je pri 22 po-! steljah zasluži la več kot mož , ki je bil dobro plačan v Železarni . Turisti so več inoma »špancirali« proti Tai niarju in bili v Ratečah kot domači. Z denarjem pa res niso skoparili: ko, so s seboj vzeli prave gorenjske na­geljne, so jih tudi poš teno plačali.«

D. Sedej

Obiskali smo Lom pod Storžičem

Ne trgovine, ne gostilne Lomlja n i se čutijo zapostavljene. Nimajo ne gostilne, ne trgovi­ne, cesta je vsa razrahljana, cerkev potrebuje novo obzidje in Lom večje pokopališče . . .

Če bi imeli vsaj gostilno in trgovino, so prepričani Lomljani, bi se v vasi tu­di lahko razvijal turizem in bila bi tudi osnova za ustanovitev tur is t ičnega društva. Tur is t ične točke imajo v okoli­ci čudovite: kočo pod Storžičem, plani­no Javornik, kjer je poleti paša, pozimi smučari ja , celo manjšo vlečnico tu po­stavijo. Zelo delovna pa sta tu tudi športno in kulturno umetn i ško dru­štvo. Špor tno društvo Lom združuje smučarje , namizni tenis, strelce, nogo­metaše , atletike, vse več ljudi je tod vnetih za teke. Kulturno umetn i ško društvo Lom pa ima kvalitetni mešan i pevski zbor, ki ga vodi pevovodja An­ton Soklič. 21. junija je prav ta zbor za­stopal t ržiško občino na reviji gorenj­skih pevskih zborov v Domžalah. Skratka, Lom živi ž ivahno kulturno in špor tno življenje, živ pa je tu tudi udar­niški duh; povsod pomagajo z udarni­škim delom.

Franc Tišler, predsednik kra­jevne skupnosti IiOin: »Lokacijo za trgovino ima­mo v Lomu že dolgo, v podalj­šku doma druž­benih organiza­cij naj bi bila, vendar za to ni

denarja. Če bi dobil kredit bi eden od vaščanov odstopil prostore v svoji hiši. Z Mercatorjem se dogovarjamo, da bi opremil trgovino, a je bil zdaj tako dol­go v težavah, druga trgovska organiza­cija pa nobena ni zainteresirana, kajti Lom je od rok, oskrba je težavna. Vasi Spodnji in Zgornji Lom in Potarje, na­selje 14 hiš imajo približno 500 prebi­valcev. Vas ni izumrla, veliko ljudi ki so pred leti odšli v dolino, se vrača. Spodnji Lom je zadnja leta na gosto pozidan in na Brdu so spet zazidljive lokacije za stanovanjske hiše. Naselje

se širi, prihajajo pa seveda novi proble­mi. Pokopališče pri cerkvi Sv. Katarine je premajhno. Zemljo že odkupujemo, načr te čakamo. A vem, da se bo ustavi­lo pri denarju. Ograjo bo treba tudi na­rediti pri novem pokopališču in staro popraviti, da bo povsod enaka. Pa tudi 20 novih telefonskih priključkov bi še potrebovali.

Janez God-nov, predsednik Krajevne kon­ference sociali­s t ične zveze: »Probleme ima­mo tudi z vzdr­ževanjem do­ma. Malo pride najemnin od prireditev. Tla

niso izolirana, streho bo treba prekriti. Tudi v šoli bo treba obnoviti tla. Kraja­ni so zelo zainteresirani, če se v vasi kaj dela. Povsod pomagajo z udarni­škim delom. Tako so pri širitvi ceste iz Spodnjega v Zgornji Lom naredili čez 1000 udarn išk ih ur. Ni pošteno, da sfo take razliki« med krajevnimi skupnost­mi. Bistrica, na primer, ima vse ureje­no, pa nobene udarn i ške ure ni bilo treba, ne denarja, na vasi pa kar na prej organiziramo udarn i ško delo in samoprispevke, sicer ne bi bilo nič na­rejenega. Ljudje se bodo tega naveliča l i .

Vodovod sicer imamo, samo premaj­hen je. Zanj imamo nov izvir za Ml in šami. Do jeseni bo voda verjetno že pritekla, čo bosta občina in Peko kaj pomagala. Cevi so že nabavljene in po 8 starih milijonov bomo pobrali od in teresentov.

Trgovina je resnično najbolj boleč problem. Pri Krvinu na Slapu je naj bližja trgovina, daleč od rok. Avto bus tam ne ustavlja. Resnično bi bila

edina rešitev zasebna trgovina. Cest* je pa drugi največji problem. Uparrtf vsaj, da bodo takrat, ko bodo gradili m drocentralo na Lomščici, uredili tllfl cesto. Asfalta pa gotovo še dolgo ne b0' Ko bi jo vsaj toliko uredili in razširil' 1

da bi avtobus vozil tudi v Zgornji Lot4 Danes od tam delavci hodijo v Trn 8 km daleč peš.«

D. Dolenc

NAJBOLJŠI GOLAŽ JE IZ K O T M — To je le stara resnica in I^unlja* ni so jo vzeli / a svojo. Kadar imajo v vasi veselico, špor tno srečanje« krajevni praznik ali kaj podobnega« obesijo pri domu družbenih orgeflfl /acij na tram kotel in v nJem sku­hajo golaž, bržole, pasu I j in podob­no. Ce lovci kakšen dan prej uja­mejo še kakšno divjačino, je gola* seveda še boljši. Sama krajevna skupnost je kupila kotel, za glavna kuharja sta pa vedno Bluž Kavč ič Brdai jev i / Spodnjega I uma h* Marija Soklic, Orešoikova i / Gra* novi v Zgornjem LtoHUi. Foto: P-Dolenc

TOREK, 8. JULIJA 1986 OB 4. JULIJU — DNEVU BORCA 7. STRAN ( M M M I E n G L A S

Ob dnevu borca so se v Kranju zbrali na svojem 16. srečanju rezervni vojaški starešine iz vse Jugoslavije in na 18. zboru aktivisti in borci Gorenjske

Milan Kučan: J u g o s l a v i j a je n a š a s k u p n a d o m o v i n a

Praznik kot je dan borca je pravi trenutek, da si izrečemo odkrite besede, si povemo dobronamerno kritiko v obraz, kot so je bili vajeni v času borbe naši borci in ki naj bi bila vsakdanji jezik med komuni­sti. Slavnostni govornik na mogočni manifestaciji 4. julija na Gorenjskem sejmu v Kranju, predsednik CK ZK Slovenije Milan Kučan, se je dotaknil vseh najbolj kočljivih vprašanj, s katerimi se danes sreču­je naš delovni človek. Globoke in prodorne so njegove misli in nič čudnega, če so njegov govor prekinja­la gromovita pritrjevanja. Kajti tu so bili zbrani vsi tisti Gorenjci, ki so bili ves čas vajeni pogovarjati se °dkrito, ki se zavedajo, da sta duh resnice in duh svobode nosilna stebra družbe.

V teh kriznih časih je potrebna le odkrita, poštena beseda. Kriza je lažja takoj, če odkrito spregovo­rimo o njej.

Janez Japelj, Predsednik predsedstva

ZRVS Jugoslavije . Mesto proslave smo izbrali v kra-W» kjer sta imela vstaja in odpor °* u patorju s svojo znamenito "ražgoško bitko v skupnem narodnoosvobodilnem boju ter so-c , alistični revoluciji jugoslovanskih na»"odov in narodnosti poseben po-I*1«*}. Okupator je štel Gorenjsko, ki l e bila po svoji legi najbližje središ-? u Evrope, že za del velikega rajha , n izvajal teror z vsemi oblikami ra*nurodovalnega nasilja. Oborože-JJa vstaja in širjenje ter delovanje jpVobodUne fronte pod vodstvom K °niunistične partije, sta že od vse-

začetka preprečevala uresniči-e v okupatorjevih podlih načrtov.

Tradicionalno srečanje smo pri­javili z željo, da ohranimo prido­bljene vrednote ter izkušnje narod­noosvobodilnega boja in socialisti-j . n e revolucije kot trajen in neusah-J , v vir za delo članov in organizacij *-Veze rezervnih vojaških starešin.

Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Kranja je bila go­stitelj delegacije ZRVS Vojvodine in Sarajeva. V četrtek dopoldne so gostje obiskali tudi krajevno skupnost Stražišče.

pred 0 ' *bora aktivistov in borcev je s<H:i p n ' k občinske konference ttJjJJJ"UČne /veze Kranj Ferdo s*'di ^ Predal k a m n i š k e m u pred-h, ) ti . 1 1 Gregoriču. Kamnik bo pri vist.1 J < >. U ' t o K«slitelj V.i. /bora akti-

s t o v »n borcev.

Iz govora Milana Kučana:

• Ambici ja in misel mladega rodu ob vsem spoštovanju ne moreta obstati na tem, kar so z revolucionarnim naporom, delom, odpovedova­njem in žr tvovanjem dosegli njegovi očetje. To bi zaustavilo razvoj, omrtvi-lo bi duha in akcijo revolucije.

Mlad i ljudje so nič manj ostri kot borci in drugi naš i ljudje v svojem nezadovoljstvu z razmerami v družbi, s položajem v razdelitvi d ružbene moči in bogastva, pa tudi najbolj kri t ični do naše neenotnosti, oportunizma in sebičnosti .

• Zveza komunistov se prebuja iz apatije. Ne pristaja na vdajo ne ve­sti ne odgovornosti. To vliva pogum. Toda potrebno bo trdo delo, mnoge iz­boljšave in odločne spremembe v sami zvezi komunistov, da bodo sadovi naporov vidni, cilji uresničeni .

• N i mogoče brez posledic v nedogled živeti zaprto v partijskih orga­nizacijah, tam tarnati in krit izirati , sporočati in naročat i drugim in samo­zadovoljno živeti v prepričanju, da bodo stvari v redu, ker j i h bo partija vzela v svoje roke.

• Jugoslavija je danes velika učilnica politične demokracije, lastne našemu sistemu socialističnega samoupravljanja. Moramo se šele naučit i pravih oblik demokrat ičnega , polemičnega in ustvarjalnega soočanja mnenj in izpovedovanja različnih stališč. Tudi nasprotnih stališč, mnenj in pogledov ni bilo nikoli toliko kot ravno sedaj. Nikol i ni bilo tudi toliko orga­nizirane možnosti , da se ta stališča povedo javno. Zdaj lahko v praksi pre­izkusimo, kako je, če se o nekem vprašan ju pokažejo različna, celo naspro­tujoča si mnenja.

• Politični i n ekonomski problemi so na stežaj odprli vrata nepriza­nesljivi kri t ičnosti in pravemu plazu različnih interpretacij vzrokov težav, v katere smo zašli.

• Slovenci smo pokazali in dokazali, da smo sposobni in da hočemo kot narod izpolniti sleherno zahtevo človeške in razredne solidarnosti. Prav zato se v Jugoslaviji zavzemamo za politiko čistih računov. V njej v i ­dimo najbolj zanesljiv način, da nihče — ne posameznik ne skupnost — drugemu ne bi vzel tistega, do česar ni upravičen, ker ni rezultat njegovega dela, ker ni najprej storil resnično vsega kar je v njegovi moči, da bi izpol­ni l svoj dolg do skupnosti.

• • Narodnostni značaj Slovencev, naslonjen na najboljše izročilo svo­je lastne preteklosti, se je korenito in v najbolj usodni meri prenovil prav v naši borbi, v socialistični revoluciji.

• Za enotnost se zavzemamo in smo odgovorni tudi mi, a enotnost na ustavnih temeljih, k i zagotavljajo enakopravnost, enake pravice in enake odgovornosti, k i nas vse v Jugoslaviji združuje na poti k skupnemu napred­ku. Jugoslavija je naša skupna domovina. Slovenci druge domovine nima­mo. In v tej domovini, za katero smo se borili, želimo govoriti svoj jezik, razvijati svojo kulturo, izpovedovati svojo nacionalno samobitnost, odločati o rezultatih svojega dela, se razvijati kot sodoben narod.

Delegacijo ZRVS iz Hrvaške so v sredo popoldne in v četrtek dopoldne spremljali predstavniki občinske konference ZRVS Radovljica, popoldne pa so bili gostje občinske konference ZRVS Škofje Loke. Obiskali so tudi Dražgoše, kjer jim je spregovoril pisatelj Ivan Jan-Srečko.

<ki pionirji in mladi folkloristi iz Save so zaplesali skupaj

Na sprejemu delegacij iz Vojvodine in Sarajeva sta v sredo zvečer v Kranju goste pozdravila predsed­nik občinske skupščine Kranj Ivan Torkar in predsednik občinske konference Z R V S Kranj Zoran Rautner (na s l ik i desno). Ob tej p r i ­l ik i so izmenjali tudi spominska darila.

Bi lečanka izpod tipk znanega har­monikarja Milčeta Steguja iz L ju ­bljane je mogočno izzvenela v praz-k.icni dan.

16. srečanje Zveze rezervnih vojaških s ta reš in Jugoslavije in 18. zbor aktivistov in borcev NOV Gorenjske so spremljali Danica Dolenc, Andrej Zalar i n fotorepor­ter Franc Perdan.

V Škof j i Loki prvo srečanje društev Partizan

Tekmovanja, pohod in seminar Škof ja Loka, 6. julija — Predstavniki društev, k i so včlanjena v zvezo za šport ­no rekreacijo i n telesno kulturo Partizan Slovenije, so se minu l i konec tedna zbrali na tridnevnem srečanju v Škofji L o k i .

Člani d ruš tev iz vseh koncev Slovenije, od mladih do s tarejš ih , moških in žensk, so se prvi dan (v petek) meril i v špor tn ih panogah, k i so v Partizarm še posebej priljubljene — v odbojki, namiznem tenisu, malem nogometu . . . Predstavniki sodelujočih d ruš tev so razglabljali o pobudi predsedstva Partiza­na Slovenije, da odslej vsako leto pripravi s rečanje društev. Z odobravanjem so podprli predlog, a hkrati tudi ugotovili, da je jul i ja že kasno za t akšen zbor, ker je veliko ljudi že na dopustih, da je srečanje predolgo in da je treba za na­slednjega pripraviti še privlačnejši program.

Popoldne so si ogledali znamenitosti t isočletnega mesta ob sotočju Sor, zvečer pa so se vsi skupaj zbrali na d r u ž a b n e m srečanju v športni dvorani Po-den.

V petek so razglasili tudi izide tekmovanja za najboljšo krajevno skup­nost na področju špor tne rekreacije. Med mestnimi je zmagal Šentvid iz Lju­bljane pred Kokrico, med vašk imi pa Luče pred Skalami in Misl injo.

V soboto dopoldne so udeleženci odšli na pohod od spomenika do spome­nika — do Crnogroba, odtod do Kr ižne gore in potem nazaj v mesto, popoldne pa so se pridružil i množici naš ih rojakov na izseljenskem pikniku na škofjelo­š k e m gradu, kjer so zbrani množici predstavili pisano dejavnost Partizana in d ružabne igre.

Srečanje se je končalo v nedeljo s seminarjem, na katerem je dr. Herman Berčič s Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani govoril o špor tnorekrea t ivn i dejavnosti telesno prizadetih invalidov, dr. Drago Ulaga o redni vadbi starost­nikov, pr i č emur mu je pri p r ak t i čnem prikazu pomagal novinar Radia Lju­bljana Stane Urek.

N i naključje, da si je predsedstvo Partizana Slovenije za prvo srečanje d ruš tev izbralo prav mesto ob sotočju obeh Sor. Škofjeloški Partizan je na­m r e č med naj delavnej širni v Sloveniji, ima zelo pestro dejavnost in močno za­ledje. Pokroviteljstvo je — spet ne po naključju — prevzel občinski svet Zveze sindikatov Škof j a Loka. Tudi sindikalna organizacija se n a m r e č trudi, da bi s prirejanjem sindikalnih špor tn ih iger in drugih prireditev v delovnih okoljih okrepila spoznanje, da mora špor tna rekreacija postati vsakemu delavcu del vsakdanjika.

C. Zaplotnik

Ob 45-letnici vstaje slovenskega naroda

Borci se bodo povzpeli na Triglav Kranj , 7. jul i ja — Komisi ja za rekreacijo borcev N O B pri skupnosti borcev 7. S N O U B France P reše ren Kranj je dala pobudo, da bi ob 45-letnici vstaje slovenskega naroda organiziral i pohod partizanov na Triglav, našo najvišjo goro, k i je Slovencem v kr izn ih obdobjih pomenila simbol narodne pripadno­sti i n upora proti nasilju.

Komisi ja je sprva načr tovala le Pohod Prešernovcev na Triglav, vendar je špor tno-rekreaci jska akcija z naklonjenostjo borcev iz drugih enot in ob pod­pori slovenske borčevske organizacije in vseh družbenopoli t ičnih organizacij prerasla v Spominski pohod partizanov na Triglav — v prireditev s pomembno družbenopoli t ično vsebino. Pohod bo 18. in 19. julija, v primeru slabega vreme­na pa teden kasneje. Borci se bodo zbrali v soboto ob osmih zjutraj na Rud­nem polju, kjer bodo najprej slovesno poimenovali pot na Triglav po Triglav­ski diviziji , potem pa bodo krenil i na pot. Prvi dan se bodo povzpeli do Triglav­skega doma na Kredarici , kjer bodo prespali in odkoder bodo v nedeljskem jutru krenil i še na vrh. Po povratku bo na Rudnem polju osrednja kulturna prireditev — Mit ing partizanov - pohodnikov na Triglav.

Na pohodu bo vse podrejeno varnosti in zdravju udeležencev. Vodja poho­da bo izkušeni s t a reš ina Špiro Nikovič, v pomoč pa mu bodo gorski reševalci iz Kranjske gore, Mojstrane, z Jesenic, iz Bohinja, Radovljice in Kranja, na čelu z Emilom Herlecem. Sodelovali bodo vojaki iz. planinske enote, k i nada­ljuje tradicijo Prešernove brigade. Na Rudnem polju bodo dežurali helikopter­j i in vozila prve pomoči, kolona pohodnikov pa bo prek zvez U J V Kranju in gorske reševa lne službe v povezavi s planinskimi domovi, Rudnim poljem in bolnico. Triglavski dom na Kredaric i bo 18. julija zaseden, zato prosi vse pla­nince, naj si ta dan poiščejo prenočišča na Doliču in v drugih planinskih posto­jankah.

Borci bodo med svojim pohodom na Triglav odkril spominska obeležja na pročelju Triglavskega doma na Kredarici , na Aljaževem stolpu na vrhu Trigla­va in na zgradbi J L A na Rudnem polju. Podelili bodo priznanja še živečim udeležencem patrol, k i so se med narodnoosvobodilno borbo povzpele na Tr i ­glav. Pohod bodo obeležili še s spominskim biltenom, značko, razglednico in ovojnico, s pri ložnostnimi poštnimi žigi in š tampil jko, Šešir iz Škofje Loke pa bo vse udeležence obdaril s klobukom.

Borci! Ob prijavnici ne pozabite priložiti tudi mnenja zdravnika! (cz)

Pohvala mladincem Voklo , 30. junija — Izredno vzor­

no so mladinci iz Voklega in Vogelj pripravili maratonsko koša rka r sko tekmo z vrstniki iz Naklega. Izid v takem primeru ni najvažnejši . Po­m e m b n e j š e je, da je bilo srečanje res prijateljsko in tovariško, da je

minilo brez prerekanj in pretirane ga hrupa, čeprav je za razvedrilo ves čas igrala glasba. Organizacija je bila vzorna, zato je prav, da mla­de iz Voklega, Vogelj in Naklega po­hvalimo. T a k š n a je bila tudi želja krajanov.

D A N S K I P I A V A L C I N A P R I P R A V A H V R A D O V I J I C I - Skupina 48 plavalcev iz petih danskih klubov, med njimi tudi deset državnih re-prezentantov, se je od 24. junija do 3. julija mudila na pripravah v R a ­dovljici. Gostje so zjutraj in zvečer vadili po dve uri v letnem kopališču pod Oblo Gorico, vmes pa so potovali po Gorenjskem in spoznavali nje­ne znamenitosti. Danski plavalci so bi l i tokrat v Radovljici že tretje le­to. Za priprave pri nas j ih je navduši l Peter Bolko, ki je bil nekdaj č lan radovlj iškega plavalnega kluba, zdaj pa je predsednik kluba v Slike-borgu, k i prav letos praznuje 5(>-letnico. Danci bodo ob jubileju pripra­v i l i mednarodni plavalni miting, na katerega bodo povabili tudi šest najboljših plavalcev iz Radovljice, -cz •

Mladi odboj kar j i v poletni šoli

P o č i t n i š k a raz igranos t i n r e s n a v a d b a Škof ja Loka, 2. julija — Osemdeset najobetavnejših mladih odbojkarjev iz vse Slovenije se je ob koncu junija zbralo v poletni odbojkarski šoli v špor tn i dvo­rani Poden v Škofji L o k i .

»To je tradicionalna akcija Odboj­karske zveze Slovenije, za katero lahko rečemo, da je tudi dokaj uspe­šna in učinkovita. Pred šest imi leti Slovenija ni imela niti enega držav­nega reprezentanta, medtem ko j ih ima letos v različnih starostnih kate­gorijah kar sedemnajst. To je rezul­tat načr tnega dela z mladimi v klu­bih, nekaj pa je k napredku zaneslji­vo pripomogla tudi poletna šola,« je dejal Marko Zadražn ik iz Preddvora, trener slovenske kadetske reprezen­tance in asistent na Fakulteti za tele­sno kulturo v Ljubljani. »Ugotavlja­mo, da konec junija ni najprimernej­ši čas za odbojkarsko šolo, ker se ne­kateri igralci učijo za popravne izpi­te, drugi pa so že odšli na dopust, za­to tudi predlagamo, da bi šolo za vse kategorije, razen za mladince, izvedli med zimskimi počitnicami in da bi na priprave povabili še več pionirjev in pionirk.«

Med osemdesetimi odbojkarji je bi­lo v poletni šoli tudi več igralcev in igralk iz gorenjskih klubov: mladin­ka Slavica Vojičič (Triglav), kadetinji

Simona Škr janec i n Nada Voiičič (obe Triglav), pionirke Polona Z n i -daršič , Alenka Potočnik (obe Triglav) in Iris Vauda (Bled), mladinec Go-razd Ferjan (Bled), kadeta Gregor Mihelič in Simon Jan (oba Bled) ter pionirja Blaž Lenček (Bled) in M a r ­ko Slamnik (Železar). V šoli so »pou­čevali« tudi trije gorenjski trenerji: Štefan Udrih, trener blejskih odboj-karic, je vodil vadbo mladink, Marko Zibert, trener igralk Triglava, tre­ning pionirk in deloma kadetinj, vad­bo kadetov pa Marko Zadražnik , tre­ner moškega moštva Triglava.

V športni dovrani Poden je bilo vse dni v času poletne odbojkarske šole zelo živahno. Mlad i igralci in igralke so vadili udarce, sprejem žoge, se uči­li takt ičnih zamisli in načinov igre.

Simona Škrjanec iz Podbrezij, d i ­jakinja na ravos lovno-matemat i čne usmeritve na kranjski srednji šoli i n igralka Triglava pravi: »Lani sem bi­la v poletni šoli v Novi Gorici , letos sem tu, v Škofji Lok i . V nekaj dneh sem se veliko naučila, predvsem pa sem spoznala, da bo treba še pridno

vaditi. Trenerji so našo igro posneli in jo potem s pomočjo video naprav predstavili igralkam. Veliko, veliko je še napak in slabosti.«

Alenka Potočnik iz Kranja, igralka Triglava, bo jeseni začela s šolanjem na grafični šoli v Ljubljani: »Trenira­la sem že rokomet, košarko in atleti­ko, zdaj pa že leto dni vadim odbojko pod vodstvom Marka Žiberta. Odboj­ka je lep, privlačen šport in ker ne pozna grobosti, je še posebej prime­ren za ženske. Prvič sem na poletni šoli in četudi je trajala le tri dni, mi je koristila.«

Simon Jan z Bleda je letos končal osnovno šolo: »Na Bledu ima odbojka tradicijo. Pa ne le to: zadnje čase do­sega tudi lepe uspehe, zato je med mladimi veliko zanimanja za to špor tno panogo. Vadim jo že štiri le­ta, letos pa bom prvič zaigral v mla­dinskem moštvu, k i bo nastopalo v drugi slovenski (članski) ligi.«

Marko Slamnik iz Žirovnice, uče­nec osmega razreda: »Počitnice bodo hitro minile. T r i dni smo trenirali v Škofji Lok i zdaj se bom pridružil od-bojkarjem Zelezarja, k i so že 1. julija postavili svoj tabor v Savudriji. Av­gusta se bodo že začele priprave za novo sezono.« C. Zaplotnik

M l a d i odbojkarji: (od leve proti desni) Simona Škrjanec, Simon Jan, Alenka Potočnik in Marko Slamnik.

Tretji kolesarski maraton za pokal Kavke

N a j h i t r e j š i I v a n R a j g e l j Kranj, 6. julija — Špor tno društvo

Jakob Štucin in bar Kavka sta preteklo nedeljo že tretjič priredila kolesarski maraton od Kranja do Jezerskega. V vseh moških in ženskih kategorijah je nastopilo tristo naš ih kolesarjev-re-kreativcev, med njimi tudi doslej naš najboljši kolesar, Bojan Ropret iz Ho-temaž. Bojan je prav na progi od Kra­nja do Jezerskega začel svojo uspešno špor tno pot.

Vs i udeleženci maratona so dokazali, da zmorejo pritiskati pedala tudi po strmini navkreber, športni delavci iz druš tva Jakob Štucin pa so se ob pod-

O d t e k m e d o t e k m e

• Špor tna tekmovanja ob krajev­nem prazniku — Mladinska organiza­cija iz Bistrice pri Tržiču je v počasti­tev praznika krajevne skupnosti pri­pravila več špor tnih tekmovanj, na ka­terih je sodelovalo prek 70 mladih. V rokometu je zmagala Deteljica pred Bistrico I in Bistrico II, v namiznem te nisu Mart in Aljančič pred Matjažem Hudobivnikom in Janezom Bečanom, v streljanju z zračno puško Lado Ban pred Alešem Srečnikom in Dragom Hribarjem, v šahu Mart in Aljančič pred Marjanom Bogatajem in Jerne­jem Potočnikom. V plavanju so bili med fanti do 15 let najhitrejši Žiga Pla­nine, Boštjan Teran in Sebastjan K a ramet, med dekleti iste starosti Suza­na Valjavec, Maja Klančar in Beti Ro­pret, med fanti starimi od 15 do 20 let pa so slavili Uroš Aberšek, Matjaž Hu-dobivnik in Aleš Markun. — J. K i k e l

pori bara Kavka ponovno izkazali kot spretni organizatorji t akšn ih športnih prireditev Med vsemi kolesarji je bil najhi trejš i Ivan Rajgelj, k i je progo od Kranja do Jezerskega prevozil v 38 mi­nutah in 37 sekundah.

Vrstni red — moški A : 1. Ivan Raj­gelj, 2. Lojze Oblak, 3. Janez Zakotnik, moški B : 1. Jože Hafner, 2. Franc Ple-Stenjak, 3. Vinko Novak; kategorija R: 1. Franc Turk, 2. Janez Reberšak, 3. Mart in Krečič; ženske : 1. Vuda Uršič, 2. Majda Korošec, 3. Renata Bregar.

- d h

Lokostrelci za svetovno prvenstvo

Ljubljana, 29. junija — Naši najbolj­ši lokostrelci so imeli v Ljubljani še eno izbirno tekmo v disciplini hunter in field za nastop na svetovnem prven­stvu, ki bo avgusta v Radstadtu v Av­striji.

Na tej tekmi je v konkurenci članic v instinktivnem streljanju zmagala Kse­nija Podržaj i / . Šenčurju. Med mladinci stu bila v disciplini coumpound naj­boljša lokostrelca kranjskega Ikosa Slana in Štilec. Določili so tudi člane državne reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu. V disciplini pro­sto bodo nastopili Marko in Marjan Po držaj ter Natlačen, v instinktivnem streljanju Prelovec, Čolnar, Kranjc, med članicami Karmen Podržaj , med mladinci prosto Pavlin in Medved, v in­stinktivnem pa Ves in Požar.

- d h

Pionirjem Triglava ni uspelo

Kranj , 6. julija — Vaterpolisti krarf skega Triglava so dva dni gostili nirska "moštva Primorje /. Reke, M ' ' dost iz Zagreba in domače pionirS« moštvo. Mer i l i so se v kval i f ikaci jah« nastop na letošnjem pionirskem d r Ž # nem prvenstvu.

Toda tokrat domačemu pionirske!*1" moštvu Triglava ni uspelo, da bi se u^j, stilo v sklepni del, tako kot je P r ^ njim to uspelo Triglavovim kadetom' mladincem. Najboljšo igro so na tej*] turnirju pokazali mladi vaterpoU8*« Primorja, k i so premagali oba naspr^ nika. Za uvrstitev na drugo mesto, v pelje v finale, so bili pionirji Mlado^ boljši od Triglava. ^

Izidi - Triglav : Mladost 5:11, W(

dost : Primorje 8:9, Triglav : P r i m O " 2:13. j .

Vrstni red — 1. Primorje (Reka). 1

Mladost (Zagreb), 3. Triglav (Kranj)' —dl» (

Državno kolesarsko prvenstvo

M l a d i n c i S a v e n a j u s p e š n e j š i n a k r o n o m e t e r

Krško, 8. julija -- Čluni kolesarskega druš tva Matija Gubec iz Krške­ga in kolesarski delavci iz Bele krajine so minuli konec tedna pripravili le­tošnjo d ržavno prvenstvo kolesarjev v vožnji na kronometer in v cestni dir­ki . V vožnji na kronometer so največ uspeha poželi kolesarji kranjske Save, ki so zmagali v obeh mladinskih konkuroncuh, pri članih pa so v od­sotnosti kolesarjev ljubljanskega Roga in kranjske Save zanesljivo zmaga­li Novomeščani Med mlajšimi mladinci je moštvo Save (Štular, Drinovec, Sajovec) zmagalo z več kot minutno prednostjo pred Krko , med starejšimi mladinci pa so bili Galof, Ječnik in Čemažar za 17 stotink sekunde hitrejši od kolesarjev Roga.

Na posamični dirki so kranjski kolesarji ostali brez naslova državnega prvaka Med mlajšimi mladinci je bil Cvjetičanin drugi, med starejšimi Je­čnik tretji, med člani — vozili so 154 kilometrov je bil Pblan.ec drugi (za Papežem iz Novega mesta) in Lampič četrti , med ženskami pa sta se Ločni-karjeva m Golobova z Bleda uvrstili na šesto in sedmo mesto, (cz)

RepubliSko prvenstvo v padalstvu

Vsi naslovi v Lesce Maribor, (i. juliju — Nu letoS

njem republ iškem padalskem prvenstvu v klasičnih discipk" nah v Mariboru so bili po priča­kovanju najboljši tekmovalci A L C Lesce Bled, k i so osvojil' vse ekipne in posamične naslo­ve. Med člani je v skupni razvr­stitvi zmagal Branko Mir t ^ Strahinja, bil pa je najboljši tudi v skokih na cilj (v osmih posku­sih je zgrešil ničlo le za štiri cen­timetre) in v disciplini figuratiV' nih skokov. Drugi je bil Bogdan Jug, ki je bil najboljši tudi v

mladinski konkurenci, in tretji Komun Božič. V skupinskih sko­kih na cilj je z 19 centimetri v

štirih skokih zmagala druga eki' pa A L C Lesce pred prvo leškO ekipo, k i je zgrešila cilj za 2«> centimetrov, (cz)

V Kranju odbojkarska šola

Kranj, 7. julija — Odbojkarski h l .i i \ !)(> t elKil , i \ iMl-.t.i l , r l | ",! t l tB tradicionalno, /o retrio letno "dl>".1 sko solo, na katero bo poleg pionir1* t o s povabil tudi mladinke, stare 1 16 let m pO možnosti nekoliko večje končani soli ho najobot ivnejše igri vključil v redno vadbo. Prijave spj ma ni telefon 23 840 ah 21-82° 13. julija.

TOREK, 8. JULIJA 1986 KRONIKA 9. STRAN © © g ^ l M I S S G L A S

Opremo bodo morali uvoziti

G a s i l s k a e k i p a z a n e v a r n e s n o v i Kranj, junij — Nedavna izlitja mazuta v Savo so pokazala, ka­ko slabo smo pri nas usposobljeni in opremljeni za posredova­nje v nesrečah z nevarnimi kemikalijami, naftnimi derivati in drugimi snovmi, ki predstavljajo veliko nevarnost za človeka lr» okolje. Zato nameravajo pri kranjskih poklicnih gasilcih usposobiti in opremiti posebno ekipo za nevarne snovi, pri je­seniških pa za posredovanje v predoru.

Akcijo vodi Medobčinska gospo­darska zbornica za Gorenjsko, o Ustanovitvi in delovanju interventne enote za odstranjevanje posledic ne­marnih snovi pa se bodo v prihodnjih aneh izrekli gorenjski izvršni sveti in svet gorenjskih občin. Gre n a m r e č za gorenjsko akcijo, usklajeno s sloven­sko, po kateri je Kranj predviden kot r egijski center, k i naj bi imel poklic-n ° gasilsko enoto usposobljeno tudi 2 a intervencije ob nes rečah z nevar-JUmi snovmi, za posredovanje v pre­doru pa naj bi se usposobili jeseniški

Potrebovali bodo 13 novih delavcev . Izkušnje in normativi zahodnih dr-* a v (domačih ni) pravijo, naj enoto sestavlja pet do devet strokovno U sposobljenih delavcev. Ob nesrečah 2 k v a r n i m i snovmi bi sicer sodelova-

0 v e č gasilcev, vodstvo pa bi prevzela specializirana ekipa oziroma poseb­no vozilo s posadko treh delavcev.

°dja bi bil kemijski tehnik, voznik

posebej usposobljen za t akšno vozilo in gasilec, posebej usposobljen za de­lo z nevarnimi snovmi. Ker imajo pri kranjskih poklicnih gasilcih štiri iz­mene, bi torej potrebovali 12 novih delavcev, celotno dejavnost pa bi vo­dil strokovnjak. Skupaj bi torej po­trebovali 13 novih delavcev, od tega štiri kemijske tehnike in inženirja kemijske stroke.

Opremo bodo morali uvoziti

Čeprav se pri nas radi pohvalimo, da smo dobro opremljeni za splošni ljudski odpor, pa ni tako za posredo­vanje ob nesrečah z nevarnimi snov­mi. Takšne opreme na domačem trgu sedaj ni mogoče dobiti, zato jo bodo morali uvoziti.

Rabil i bodo posebno vozilo RFC-11 rosenbauer z zabojniki, k i omogočajo posege ob nesrečah z naftnimi deri­vati, kisl inami, lugi, radioaktivnimi snovmi, za reševanje na vodi. K temu pa še dodatno opremo za pobiranje in zajemanje plavajočih snovi na vodni

^akole preprosto v nes rečah z nevarnimi snovmi ne gre.

NESREČE

^^Sori poginile ribe

m o ^ k ° l j a Loka, 1. julija - V Sori je od

okr0

n a S u h i d o

vasi Reteče poginilo °kr 0

8 dvesto podusti. Škode je za ribi* NO.OOO dinarjev. Vzorce vode in

dali v preiskavo.

Motorist trčil v avto

Boh. Bistrica, 4. julija — Janez Mencinger, 1964, iz Bohinjske Bistrice je med vožnjo z motornim kolesom mo­čno rezal nepregledni ovinek in se za­letel v osebni avto, k i ga je pravilno po svoji desni vozil Slavko Cvetrežnik, 1954, iz Bohinjske Bistrice. Janez Men-cinger se je huje ranil.

trok utonil v jezeru 0r a : 5. julija — Dopoldne se je v W{, • m letnem kopališču v Blej-yutin ? e z eru utopil 14-letni Sergio Cre-n*l i u " 8 * * ' k i J° P r ' šo l n a Hlod na N^keo u P ' n o učencev slovenskega di-fto g a

8 a doma Srečko Kosovel iz Tista . N>a)e ^ e Potapljač našel pet metrov od • e t>i|u'n ( ) s e m metrov globoko v vodi, htelij V s u pomoč zaman. Njegovi pri-Nc, ?

S o dejali, da je bil dober plava-0 ni jasno, zakaj je utonil.

oniobila sta gorela

,-r^'L 3. julija - Ko je A n k a To £k^ .Železnikov peljala moževega fi-bihi e . P°d pokrovom prt l jažnika iz-

' n u nJ. i p o ? a r - R a z š i r i l se je na cel avto z

1 1 vse gorljive dele. Požar je na-H>t>i:rt*di kratkega stika na električni • n,,. " v i ftk«.de |e za okrog 200.000 di

i Kri ^rca £** 4 - J u l l J a ~ V n e , u s e J° t u d i

^ i l a m > Anderle iz Tržiča. Ko je lhn\ t 3 r o t l Bistriški planini, se je I' • sk(, , l" ) ," r- Škode na avtomobilu, ki

, W U j v eeloti pogorel, je za pribli-u ° 0 0 dinarjev

^aninec omahnil metrov globoko

Alkohol jo je vrgel

Iz bifeja na kranjski avtobusni po­staji so miličniki reševali močno opito S. S. Dekle, k i je očitno precenilo svoje pivske sposobnosti, so najprej z rešil-cem poslali v zdravstveni dom, nato pa domov.

Spet star znanec

Natakarica iz Doma borcev se je naveličala pijanega razgrajača, ki je grozd 111 1 je O. S., star znanec milični­kov, ki so ga zaradi slabih izkušenj ra­je Kar pridržali do streznitve, da ne bi še naprej robantil naokrog.

Skril se je roki pravice

Delavec jeseniške Železarne je v pi­janosti udaril vratarja. Ko sta prišla miličnika, junaka ni bilo več. Skr i l se j ima je, a ne za dolgo; ob pol treh po­poldne je omagal na pločniku Ceste marša la Tita.

bJh***1* K<»ra, 4. julija Okrog J K , ' ^"poldne i erni sleni

'L***lefS» H * k u s m o r - '»»do ranil so ji" ' R - i d e n H . , l e n , I!!!,(!, ..• / . .

V ^ n " • e p r v ' v • s ' < l l P " u planincev. ^ ^ O r j K metrov nad Zeleno glavo ^ ^* r o / . r u *da večja skala in mu padla *>i iltk I z R u b i l J« ravnotežje in Mkcij niotrov globoko V reševal

^ kp J** s °delovalo dvanajst člane-r a n j s k a gora.

Kdo nadaljuje Iskrijado?

V noči na 30. junij je nekdo z dvo­rišča Iskre Kihernelil'.e v Kranju ukra­del HO steklenic vina laski rizling, vred­nega ,'»7.000 dinarjev. Vino je baje osta lo od Iskrijade v Savskem logu, ki jo je tatic hotel podaljšati Prosimo ga, naj vino vrne, da Iskrasi ne bodo obupali od žeje . 11. J .

površini in ustrezna nevtralizacijska sredstva.

Izračunali , so da bodo za nakup po­trebne opreme in za začetek delova­nja ekipe (strokovno usposobljenost) morali zbrati 149 milijonov dinarjev, od tega 6.750 nemšk ih mark in 4.785.000 avstrijskih šilingov. Stroški delovanja posebne ekipe pa bodo po zdajšnjih izračunih znašali 62 milijo­nov dinarjev.

Sklicali bodo zainteresirane delovne organizacije

Svoje bodo morale reči delovne or­ganizacije, k i v proizvodnji upora­bljajo nevarne snovi, in tiste, k i j ih zakon zavezuje, da ukrepajo ob ne­srečah s t akšn imi snovmi. V dogovo­ru z njimi (Vodnogospodarsko podje­tje, Cestno podjetje, Rudnik urana, Kemična tovarna Podnart, Železarna Jesenice, Petrol, Iskra, Sava . . .) bo­do dorekli ustanovitev in delovanje posebne gasilske ekipe ter način fi­nanciranja. V dogovarjanju bodo so­delovali tudi predstavniki interesnih skupnosti Gorenjske, k i j ih ta proble­matika zadeva (vodno gospodarstvo, cestno gospodarstvo, komunalno go­spodarstvo, energetika, varstvo oko­lja in varstvo pred požari).

Na Gorenjskem ni odlagališča za nevarne snovi

Brez odlagališča za nevarne snovi delovanje posebne gasilske ekipe ne bo učinkovito. Prav problematika odlaganja nevarnih snovi pa na Go­renjskem še ni rešena . Najdlje so v Kranju, kjer je izvršni svet pred dne­vi potrdil program za ureditev odla­gališča posebnih odpadkov v Teneti-šah. Po izračunu naj bi prihodnji dve leti potrebovali 100 milijonov dinar­jev, od tega letos 2 milijona dinarjev za vsa predhodna dela in načr te , leta 1989 pa 300 milijonov dinarjev za ure­ditev odlagališča, k i naj bi uporabno dovoljenje dobil leta 1990. Ustrezen samoupravni sporazum naj bi skleni­le delovne organizacije, v katerih na­staja največ posebnih odpadkov (Sa­va. Iskra, Planika, Ikos, Tekstilindus, KŽK, Alpetour, Gorenjski tisk, Ibi, Exoterm in Zvezda).

Spremljajoči problem pa bodo ustrezno usposobljeni delavci, ki j ih je težko dobiti, njihovo ravnanje pa je v nesrečah odločilnega pomena. Kranjski poklicni gasilci pravijo, da bodo problemi tudi s prostori, saj so njihove garaže že zdaj pretesne.

M . Volčjak

Kdo je videl nesre­čo?

Kranj, 1. julija — Zjutraj ob 7.35 je v razbitinah osebnega avtomobi­la fiat 750 umrla 76-letna voznica Marija Arhar iz Medvod.

Nesrečo na magistralni cesti med Drulovko in Mejo naj bi domnevno z nepravilnim prehitevanjem po­vzročil voznik Alpetourovega avto­busa, k i je vozil proti Ljubljani, s končno postajo v Vin ic i . Med vož­njo proti Ljubljani je začel prehite­vati vozilo Arharjeve, ko mu je nas­proti v osebnem vozilu zastava 101, last A M D Kranj , pripeljala kandi­datka za voznico z inš t ruktor jem. Z vozilom sta zavila na desno stran C6Ste in zavirala. Med tem je avto­bus že prehitel fička in peljal na­prej. Takrat je iz še nepojasnjenega vzroka zaneslo voznico Arharjevo na levo stran ceste, kjer je trčila z avtomobilom A M D Kranj . Iz zme-čkanin fička so jo potegnili kranj­ski poklicni gasilci. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo in izred­ni izvedenski tehnični pregled nje­nega vozila.

Prometni miličniki postaje Kranj prosijo priče in potnike v Alpetou-rovem uvtobusu, naj j ih pokličejo na tel. (064) 21-743, da pomagajo pojasniti okoliščine te smrtne ne-

KLICAJ ZA VARNOST

^ K o l e s a r j i t u d i i z z i v a j o

Res je, da se morajo kolesarji na cesti pogosto podrejati sili močnejše­ga (voznika avtomobila), mu pustiti prednost, četudi je nima, da se rešijo. V križišču nepazljiv avtomobilist kaj lahko spregleda neznatnega kolesar­ja. Posebej nevarno je tudi, ko avtomobilist, k i je kolesarja ravno prehitel, pred njim nato zavije desno. Kolikokrat je samo pametna presoja kolesar­ja prepreči la najhujše, lahko le ugibamo.

Druga plat medalje pa pravi, da so tudi številni kolesarji na cesti ne­pazljivi, da premalo poznajo in upoštevajo prometne predpise, da celo izzi­vajo, skratka, da so — v prispodobi — kot biki pred rdečo zaveso.

Morda je res dolgočasno voziti druščini kolesarjev v gosjem redu drug za drugim, ko pa je vožnja v skupini, k i mineva v klepetu, bolj prijetna. Kajpak taka skupina zasede dobršen del voznega pasu, če ne kar celega . . .

Kolesarskih stez imamo pri nas res premalo. Pa vendar se dogaja, da celo tam, kjer so, niso polno izkoriščene. Za primer vzemimo stezo na De­lavskem mostu v Kranju. Kolesarji z navadnimi kolesi vozijo lepo po njej, kakor hitro pa ima kolo ukrivljeno krmilo, steza že ni več dovolj dobra zanj. Včasih so se tako oblastno obnašal i samo kolesarji-športniki, danes se, žal, tudi veliko rekreativcev.

Mladost je pač norost. Običajno zmajemo z glavo, ko vidimo akrobate na kolesih. Je res tako super stati zadaj na prt l jažniku prijateljevega kole­sa ali žuliti zadnjico na krmilu? Mogoče je zabavno, nekaj posebnega, udobno, varno pa prav gotovo ni .

H . J .

S SODIŠČA

Vabljivo Iskrino skladišče Kranj , 27. junija — Zaradi g rabeža in ponarejanja poslovnih listin je Temeljno sodišče v Kranju obsodilo Janka Fendeta, 1940, iz Kranja na enotno kazen tri le­ta in šest mesecev zapora. Zaradi napeljevanja k poneverbi je naloži lo pogojne zaporne in denarne kazni tudi devetim soudeležencem. Sodba še ni pravnomo­čna.

Oto Ravnihar, 1942, iz Škofje Loke je dobil pogojno eno leto zapora in 85.000 dinarjev denarne kazni, Jože Košir, 1932, iz Škofje Loke, deset mesecev za­pora ter 85.000 dinarjev denarne kazni, Roman Markič, 1947, iz Naklega, eno leto zapora in 12.000 dinarjev denarne kazni, Slobodan Ferkol, 1945, iz Dom­žal, deset mesecev zapora in 170.000 di­narjev denarne kazni, Peter Regovec, 1933, iz Kranja šest mesecev zapora in 40.000 dinarjev denarne kazni, Anton Oblak, 1949, iz Škofje Loke, osem me­secev zaporo in 40.000 dinarjev denar­ne kazni, Hasan Mehič, 1951. iz Lju­bljane osem mesecev zapora in 30.000 dinarjev, Janez Ažman, 1948, iz Nakle­ga ter Franc Likozar, 1941, iz Kranja pa vsak po šest mesecev zapora in 30.000 dinarjev denarne kazni. Razen tega so vsi dolžni plačati odškodnino Iskri Kibernetiki ter s t roške kazenske­ga postopka.

Janko Fende si je od konca leta 1982 do 22. januarja 1985, ko je bi! skladišč­nik v Iskri Kibernetiki , prilastil skupaj najmanj 3918 kilogramov raznih vrst granulatov za izdelavo plastičnih mas v vrednosti najmanj 1,115.807 dinarjev. To je storil tako, da je izdajal različnim obrtnikom — kooperantom Kiberneti-

. ke. Telematike, članu Elektrovoda Lju­

bljana in šoferju POZD Plastor ljublja-na večje kol ič ine materiala kot bi ga moral, ti pa so material odpeljali, ne da bi ga plačali.

V letih 1983 in 1984 je Janko Fende v materialne kartice, k i so predstavljale nalog skladišču za izdajo materiala, vpisoval lažne podatke ali pa je po­pravljal dejansko izdane količine ma­teriala.

Oto Ravnihar, Jože Košir, Roman Markič in Slobodan Ferkol so Janka Fendeta nagovorili, da j im je neupravi­čeno, brez ustreznih dokumentov in plačila, izročil določene količine mate­riala, za kar so ga kasneje nagradili. Tako so prejeli: Oto Ravnihar daplen v vrednosti 173.874 dinarjev, Jože Košir za 173.100 dinarjev tehnila, Roman Markič za 136.608 dinarjev hostaforma in 85.164 dinarjev daplena, Slobodan Ferkol za 347.097 dinarjev ravikrala in makrolona. Podobno so delali tudi Pe­ter Regovec, k i je Iskro pr ikrajšal za 76.200 dinarjev ultramida, Anton Oblak 31.166 dinarjev akulona, Hasan Mehič za 58.924 dinarjev hostaforma, Janez Ažman za 24.794 dinarjev akulo­na in Franc Likozar za 12.880 dinarjev novodurja.

H . J .

S p o s o j e n e g a d e n a r j a n i v r a č a l Kranj , 27. junija — Temeljno sodišče v Kranju je Zvoneta Lončariča, 1953, iz Kranja in brez zaposlitve, spoznalo za krivega več kaznivih dejanj in ga obsodilo (sodba še ni p ravnomočna) na enotno kazen pet let in šest mesecev zapora.

Spisek kaznivih dejanj, ki j ih je so­dišče Zvonetu Lončariču dokazalo, je dokaj obsežen, začenja pa se z najza-je tnejšo goljufijo oktobra 1984. leta, ki mu je vrgla 219.320 dinarjev. Tedaj je bil Zvone Lončarič zaposlen kot inka-sant vodarine pri komunalnem podje­tju Vodovod za območje mesta Kranja. Denar je vzel od pokasirane vodarine pri potrošnikih in si ga prilastil na ško­do Vodovoda.

Sicer pa si je Zvone Lončarič denar najraje sposojal pri ljudeh. Enkrat z iz­govorom, da rabi posojilo za nakup ka­miona, drugič za rezervni del za avto, tretjič za popravilo avta, ki se mu je pokvaril med potjo, četrt ič za plačilo nekega stroja, pa za plačilo davka in celo za predujem za (ne)najeto stano­vanje. Ljudje so mu v stiski pač poma­gali, denarja pa potem seveda niso več videli.

Njegovo najdražje posojilo znaša 300.000 dinarjev; dobil j ih je marca lani od R. B. iz Kranja, k i pa mu j ih potem ni vrnil , kot sta se dogovorila. Podob­nih goljufij je 1984. in 1985. leta napra­vil še več. Sposodil si je 25.000 pa 78.000, 20.C 7.0::0, 30.000, 50.000, 28.000, O.550, 10.C33, 5.700, 15.000, 17.748. IC.318, 40.000 dinarjev ter več manj^ . ;ot med 4«0C} in ~..»i,0 dinarji. Posoji o bila v dinarjih, pa tudi v de­vizah, i j si j Zvone Lončarič rad spo­sojal denar tudi od naših ljudi na Koro­škem in Madžarskem, češ da se mu je pokvaril avto in sam nima dovolj de­narja za popravilo.

Za številne goljufije je Temeljno so­dišče v Kranju Zvonetu Lončariču na­ložilo enotno kazen pet let in šes t me­secev zapora, razen tega pa bo moral oškodovancem posojila tudi vrniti z obrestmi vred. H . J .

Samemu sebi poslal telegram . l e s e n i « e , 7. junija — Rafo Vareškič iz Tuzle si je izposojal in prodajal smuča r sko opremo. V hiši na Kodinah je ukradel žago in stroj, ker so ga odslovili.

Senat temeljnega sodišča, enote na Jesenioah, le pod predsedstvom sodni­ce Marije Rozman obsodil 26-letnega Mala Vareskica iz Tuzle, začasno / i • čega na Jesenicah, na enotno kazen dveh let zapora.

Rafo Vareškic je rad menjal službe, nazadnje je bil pri j e sen i škem Kovi­narju. Delo se mu je nekega lepega dne obupno uprlo, zato je .sam sebi po­slal telegram, da mu je umrl oče. Tele­gram je pomolil pod nos referentki v Kovinarju. Verjeli so mu, dali izredni dopust in 2.000 dinarjev iz sindikalno blagajne. Poslej Rafa niso več videli, kajti spoznal je, kako se da ta lahko verni svet koristno pretentati.

Nekaj časa se je za silo preživljal ta ko, da je pomagal pri gradnji hiš na Kodinah, v posebno sušnih mesecih pa prodajal sobno opremo v vrednosti 50.000 dinarjev. Oprema je bila last pri­jateljice, pri kateri je stanoval in ki ji

je vsake toliko časa vztrajno obljubljal zakon.

K o ga je zasebni graditelj odslovil, je obupan nad negotovo usodo ukradel nekdanjemu delodajalcu motorno žago in električni vrtalni stroj v vrednosti 60.000 dinarjev. Kmalu je naletel na kupca in spet je bilo nekaj časa veselo.

Ko je Gorenjsko pobelil sneg, si je Rafo Vareškic, ki je imel rahlo neresen odnos tudi do dokumentov (pri sebi je vedno nosil tri zdravstvene izkaznice, več hranilnih knjižic in več spričeval), poiskal nov posel. Na svojo pest je po­biral parkirnino pod Krvavcem, si iz­posodil smučarsko opremo na Krvavcu in jo za 50.000 dinarjev prodal, enako mu je uspelo v izposojevalnici na Rav­nah v Robinju. V Robinju je celo javil mil ičnikom, da so mu opremo ukradli. A tam mu niso in niso hoteli verjeti, če­prav je bil Rafo prepričljiv kot že dolgo ne.

Zaradi več kaznivih dejanj so Rafa Vareškiča obsodili na dve leti zapora. Dejal je, da bi vse povrnil, če bi bil le na prostosti. Na vprašanje , kje bi sta­noval, je nemudoma odvrnil, da v go­stilni Kobal na Jesenicah. Malce ne rodno je le to, da v tej gostilni že več kot deset let ne oddajajo sob.

D. S.

Pojasnilo V zvezi s č lankom o nasilnem ob­

našanju Bojana Klemenčiča iz Ka­ve bara 13 na Jesenicah, se je ogla­sila lastnica lokala. Želela je pojas­niti, da Bojan Klemenčič ni lastnik Kava bara 13 na Jesenicah, kakor je vsepovsod in očitno tudi na sodi šču trdil, temveč da ga je v resni- . vzel samo v najem.

( ^ ^ S S c J M E n G L A S 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 8. JULIJA 1

— kompletno stavbno pohištvo — stropne in stenske obloge — montažne hiše, vikend hiše in

poslovne objekte

V S E N A E N E M M E S T U

— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov — brezplačen prevoz do 100 km za

določeno vrednost nakupa — stavbno pohištvo FCO vgrajeno — za stropne in stenske obloge popust

10 % I., II. klasa do 12/7-1986 — za opuščene programe do 40 %

znižanje in 10 % popust za okna Jelobor ST do 31.7.86

V A M N U D I

J E L O V I C A lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61-361, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58!

S G P T E H N I K l f f lK\J«a

SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI, Kidričeva 43 a

obvešča porabnike komunalnih storitev: L Z odčitkom vode po 1. 7. 86 se bodo spremenile cene vode

in kanalščine. Od takrat dalje bo znašala vodarina 68 din/ m' za gospodinjstva, 120 din/m* za industrijo Železniki, 92 din/m' za industrijo v Žireh in 80 din/m* za ostale po­rabnike; za kanalščino 62 din/m' za gospodinjstva, 95 din/ m' za industrijo v Železnikih, 130 din/m* za industrijo v Ži-reh in 80 din/m' za ostale porabnike.

2. S 1. 7.1986 so se spremenile cene komunalnih odpadkov in znašajo 11 din/m' za gospodinjstva, 12 din/m* za družbene dejavnosti in 24 din/m* za ostale uporabnike.

3. S 1. 7.1986 se v povprečju povečajo cene pristojbine za vo­dovod za 38,48 %, pristojbine za kanalizacijo za 38,64 %, ce­ne pogrebne službe za 39,73 %, delovna sila za 39,74 %, ra-zobešanjje zastav 39,60%, odvoz kontejnerjev 39,65%, od­voz s smetai skimi vozili 39,92 %, ureditev deponije v Dragi 39,21%, vzdrževanje zelenic 39,27%, prevozi in streji 34,84 %.

D E L A V S K A U N I V E R Z A ŠKOFJA L O K A

Zbor delavcev z delegati d ružbene skupnosti razpisuje dela in naloge D I R E K T O R J A

Pogoji: — višja ali visoka izobrazba pedagoške ali andrago­ške smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih in vzgojno-izo-braževalnih delih ter druge pogoje, k i j ih določa Zakon o združenem delu in Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Delavska univerza Škofja Loka, Podlubnik 1 a, z oznako »za razpisno komisijo.«

r J r

G

E L E K T R O G O R E N J S K A , D E L O V N A O R G A N I Z A C I J A Z A DISTRIBUCIJO I N P R O I Z V O D N J O ELEKTRIČNE E N E R G I J E n . sub. o., Kranj , Cesta J L A 6

Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986/87 Za š tudente visokih šol in učence srednjih šol bomo podelili naslednje št ipendije:

poklic in program (smer)

stop. zahtev.

št. stop. naslov št ipenditorja

elektrikar-energetik IV. 4 TOZD Elektro elektrikar-energetik Žirovnica, Moste 2 a

elektrikar-energetik IV. 6 TOZD Elektro Kranj elektrikar-energetik Kranj , M . Vadnova 3

elektrotehnik- V . 4 energetik elektrikar-energetik IV. 1 TOZD Elektro Sava elektrikar-energetik

Kranj , Stara c. 3 dipl . inž. V I L 2 • Delovna skupnost elektrotehnike skupnih služb DO (energetika) Elektro Gorenjska

Kranj , Cesta J L A 6/III elektrotehnik- V . 1 energetik

Kandidati za št ipendijo morajo predložiti: — vlogo (obr. D Z S SP-1) — fotokopijo zadnjega spričevala oziroma potrdilo o opravlje­

nih izpitih — potrdilo o dohodkih s ta r šev — potrdilo o p remožen j skem stanju Prijave za razpisane št ipendije morajo prosilci oddati do 15. julija 1986. Vloge pošljite na naslov št ipenditorja ali direktno na: DO Elektro Gorenjska, Kranj , Cesta J L A 6/III, Kranj .

REPUBLIŠKI S E K R E T A R I A T Z A N O T R A N J E Z A D E V E Uprava za notranje zadeve K R A N J

Objavlja prosta dela in naloge v oddelku skupnih služb 1. V K V A V T O M E H A N I K A

Pogoji: — končan program triletnega izobraževanja ko-vinsko-predelovalne smeri

— 6 mesecev delovnih izkušenj 2. SNAŽILKE

Pogoji: — končana osnovna šola — poskusno delo

Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih mora­jo kandidati izpolnjevati še pogoje po 84. členu zakona o no­tranjih zadevah. Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Kranj , oddelku skupnih služb, Cesta J L A 7, Kranj . O izidu objave bodo kandidati obveščeni pisno v 15 dneh po iz­biri kandidata.

FRANC JEKOVEC

K R O N E L E K T R O N I K , Koroška 20, K R A N J

objavlja prosta dela in naloge 1. TEHNOLOŠKEGA O R G A N I Z A T O R J A R A Z V O J A

IN S E R V I S I R A N J A \ Pogoji: — visoka ali višja izobrazba e lekt ro tehniške smeri >

— poznavanje sistema I S K R A E P A B X SI 2000 i — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in naft

gah r

Kandidati za razpisana dela in naloge tehnološkega organiztt torja morajo imeti sposobnosti vodenja in organiziranja tefc nološko-proizvodnega procesa. i 2. R A Z V O J N O - S E R V I S N E G A INŽENIRJA I Pogoji: — visoka ali višja izobrazba e lek t ro tehniške smeri f

— poznavanje sistema I S K R A E P A B X SI 2000 j — 3 leta delovnih izkušenj

3. N A POČITNIŠKO P R A K S O Z A O B D O B J E J U L I J IN G U S T 1986 sprejmemo: — UČENCA S R E D N J E E K O N O M S K E ŠOLE za pomo* r

administraciji - UČENCA S R E D N J E T E H N I Š K E ŠOLE, S M E R TELE­

K O M U N I K A C I J E , za pomoč pri montaž i in servisir* nju telefonskih naprav ^

Za razpisana dela in naloge pod 1. in 2. nudimo p r i m e r i osebne dohodke. f

Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dok*r žili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh p^objavi .

I

\M Iskra Delta t

I S K R A D E L T A Komisi ja za delovna razmerja DO Iskra Delta, L jub l jan i Parmova 41 S objavlja prosta dela in naloge za območno enoto v Kranju: r

1. R E F E R E N T A N A B A V E S (1 delavec)

Pogoji: — srednja izobrazba tehn iške ali ekonomske smeri — 1 leto delovnih izkušenj — poznavanje osnov računalniš tva in marketinga t — vozniški izpit B kategorije

2. ČISTILKE * (2 delavki) T

Pogoji: — 8 razredov osnovne šole k

Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delov" nim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o o r g a ^ ziranosti delovne organizacije. p Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih de'f in nalog, življenjepisom in pri loženimi dokazili o izpolnjeV nju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO Isld't Delta, o. e. kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41. !

računalniški sistemi delta

Kidričeva 51, Škofja Loka

Objavlja na podlagi sklepa DS DO J A V N O P R O D A J O ZAS*! 5 D E N E G A D V O S O B N E G A S T A N O V A N J A V I Z M E R I 58,05 >* < v Frankovem naselju 168, Škofja Loka. Izklicna cena staflf j vanja je 11.034.644 din. Javna licitacija bo 17. 7.1986 ob 10. & \ v prostorih DO L I M O S , Kidričeva 51, Škofja Loka. Rok prijave je 8 dni od javne objave na naslov delovne org* j nizati je z oznako »za javno licitacijo«. Predkupno pravico imajo delavci zaposleni v DO L I M O S , o"^ roma imetnik stanovanjske pravice. rr Informacije so na voljo v delovni organizaciji. 2

S o u a U r a r a Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o. 64000 Kranj, Škofjeloška 6 Za potrebe Sektorja za organizacijo in informacijske sisteme objavljamo delovni nalogi:

PROGRAMSKO VZDRŽEVANJE FINANČNIH OBDELAV Pogoji: — visoka ali višja izobrazba organizacijske strojne ali elektro usmeritve s 3 leti delovnih

izkušenj ali

— pripravnik z uspešno opravljenim I B M testom

PROGRAMSKO VZDRŽEVANJE KOMERCIALNIH OBDELAV (ponovna objava) Pogoji: - visoka izobrazba organizacijske strojne ali elektro usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj

ali — pripravnik z uspešno opravljenim I B M testom

Za potrebe Splošnega sektorja objavljamo delovno nalogo: TISKANJE NA OFFSET STROJU Pogoji: — grafični tehnik ali tiskar za tisk s ploskve z enim letom delovnih izkušenj Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj , Škofjeloška 6, v 8 dneh po objavi

S o u K i U r o r o Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n.o.sol.o. 64000 Kranj, Škofjeloška 6 jj1

Smo delovni kolektiv, ki si stalno prizadeva za boljšo kvaliteto svojih izdelkov. Zato pa je poleg ostalega potrebna tudi sodobna in dobro vzdrževana strojna oprema. Da bi omogočili kvalitetno nadziranje in vzdrževanje strojne opreme pri proizvodnji avtop-nevmatike, vabimo

DIPLOMANTE SREDNJE TEHNIČNE SOLE - STROJNA SMER IN ELEKTRO (jaki tok) k sodelovanju za potrebe te­kočega vzdrževanja avtopnevmatike. Omogočimo opravljanje PRIPRAVNIŠTVA. Pričakujemo, da se boste usposobili za samostojna vzdrževalna dela na zahtevnih strojih procesne opreme. Verjamemo vam, da je odločitev težka. Zato PRIDITE na neobvezni razgovor, o predvide nem delu in o možnost ih vašeg« NADALJNJEGA STROKOVNEGA RAZVO­JA. Hkrat i si boste tudi lahko ogledali strojno opremo in okolje, v katerem bi opravljali delo. Javite se na naslov: Sava Kranj , Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjelo-ška cesta H. Takoj zaposlimo

- STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za tekoče vzdrževanje strojev v T O Z D avtopnevmatika. Delo je triizmensko.

- EKONOMISTA (VI. st.) v DO Sava Commerce za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sek­tor, oddelek za kadrovanje Kranj , Škofjeloška cesta 6.

T O R E K , 8 . J U L I J A 1 9 8 6 f 1 1 :

M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A , O S M R T N I C E . 1 1 . S T R A N

^ U U O G L A S I te i . : 27 9 6 0

Prodam fo lc S T R O J za s t r e š n o o p e -O V j s o k o 5, Š e n č u r 10682

MINI K O M P O N E N T O in te rnac iona l ^ L j S V V j j r o d a m . Te l . : 22-711 10683

Prodam T R A K T O R š t o r e 404 super , č r e d n o dobro ohran jen in z v so doda t -

" ° ° R r e m o , star eno leto. V i š e v i c a 3 P ° a S e n t u r š k o go ro , Cerk l je na G o -g g ^ k g m j e l . : 42-560 10684 L ^ J H l a m industr i jsk i Š I V A L N I S i B O J s i n g e r . Te l . : 70-145 10685

Prodam barvni TV ITT, n a j b o l j š e m u R u d n i k u . M i k o l i č , R e t e č e 8, Š k o f j a ~^L_ 10686 s . r o d a m č r n o be lo T V v okvar i . F ran-P g S k S g n j n a 8, te l . :28-918 10687 7Q c 0 £ r u n d i 9 . P r o d a m za 20 S M . Te l . : ( i 2 2 § 9 _ _ _ _ _ 10688

l e t P r ° d a m D a r v n i TV goren je , s tar 7

'NOlvlV pM 'n R A D 1° z G R A M 0 F ° -74-928 10689

rad H , F I a P a r a t u r o traucivvat 80 E y " ! ° ' 8 0 W o j a č e v a l e c , 2 z v o č n i k a 60 f ^ ~ I g U 7 4 1 2 2 8 10690 D r ^ r o d a m T R A K T O R s a m e 45, R M 4, t j . , ° 2 e n i h 1.000 k m , v o d l i č n e m s ta -• 4 ^- !S r J ica_54, Zg . Gor je 10691 l M , 9 - ? d n o P r o d a m č r n o bel TV, star 4 L t a T p l " ™ r 10692 I g L i j 7 - 7 0 5 po 21. uri halnx 6 n J a m P U H A L N I K burja za pu

: 2 n o ž m i . P e t " ' D l ; ' »•»««•• 1 tel . : 42-883

E M U 2 n o z m i - Peter Roge l j , Lenar t 1, -HiHNe, tel.: 49 -RRl 10693

fl!gdbeni m a t . b i c

P | j 5 ? ^ ° m b i P L O Š Č E 5 c m in ra-" " R E Z O . S p . Brnik 10, Cerk l je

10701 « m r l ° L d a m 30 O P A Ž A in 2 m^ suh ih k l i« o v , h D E S K Kuhar , G r a d 59, Ce r -- J p — 10702

n e i p ° D A ^ ~ A ^ M A T U R N E M R E Ž E 10/6, c e -kln T , e r M a r k i č , S t rah in j 61 /a , N a -! ^ J ^ 4 7 J 1 4 5 10703

P L O M c a r n s u n e smrekove in bo rove u t 1 E . 5 c n n . C. 26. jul i ja 5, Nak lo

h a — 10704 D r o i o d ^ ^ " m a smrekov ih P L O H O V . ^ £ ^ a _ B e s n i c a 26 10705

0 B | a n n , n i n r a s t o v P A R K E T in s t ropne ^ H ^ p r o d a m . Te l . : 40-310 10706

T e | r ° o c a n r i 1 0 kosov O K E N 140x 160. - ^ - i ? J > 4 8 _ _ _ _ 10707

Vi I 2 d a m 350 kosov c e m e n t n e O P E •HJ x 30 x 20 c m . Z a l o š e 6, Podnar t

p - — 10708

J p 0 D A ^0 m-' suhega lad i jskega ? e e i a ~ 0 Pranjo P o n e b š e k , Boh in j ska r - ^ - J £ ^ o d J 5 . ure dal je , 10709 l a g o d n o p r o d a m 3100 kosov Z IDA-

t e i rnodelarec 2 5 x 3 0 . T e n e t i š e 64, ^ ^ I 8 7 _ _ _ _ _ _ 10710

< a r i r ° d a m s u n e s m r e k o v e D E S K E , c o -,47-628 p o p o l d n e 10711

' K r a n j u ^ ^ ^ ^ A J krojenja in š i v a n j a v te^aj 7 ° ^ v e š č a , da z a č n e z v p i s o m v č a S u

a š t u d e n t k e in os ta le , ki ž e l i j o v 86 o h

P o { | ' n i c ob iskova t i t e č a j 7. jul i ja

Delav-J 0 u r i i n 1 0 i u l ' i a o b 8 u r i -4 7 25R d o m , v h o d 6 ali po te l . :

» J D K T - - ' ° 5 7 2

v | š č a m o cen jene s t ranke, d a bo oren P R A L N I H S T R O J E V EI N I Š ,

fk i n T A p e č i A E G zaprt od 6 .7 , | p o t ' a 7. 7 A P , # 4 : M »_ C J „ zaradi dopus ta . Edo K u ž e l j ,

H f j em 24, te l . :21-258 10177

e n o zgub l j enega P A P A G A J A

? a r v e S p o r o č i t e na te le fon 8 , 1 n a nas lov Tekst i lna 7, Kranj

10717

o p r e m a je, n o č

a r n komple t S P A L N I C O : pos te J e , Psir>o° ° m a r i c e . v zme tn i ce , ž i m n i u n a r o » * ° 9 l e d a l o m , d ivan, t rode lno fejei-n 8 d n e v n o s o b o z v i t r ino in bi 'sak f j - 6 skupaj za 100 000 din O g l e d ^ i c e S ' F r a r | c Hr ibar, Š o b č e v a 14,

Ž a T ^ ^ P i 3 ' 0694

K ? i o l e , i , v e nujno p r o d a m k o m

« t a s , ° v i n C 0 ' l e p o o n r a m e n a

l ^ M r,3,' n a r a v n a barva, c e n a a B U r W 9 , d v s a k d a n dopo ldne . H a l i

. , r T 1 l , č , V a l b u r g a 5, S m l e d n i k 10695

biSj staro 2,5 let

,3

„ ' * A l v l R - r 0 d a m 2 5 0 1 H L A D I L N I K

* D e ž m a n a 8, s tanova nadstropje 10696

^ J j t r S 1 d v e leti star H L A D I L N I K , ^ f e n j e Tel . 28 249 10697

H 0 s ^ P O M I V A L N I S T R O J s l o b o . P ^ ^ 2 L J J 5 _ 0 2 1 10698

t i r>a Z A M R Z O V A L N O S K R I N J O « J B 0 | . T e | 7 5 0 5 5 p o p o l d n e

. Po^>~---____^ 10699 k Hlft-rl1 P r ° d a m Š T E D I L N I K in s o b n o ! i«d jk a pjL). Rezka Š o l a r , D o m dr B e

- r i a d o v l j i c a 10700

1 » B l . d V ^ 1 J § b " H I Š °

L jubl jani p r o d a m 250 m* zeml je Te l . :

10715 v r tom v

M a h m u t o v i č , R i b e n s k a 10716

§ N odr , n o P o m i v a l n o K O R I T O z R ? ! L « LOL , a , n i k ° m Fr l ic, G o s t e č e 3,

10719 lahko v okvar i .

10720 za kos i l n i co B C S

n a m a š k o f j a l o k a

V veleblagovnici Nama Škofja Loka so se ta teden odločili, da vam na pultu posebnih prodaj (zunaj pred veleblagovnico) po­nudijo:

— sončna očala (iz uvoza) in preparate za sončenje.

Obenem pa vas opozarjajo na no­ve izdelke, ki jih bodo ravno tako prodajali na pultu posebnih pro­daj: DEM — nitka za nego zob, in električni odstranjevalec ko­marjev EL-C0C.

V času od 1. do 14. julija pa vam Nama v sodelovanju z Gore­njem nudi 10 % popust pri naku­pu plinskih, električnih in kombi­niranih štedilnikov.

i l a n o v a n j a I š č e m S T A N O V A N J E v oko l ic i K ra ­

nja. Nas lov v o g l a s n e m odde l ku . 10569 S a m s k a u s l u ž b e n k a nujno rabi S T A ­

N O V A N J E v Kran ju , lahko pri s t a r e j š i o s e b i nudi tudi p o m o č v g o s p o d i n j ­s tvu . Š i f r a : » Z a n e s l j i v a in p o š t e n a «

10712

V cent ru T r ž i č a p r o d a m t r osobno S T A N O V A N J E z e t a ž n i m cen t ra ln im og revan jem, zago tov ino in kredit . Te l . : 50-646 10713

K u p i m dvo - ali t r osobno S T A N O V A ­N J E v T r ž i č u ali B is t r ic i . Š i f r a : te le fon

10714

r a z n o p r o d a m P r o d a m m o š k o š p o r t n o K O L O na

pet prestav, m a n j š i , ugodna c e n a . O g l e d vsak dan od 18. ure dal je. Irena P e č n i k , F rankovo nasel je 69, Š k o f j a Loka 10579

G L I S E R 3,6 m s P R I K O L I C O , u g o d ­no p r o d a m in mo to r T O M O S 18. D ru -lovka 52 10665

U g o d n o p r o d a m s e m e k r m n e g a O H R O V T A . Te l . : 49-174 10666

P r o d a m v e č j o k o l i č i n o suh ih B U -T A R . Trbo je 7 10667

R I B E Z r d e č in č r n p roda jamo o d 7. do 20. ure. C. 1. maja 4, Kran j , te l . : 21-582 10668

U g o d n o p r o d a m P R I K O L I C O za osebn i avto. Te l . : 29 349 10669

P r o d a m p l a s t i č n i Č O L N , rabl jen B l -L J A R D in nerabl jen pleti lni stroj S i n ger. Š i l a r , Zbi l je 1/a, na J e p r c i 10670

P r o d a m novo tovorno, š p o r t n o PRI­K O L I C O , nos i lnos t 350 kg , pokr i to , 0,8 x 1 ,3x0 ,5 . Te l . : 24-923 10671

P r o d a m p lan inske Č E V L J E a lp ina , š i v a n e , š t 40. Te l . : 34 709 .

P r o d a m novo s t r e š n o O P E K O fo lc in V R A T A za G O L F J X , leva ter p redn jo m a s k o za J G L . R o m a n Pus tov rh , Sv . D u h 75, Š k o f j a Loka 10672

K R A V O po izbir i , 2 p r i k l j u č k a za pr i­ko l i co k Z 101, z a p r a v l j i v č e k (PREK) p r o d a m . P o d r e č a 24, M a v č i č e 10673

U g o d n o p r o d a m rabl jen Š T E D I L N I K goren je 4 pl in + 2 elektr ika in av tomo­b i lsko P L I N S K O N A P R A V O bed in i Te l . : 26-826 10674

P r o d a m Z X S P E C T R U M 16 K in pro-g rame . T e l : 26 340 10675

P r o d a m gumi jas t na ves la za dve o s e b i . Te l . : 26-340 10676

P r o d a m m o š k o š p o r t n o K O L O per­sona l H o t e m a ž e 6 , tel : 45 359- 10677

P r o d a m 4 k o m a d e G U M miche l i n 1 6 5 x 1 5 z imske , ma lo rabl jene. Te l . : 61 995 z v e č e r 10678

P r o d a m P Š E N I C O . L a h o v č e 42, Ce r kije na G o r e n j s k e m 10679

P r o d a m dva K A V Č A , rab l jeno PRI K O L I C O nos i lnost 2500 kg , Š I V A L N I S T R O J , rabl jen za 4 S M . Z a p u ž e 2, Be gunje 10680

P r o d a m l e ž a l n e S E D E Ž E za š k o d o 1000 Š . Rud i P e n i č , Trnje 12, Ž e l e z n i k i . Te l . : 66-270 10734

P r o d a m m o š k o š p o r t n o K O L O m a ­raton na 10 prestav. S t a r m a n , L ju-b l janska ces ta 1, Š k o f j a Loka 10735

P r o d a m N O V O K A B I N O za traktor Deutz . J . B o r š t n i k a 6, Cerk l je 10736

P r o d a m do lgo p o r o č n o O B L E K O š t e v i l k a 38-40. Tratnik M i r a , Ž u p a n č i ­č e v a 16, Kranj . Te l . : 23-647, int. 71, do ­poldne^ 10737

v o z i l a Prodam Z 101, letnik 82. Franc Ba j -

ž e l j , Bavdkova 34, t e l : 23-511 10584 P r o d a m Z 750 LE, letnik februar 85,

12.000 k m , c e n a 80 S M . Te l . : 77-692 od 10. do 14. ure 10585

P rodam Z 101, letnik 77. Zg . Brnik 129 10586

Z 750 LE, letnik 82, 19.500 k m , gara-ž i r a n o , p r o d a m . Te l . : 76-253 10587

Z 750 LE, letnik 82, p r o d a m . Te l . : 061/326-961 int. 25 23 d o p o l d n e , popo ldne 61-784 10588

Z 750, obnov l jeno , nujno p r o d a m po ugodn i c e n i . O g l e d vsak dan po 15. uri. Novak , F i n ž g a r j e v a 4 / a , L e s c e

10589 P rodam avto L A D A 1200 komb i , le­

tnik 82, p r e v o ž e n i h 52.000 km . Peter Klofutar , Ko lodvo rska 5, Kran jska g o -ra, tel . : 88-414 d o 15. ure 10590

P rodam V A R T B U R G , letnik 74. M l a -karjeva 47, Š e n č u r 10591

FIAT 750, p r o d a m . Lom 26, J o ž e G o d n o v , T r ž i č , te l . : 51-353 10592

U g o d n o p r o d a m Š K O D O 120 L, le­tnik 77, 60.000 k m , g a r a ž i r a n o , c e n a 45 S M . Te l . .28 -245 10594

P rodam 126 P, letnik 80. Te l . : 40-526 10595

P rodam A P N 6 ali m e n j a m za HI Fl s to lp. Te l . : 41-159 10596

P rodam dob ro ohran jen M O P E D dvo brz inec, s t a r e j š i letnik. J a n e z G l o -b o č n i k , Š e m p e t e r s k a 35, Kranj 10597

P rodam Z 101, letnik 73. Marke l j , M l i nska 17, B led 10599

P rodam Z 101, letnik 77 za 33 S M . Mar i ja M e ž n a r e c , H r a š e 27, Lesce

10600 P rodam c ros M O T O R 49 c m 3 za

12 S M . T e l : 75-957 popo ldne 10601 P r o d a m dob ro ohran jen E L E K T R O ­

NIK 90. Jur i j Z u p a n , Kovor 13, T r ž i č 10602

P r o d a m mo to r za M O S K V I Č A 1500. A l p s k a 44, L e s c e 10603

P r o d a m Z 101, letnik 78, p r e v o ž e n o 65.000 km, regis t r i ran do marca 87, c e ha 40 S M . J e l e n č e v a 39, Kranj 10604

P r o d a m Z 101, letnik 78 v v o z n e m stanju. Te l . : 50-270 10605

P r o d a m Z 101, letnik 78. Zg . Brnik 12/a, t e l : 42-838 10606

U g o d n o p r o d a m Z 101, letnik 74, re­g is t r i rano d o 13 .6 .87 , obnov l jeno . A s i m P a š i č , C. Revo luc i je 2 /a , J e s e n i ­ce 10608

P r o d a m R 4 letnik 78. J a n e z Č a r -m a n , Fo rme 8, Z a b n i c a 10609

P r o d a m Z 101 GTL , letnik 84 ali me­njam tudi za m a n j š e ali s t a r e j š e voz i lo . S r e č k o T o m a n , T o v a r n i š k a 10, L e s c e , tel . : 74 109 10610

U g o d n o p r o d a m D I A N O , letnik 77. S e n i č n o 1 7 10611

P r o d a m FIAT 750. L e š e 7, T r ž i č 10612

P rodam K A D E T , letnik 69. Bo jan Za jec, Go ln ik 67 10613

P r o d a m FIAT 126 P, letnik 78. S lak , Zg . Bi tnje 168, Ž a b n i c a (pri G a s i l s k e m domu) 10614

P r o d a m avto K O M B I Z Fu rgon , le­tnik 80, o g l e d vsak dan od 8. do 12. Z d r a v k o v i č , K o r o š k a 53, Kranj 10615

P r o d a m Z 750, s t a r e j š i letnik in do l ­g o p o r o č n o O B L E K O š t . 3 8 - 4 0 . Tra tnik, Ž u p a n č i č e v a 16, Kranj 10616

P r o d a m Z 101, letnik 74, vozna , nere g is t r i rana za 16 S M . Ž u p a n č i č e v a 12, Kranj 10617

P r o d a m Z 850, letnik 82 za 50 S M , regis t rac i ja januar 87. Bajt, Tr ig lavska u l . 2 , Ž i r i 10618

P r o d a m ze lo ohran jen G O L F d iese l , letnik 1984, tel 36-633

P r o d a m dve dirkalni ko les i - P ina rel lo š t . 60 in Bena t to š t 58 Te l . 36 633

Z 750, letnik 71, registr i ran do janu­arja, ugodno p r o d a m , og led vsak d a n . J e r a l a , Mrakova_1, Kranj 10619

P r o d a m S P A Č K A , letnik 75, o b n o -vl jen. V l a d o T o d o r o v i č , M l a k a 170, te l . : 27-149 10620

P rodam A P N 6 in rabl jeno mo to rno Ž A G O . T e l : 82-983 od 20. d o 21. 10621

P r o d a m 126 PZ, dob ro ohran jen. K u -har, G r a d 59, Cerk l je 10622

Pocen i p r o d a m Z 101 confor t , letnik 80. S tane A ž m a n , Kovor 89 10623

P r o d a m Z 850, letnik 81. P a n g e r š i c a 12, Goln ik , te l . : 46-192 10624

P rodam karambo l i ran avto O P E L M A N T A , letnik 72, z vgra jeno p l insko napravo. V r h u n c , R u d n o 20, Ž e l e z n i k i , te l . :66-050 10625

P rodam Z 101 med i te ran , letnik 79, 50.000 km. R a m o v š , C. 1. maja 30, og led z v e č e r od 20. ure 10626

U g o d n o p r o d a m , Z 101, letnik 76, p r e v o ž e n i h 114.000 k m , regist r i ran do maja 87. N o m e n j 47, Boh in jska Bistr i -ca 10627

P rodam M O P E D 1 5 S L C , letnik 78, ter motor in menja ln ik za Z 101. A lo j z Novak, Boka lova 8, J e s e n i c e 10628

P rodam O P E L K A D E T 1200 C, I. reg i ­straci ja 76. Te l . : 51-200 popo ldne

10629 K A D E T d iese l lux 1,6, letnik s e p t e m -

ber 83, p r o d a m . Te l . : 75-834 10630 P rodam 125 P, letnik 76. V e l e s o v o 35

10631 P rodam Z 101, letnik 76. Š m i d , T i tov

trg 25, Kranj 10632 P r o d a m Z 750, letnik 78. Te l . : 66-340

10726 N S U 1200, registr i ran in z nado­

mes tn im i de l i , p r o d a m . Ob lak , te l . : 60-091 int. 334, d o p o l d n e 10727

P r o d a m de le za D I A N O : motor , m e ­njalnik, letne in z imske g u m e ter d ru ­ge de le . Izidor D e m š a r , Mar t in j vrh 32, Ž e l e z n i k i 10728

Dobro ohran jen FIAT 126 P, letnik 80, p r o d a m . Peter Č a d e ž , Binkel j 28, Š k o f j a Loka , te l . : 61-802. 10729

P r o d a m R 4, letnik 77, za 50.000 din in staro D N E V N O S O B O . M o š a Pi jade 5, s tanovanje 10 10730

P rodam Z 750, letnik "77. J e n k o , J a -ma 8 10731

P r o d a m T O M O S 14 M , letnik 83. Ro ­bert Oblak , Sv . Duh 142, Š k . Loka

10732 Z 101, letnik 77, p r o d a m za 30 S M .

Š k o f i c , Dvorje 9, Cerk l je , te l . : 42-128 10733

P r o d a m eno leto staro T E L I C O s iv-ko. Zasavska 44, Orehek 10657

O d d a m P S I C O o v č a r k o , s taro 2 leti. Te l . : 061/627-160 10658

P r o d a m J A R K I C E , stare devet t ed ­nov, sor te prelux. U rh , Zas ip , R e b e r 3

10659 P r o d a m brejo K R A V O in Z R E B E T A

s ta rega dese t m e s e c e v . Fr l ic , V inhar je 6, Po l jane nad Š k o f j o Loko 10660

P r o d a m K R A V O s imenta lko , bre jo devet m e s e c e v . Franc Rahne , N a d o l e 20, V o d i c e nad Ljubl jano 10661

P r o d a m v e č T E L E T s imen ta lske p a -s m e . Č e b a š e k , Trboje 62 10662

P r o d a m teden s tarega B I K C A s i -m e n t a l c a . J e g l i č , Podbrez je 113 10663

H v a l i

432 P o l ! a n š e k ' S e l ° 3 1 • z

j v e č e r 10721

Umrla nam je naša draga

MARICA ZNOJ Pogrešali jo bomo in jo ohranili v lepem spominu, zlasti mali Lulz im za

katerega je skrbela in mu pomenila kakor mamica.

D r u ž i n a R a m a d a n i

Honora rno z a p o s l i m o U P O K O J E N ­K O za p o m o č v kuhinj i . Penz ion M a n -c a , J a n e z F i l i p i č , G radn i kova 2, R a d o -v l j ica. Te l . : 75-504. 10526

Honora rno z a p o s l i m o Ž E N S K O za č i š č e n j e pos lovn ih pros torov . De lo je v ju t ran jem č a s u . Š i f r a : Kranj 10718

V o d o v o d n e m u instalater ju nud im dobe r O D z m o ž n o s t j o d o d a t n e g a n a ­gra jevanja. Pr i jave s p r e j e m a m o po te-le fonu 27-015 po 16. uri .

POINANIFVA I š č e m P R I J A T E L J I C O do 50 let, ne­

odv i sno , za skupno gospod in j s t vo . Z a -p u ž e 2, Begun je 10681

l o k a l i V Š k o f j i Loki v z a m e m v na jem pro­

stor za mi rno obrt po m o ž n o s t i z e lek­t r i č n i m p r i k l j u č k o m . Š i f r a : » D o b r o p la ­č i l o « 10664

OSTALO

P r o d a m J A R Č K E . Draks ler . G o l n i -š k a 1, Kok r i ca , Goln ik

P rodam K R A V O k r i ž a n k o , brejo 8 m e s e c e v , d rugo tele. Prapro tna po l i -ca 24, Cerkl je 10633

P rodam 5 tednov staro T E L I Č K O Ropre t , Zg . Bi tn je 41 10634

Prodan i B I K C A in dva P R A Š I Č A ali men jam za brejo ali ja lovo T E L I C O . V i r m a š e 42, Š k o f j a Loka . . . .00644

P rodam T E L I C O in K R A V O JurSj ' R o z m a n , D r a g o č a j n a 16 10645

P r o d a m P R A Š I Č A 30 in 40 kg. Z g o š a 47 /a , Begun je . • 10646

P rodam P R A Š I Č E t e ž k e po 50 ih ' 30 kg ter P U J S K E stare 7 tednov. S p . Brnik 60 10647

P r o d a m dva K O Z L I Č K A , s tara 8 t ed ­nov. M i r o R o z m a n , Go ln ik 7 5 . 1 0 6 4 8

P rodam 10 dni s ta rega B I K C A s i -men ta l ca za rejo. L a h o v č e 61 10649

P r o d a m 7 tednov stare P S I Č K E n e m š k e o v č a r k e z rodovn i kom. P r i m o ž A h a č i č , Begun jska 43 /a , B is t r i ca pri T r ž i č u 10650

P r o d a m T E L I C O brejo 8 m e s e c e v . A n a G r o š e l j , Dob je 2, Pol jane 10651

P r o d a m m lado K R A V O s T E L E T O M . P u š t a l 104 10652

P r o d a m TELICI s imenta lk i brej i de ­vet in š t i r i m e s e c e . K o v a č , Log 26, Š k o f j a Loka 10653

P r o d a m 2 leti s taro TEL ICO v pe tem m e s e c u brejost i ter T E L I Č K O , s taro eno leto za nadal jn jo rejo. J e n k o , G o -d e š i č 53, Š k o f j a Loka 10654

P r o d a m T E L I Č K O s imen ta lko , s taro 5 tednov za nadal jn jo rejo. A lb in Lo t r i č , J a m n i k 3 , K ropa 10655

P r o d a m p lemenske O V C E . L o n č a r , Ž i g a n j a vas 10, T r ž i č 10656

zaposl i tve Z a p o s l i m M I Z A R S K E G A P O M O Č N I -

K A in D E L A V C A za p r i u č i t e v . M i z a r -stvo Hafner , Z a s a v s k a 2. 10521

S p r e j m e m D E L A V C A za p r i u č i t e v v laki rn ic i . Lakiranje kov insk ih p r e d m e ­tov, J a n e z Z u p a n , J e z e r s k a c. 93 /c , Kranj 10522

Za č i š č e n j e S T A N O V A N J A rab imo p o m o č 1- x t edensko 2 do 3 ure. O l d -h a m s k a 10. 10722

P R E K L I C ! P o d p i s a n a Blaz in Peter , J e r e k a 18 in R o z m a n Mar i j a , S redn ja vas 74 v Boh in ju , prek l icu je ta ne resn i ­č n e besede o Mar i j i Cesa r , J e r e k a 15, Boh in j . 10723

M l a d fant z vese l j em do de la na kmeti j i ž e l i spoznat i s t a r e j š e l judi za p o m o č na kmet i j i . Š i f r a : dedovan je

10724 S k u p i n a M O N S U N i š č e u ig ranega

m l a d e g a bobnar ja z o p r e m o . Te l . : 26-708 10725

V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama

ANTONIJA V E L E C H O V S K Y rojena M A J E R l C

od nje se bomo poslovili na ljubljanskih Žalah v sredo, 9. juli­ja 1986 ob 16. uri . Na dan pogreba bo žara v 16. mrliški vežici.

Žalujoči: sin Marjan z druž ino

Preddvor, 5. julija 1986

O b s m r t i n a š e g a d r a g e g a m o ž a , a t a , s t a r e g a a t a ,

b r a t a i n s t r i c a

P A V L A B A J T A

s e l e p o z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , s o s e d o m , k o l e k t i v u M e r k u r K r a n j , Z v e z i b o r c e v i n G a s i l s k e m u d r u š t v u T r ­b o j e , z a i z r e č e n a s o ž a l j a i n p o d a r j e n o c v e t j e . P o s e b e j s e z a h v a l j u j e m o p e v c e m i n d u h o v n i k u z a l e p o b r e d i n p o s l o v i l n e b e s e d e . H v a l a v s e m , k i s t e g a v v e l i k e m š t e ­

v i l u s p r e m i l i n a z a d n j i p o t i .

Ž a l u j o č a ž e n a P a v l a , s i n F r a n c i i n h č e r k a D r a g i z d r u ­ž i n a m a t e r s e s t r a R e z k a

Ž e r j a v k a , 2 2 . j u n i j a 1 9 8 6

S p o r o č a m o , d a j e v

8 6 . l e t u u m r l

J A N E Z K O C I J A N Č I Č s t r o k o v n i u č i t e l j v p o k o j u

O d d r a g e g a p o k o j n i k a s e b o m o p o s l o v i l i d a n e s o b 1 6 . 3 0 u r i i z p r e d h i š e ž a l o s t i V r b n j e š t . 7 p r i R a d o v l j i c i .

Ž a l u j o č i : s i n o v a J a n e z i n J a k a z d r u ž i n a m a

V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da nas je v 53. letu starosti kljub neizmerni volji do življenja po hudi bolezni za vedno zapustila na ša ljubljena in

nepozabna

mami, mama, sestra, teta, sestr ična in tašča

M A R I C A Z N O J prodajalka v pokoju

od nje se bomo poslovili v torek, 8. julija 1986 ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju.

Žalujoči: hčerka Stanka z možem Dušanom, sin Marko z ženo Greto, vnučka Jure in Katja, sestra Dragica z družino in

ostalo sorodstvo

Kranj , Bad VVilsnack, Trbovlje, Hrastnik, Celje, Bariloche

NOVICE IN DOGODKI

Utrinki z 31. izseljenskega piknika na loškem gradu

Z e m l j a d o m a č a

n i p r a z n a b e s e d a j Škofja Loka, 5. julija — Tudi letos se je piknika v tisočletni Škofji Loki udeležilo veliko naših izseljencev oziroma njiho­vih mlajših generacij z vseh koncev sveta; iz Argentine, Zdru­ženih držav Amerike, Švedske. V sproščenem vzdušju so pri­sluhnili lepi domači besedi, pesmi, godbi, se zavrteli v plesnih korakih in pozabili, da je njihov vsakdan drugačen: daleč od

; domače zemlje, na katero so še vedno priklenjeni s srcem.

Mladi slovenski Američani v pesmi ohranjajo govorico svojih dedov. Da se ne morejo odtrgati od nje,

dokazujejo vsako leto znova tudi s prihodom na loški grad. V živopis-nem vrvežu, med stojnicami z razli­čnimi spominki, ribniško suho robo in kičem, si jih tokrat v množici ko­maj spoznal. Samo nagelj ček na nji­hovih prsih je povedal, da so prišli iz tujine.

Kulturni program je bil dobro iz­bran, bogat, v njem pa so sodelovali tudi izseljenci. Sestre Budja s Šved­ske so ubrano zapele, navdušili so tu­di mladi pevci Krožka 77 iz Clevelan-da in Krožka 26 iz Chicaga. Sicer pa se je domovina predstavila njim; svo­je delo so prikazali učenci čipkarske­ga krožka iz šole v Železnikih, otro­ška folklorna skupina šole Petra Kavčiča in plesna folklorna skupina

Stara Loka, pevski zbor dr. Bogdan Derč iz Ljubljane, pa domači vokalni kvartet Spev, Ljubljanski oktet in ženski nonet iz Kočevja. Program sta prikupno povezovala Alenka Bole-Vrabec in starosta loških piknikov Janez Ziherl.

Osemnajs.tletna Kathleen Žitnik iz Clevelanda je že četrta gene­racija izseljeni-ške družine v Združenih drža­vah Amerike. Pogovarjali sva se po slovensko, saj je osem let

vsak teden obiskovala slovensko šo­

lo, se v njej spoznavala s slovensko slovnico, literati, zgodovino, kraji, običaji.

»Pojem v Krožku 77, kjer nas je petnajst Slovencev,« je povedala Kat­hleen. »Oče je pomočnik direktorja krožka. Dobivamo se enkrat na teden v slovenskem domu. Pojemo samo slovenske pesmi in nekatere ameri­ške, ki smo jih prevedli v slovenšči­no.« Dejala je še, da ji je v dedovi do­movini lepo, da je že tretjič prišla in da bo zagotovo še.«

Leopold Karlin je doma iz Stare Loke, dvajset let pa** živi na Švedskem, v

Landskroni. Njegova žena je ena od članic 'pevskega tria

' sester Budja. »Imamo svoj

klub Lipa, ki šteje okrog 150 članov. Veže nas skupna domovina in kar redno se sestajamo. Skoraj vsako le­to pridem domov. Letos nameravamo ostati kakšne tri tedne. En teden smo že tu, večinoma okrog Loke. Na pik­niku že dolgo nismo bili, ker je za nas malo prezgodaj.«

Liselotte Ar-telj sicer ni izse­ljenka, je pa že­na Slovenca v Ziirrichu v Švi­ci. Ravno danes sta praznovala 12. obletnico po­roke. Liselotte se je naučila go­voriti sloven­

sko, pa tudi vsi trije otroci, posebno še največji, jo obvladajo. »Slovenija mi je všeč, nenavadna je, ker ima ta­ko skupaj gore in morje. Radi priha­jamo sem na dopust, izseljenski pik­nik pa bi moral biti vsaj teden pozne­je, saj so otroci šele včeraj končali pouk v šoli. Na pikniku sem drugič. Lepo je.«

H. Jelovčan

O B I S K O V A L C E M G O Z D O V Vetrolom v gozdovih v letu 1984 in žledolom v prete­

klem letu sta povzročila povečan pojav in razvoj gozdnih škodljivcev — lubadarjev. Letošnje toplo vreme je za raz­voj lubadarjev še ugodnejše, zato je zdravje gozdov ogro­ženo. Prvi znaki umiranja, pretekle katastrofe ter povečan razvoj lubadarja so nevarni razdiralni dejavniki naših goz­dov.

Pri zatiranju nevarnega smrekovega lubadarja se mo­ramo gozdarji poleg ostalih načinov zatiranja posluževati v omejenem obsegu tudi insekticidov — škropiv. Te upora­bljamo v gozdu izjemoma za zatiranje smrekovega luba­darja na posameznih posekanih lovnih drevesih.

Obiskovalcem gozdov priporočamo, da v neposredni bližini podrtih dreves ne nabirajo gozdnih sadežev. Posa­mezna podrta drevesa so lahko škropljena z namenom za­tiranja lubadarja.

Prosimo, da sprejmete to obvestilo z razumevanjem ter kot skrb delavcev gozdnega gospodarstva za zdravje naših gozdov.

Poleg tega obiskovalce gozdov še prosimo, da ne ruva-jo kolov na pogozdenih površinah z macesnom.

GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ

MAŠČEVANJE? - Valentin Me-žan, kmet iz Zagoriške ulice na Bledu, obdeluje dvajset hektarov zemlje, redi trinajst glav živine, na enem hektaru goji tudi sadno dre­vje. S sadnim vrtom ima še poseb­no veselje. Letos so jablane lepo cvetele in če ne bo toče ali kakšne druge nevšečnosti, bo pridelek obi­len. Sadjarsko vnemo je Valentinu letos v eni od junijskih noči zagre­nil neznanec, ki mu je — bržčas iz maščevanja — polomil 23 malih sadnih dreves. Odlomljene veje in vrhovi so zrcalo skrhanih odnosov. Sodni cenilec je ugotovil, da je sto­rilec povzročil na mladih jablanah za 153 tisoč dinarjev škode. »Neka­tera drevesa bom izruval, ker ni več nobenega upanja, da bi še kdaj obrodila; druga bom obrezal in po­tem se bo kmalu videlo ali se bodo obrasla ali ne,« je dejal Valentin, eden redkih sadjarjev na Gorenj­skem, ki ne uporablja škropiv in drugih kemičnih sredstev, (cz)

C e s t o v Ž i r i b o g r a d i l T e h n i k Škofja Loka, 1. julija — Na današnjem zasedanju loške skupščine je

predsednica izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin pojasnila, kako je z grad­njo ceste od Trebije do Žirov. Povedala je, da je bil razpis za dela objavljen v začetku maja, medtem ko so konec maja nameravali podpisati pogodbo z najbolj ugodnim*izvajalcem. Ker pa so bile ponudbe med izvajalci očitno dogovorjene, s številkami prek realne vrednosti, je gradbeni odbor razpis razveljavil. Ponudbe so se gibale med 1,24 in 1,30 milijarde dinarji.

Ponudba domačega podjetja Tehnik, ki jo še strokovno preverjajo, se nanaša na 1,02 milijarde dinarjev. Gradbeni odbor se je namreč odločil, da bo gradnjo ceste Trebija—Žiri poveril Tehniku, ki je za tovrstna dela v do­bršni meri usposobljen in tehnično opremljen, za druga pa bo sam iskal so-izvajalce. Tehnikova ponudba bo dorečena te dni, tako da se bo priprava in sama gradnja lahko prek poletja nemoteno odvijala.

Podrobnosti seveda še niso docela jasne, tako tudi ne, kako se bo pro­met do Žirov med gradnjo ceste odvijal. Gotovo je, da bo tovorni promet ob­časno preusmerjen na Logatec, da bodo potniki občasno prestopali z avto­busov oziroma, da bo cesta občasno sploh zaprta. „ T

H. J .

Z vlakom vaših spominov

O d B l e d a d o K a n a l a Bled, 7. julija — Vlak vaših spominov, kot so sedem desetletij stari hla-

pon muzejske vrednosti poimenovali predstavniki TTG Ljubljana, bo jutri prvič popeljal goste z Bleda in iz Bohinja na enodnevni turistični izlet od Bleda do Kanala. Vlak bo krenil z Bleda ob 8.45, nekaj minut čez deveto bo v Nomenju, pol desetih v Bohinjski Bistrici in uro kasneje na cilju v Kana­lu, na Bled pa se bo vrnil po šesti uri zvečer. Vmes se bo dogajalo marsikaj zanimivega: v Nomenju bo prva priložnost za fotografiranje muzejskega vlaka, privlačna bo vožnja skozi šest kilometrov dolg predor pod bohinjski­mi gorami v dolino Bače, skozi Podbrdo, mimo Grahovega in Mosta na So­či do Kanala, kjer bo na starem mestnem trgu družabna prireditev z glas­bo in plesom, dovolj pa bo tudi časa za ogled Neptunovega vodnjaka, Mari­jine cerkve, znamenitega mosta čez Sočo in mestne hiše s črno kuhinjo.

TTG navaja v ponudbi le ceno v tuji valuti (26 britanskih funtov), kar bržčas pomeni, da je prvi turistični izlet z vlakom muzejske, vrednosti na­menjen predvsem tujim turistom. Na Bledu sprejemajo prijave v posloval­nicah Alpetoura, Generalturista, Globtoura in Kompasa, v biroju turisti­čnega društva Bled in v recepciji kampa Zaka, v Bohinju pa v poslovalnici TTG v Bohinjski Bistrici. ^ c zj

Pastirski dan vsakič bolje obiskan — Tudi letošnji 3. pastirski dan na kam­pu v Podljubelju, ki ga je priredilo Turistično društvo Podljubelj s pomočjo domačega KUD-a in številnih kmečkih gospodinj, je uspel. Nastopilo je 10 harmonikarjev, zaplesala je mlada podljubeljska folklora, zvrstila se je vr­sta družabnih prireditev, za ples je igral ansambel Triglav, kmečke gospo­dinje pa so spet pripravile številne domače dobrote za pod zob. Tokrat so se jim pridružili še člani turističnega podmladka, ki so imeli svoj »štant«, kjer so prodajali arniko, prave gorenjske nageljne in pecivo, ki so ga tudi sami spekli. — Foto: D. Dolenc

Škofja Loka, 5. julija — Na zvezno mladinsko delovno akcijo Džerdap 86 je odpotovalo 41 škofjeloških brigad i rk in brigadirjev, ki se jim bo na akciji pridružilo še šest vrstnikov iz Stipa, tako da bo brigada popolna. V njej so zastopani srednješolci in delavci, medtem ko študentov ni. Čeprav so tudi Ločani imeli težave pri zbiranju brigadirjev, se vendarle lahko pohvalijo, da je njihova mladinska brigada letos edina popolna na Gorenjskem. Na akciji Džerdap bo ostala mesec dni. V nedeljo je odšla na delo tudi gorenj­ska pionirska brigada, katere organizatorji so bili letos Ločani. Pionirji bodo delali v Slovenskih goricah. — H. J. — Foto: F. Perdan

Disco Sora — Gorenjska zabavišča (4)

Goste kradejo, mar ne? Težave se začnejo že kar na za­

četku. Disco Sora je namreč tako dobro skrit, da ga obiskovalci iz­ven Škofje Loke, tudi če vedo, da je na Puštalu, težko najdejo. Ko pa končno najdeš stavbo, še zme­rom nisi prepričan, če si prišel prav. Nikjer namreč ni opozoril­ne table, da gre za disco. Napis Alpetour-Kava bar Sora, ki je opazen, pa je verjetno namenjen dnevnemu obratovanju lokala, a očitno opravlja univerzalno na­logo.

Se zadnje dvome o tem, da si prišel na prvo mesto prežene gru­ča mladih, ki stoji pred vhodom. Podobno kot v kranjskem Klu­bu 2 so tudi tu vhodna vrata na stežaj odprta, s to razliko, da je potrebno za vstop odšteti 500 din, kar je vse konzumacija.

Od vstopa po krajšem hodniku pridemo do prvoga š irokega in dokaj velikega prostora, ki opra­vlja dve nalogi: preko dneva je to lokal, ob petkih in sobotah od 21. do 3. ure zjutraj pa se spremeni v del disca. Vendar najemnik zaba-

Kranc Teropšič očitno ne ve točno, kaj in kako. V tem prosto­ru namreč sveti cel kup navadnih luči, ki z barvastim televizorjem in nekaj gledalci (dnevna soba?) zaokrožujejo celoto.

Od tod pridemo naprej v pro­stor obdan z lesom in podoben ši­

rokemu hodniku, kjer je ob mi' zah plesišče. Le-to je osvetljeno P klasičnimi malimi barvastimi ref lektorji in ob tem opazimo še cel kup ugasnjenih luči . V kotu z rp žnato barvo osvetljenega majhne ga odra (pred č a s o m so imeli tudi »živo« glasbo) je prostor za disco jockeva, ki pa v bistvo opravlj delo tonskega tehnika. Dokaj čis zvok, ki prihaja iz zvočnikov s naslanja na disco glasbo.

V času našega obiska je bilo discu Sora okrog 70 obiskovalcev Zaščitni znak marsikoga, ki je b disi sedel na odru ob plesišču a v enem od separejev, so bile kaV' bojke in pivo. Vzdušja ni bilo pra; vega, ustvariti ga ni mogla nit* peščica mladih, ki se je ob zvokih glasbe po/.ibavala na plesišču. I

Posebno poglavje je gostinska postrežba, ki je po besedah na­jemnika v rokah Alpetoura. S tem mislimo predvsem na t o , đ | obiskovalcu, za katerega je OfflJ no, da je v tem zabavišču prvič« pri toči lnem pultu »pozabijo« p 0 ' vedati, da ima po nakupu coca-cO' le (200 din), od konzumacije S® zmerom v dobrem 300 din. Pa naj se temu reče s lučajna pozablj1' vost ali po domače kraja, gre za

odnos, ki n<> Alpotouru ne naj«»l niku ne more biti v ponos'

Vine Bešter

( T

< J

M E R K U R K R A N J

Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z .redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le« Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, (veto Zaplotnik, Andrej 2alar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža In reprofotografija: Nada Prevc, I-oj/.*- F.rjavec in Tone Gu/.elj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje 2.600 din.

V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj