j tanja bač diplomska naloga -konČana (lekt, ur.) 1.9

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Tanja Bač

Maribor, 2014

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

KAKO DOBRO UČENCI OSNOVNE ŠOLE NEZNANIH

TALCEV DRAVOGRAD POZNAJO SVOJE MESTO

Mentor: Kandidatka:

red. prof. dr. Samo Fošnarič Tanja Bač

Somentorica:

asist. dr. Martina Rajšp

Maribor, 2014

Lektor: Klemen Markelj, dipl. anglist in dipl. slovenist

Prevajalec: Klemen Markelj, dipl. anglist in dipl. slovenist

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Samu Fošnariču za strokovno

pomoč in sodelovanje. Posebna zahvala gre somentorici dr. Martini Rajšp za vso

strokovno pomoč, nasvete ter spodbudne besede, ki so v veliki meri pripomogle

pri nastajanju moje diplomske naloge.

Zahvalila bi se tudi ravnateljici Marjeti Podgoršek Rek, učiteljem in učencem

Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd, ki so mi omogočili izvedbo

empiričnega dela diplomske naloge.

Iz srca se zahvaljujem vsem mojim, brez katerih mi zagotovo ne bi uspelo!

Posebna zahvala gre sinu Luki, ki mi je s svojim nasmehom, besedami in objemi

dajal neizmerno motivacijo ter občutek, da to zares ZMOREM.

HVALA!

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana Tanja Bač, rojena 16. 8. 1989, študentka Pedagoške fakultete Univerze

v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Kako

dobro učenci Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd poznajo svoje mesto pri

mentorju izr. prof. dr. Samu Fošnariču in somentorici asist. dr. Martini Rajšp

avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno

navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Podpis: _________________

Maribor, avgust 2014

POVZETEK

Diplomsko delo Kako dobro učenci Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd

poznajo svoje mesto je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in praktičnega. V

teoretičnem delu je predstavljeno mesto Dravograd (naravno-geografske

značilnosti, družbeno-geografske značilnosti, zgodovina mesta, podobe današnjega

mesta ter kulturna dediščina in naravne vrednote). V empiričnem delu pa je

predstavljena empirična raziskava, izpeljana junija 2014 med 178 učenci drugega,

četrtega, šestega in osmega razreda Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd.

Ugotovili smo, da anketirani učenci precej dobro poznajo svoje mesto.

Ključne besede: Dravograd, osnovna šola, osnovnošolska vertikala, poznavanje svojega mesta

ABSTRACT

The diploma thesis, titled “How well do pupils from the Primary school Neznanih

talcev Dravograd know their town” consists of two parts – the theoretical and

practical. In the theoretical part we present the town Dravograd (its geographic and

natural, as well as socio-geographical characteristics, the history of the town,

integral parts of its modern image, and its cultural heritage and natural beauties). In

the empirical part we present a research, carried out in July 2014 amongst 178

pupils of the 2nd, 4th, 6th and the 8th grade from the Primary school Neznanih talcev

Dravograd. We concluded, that the pupils know their town quite well.

Key words: Dravograd, primary school, the primary school vertical, knowledge

about the town

i

KAZALO VSEBINE I UVOD ................................................................................................................... 1

II TEORETIČNI DEL ............................................................................................. 4

1 DOMAČI KRAJ DRAVOGRAD ................................................................... 4

1. 1 NARAVNO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI............................................ 4

1. 1. 1 Lega ...................................................................................................... 4

1. 1. 2 Podnebje v občini Dravograd ............................................................... 5

1. 1. 3 Splošni opis geološke zgradbe ozemlja................................................ 6

1. 1. 4 Vodovje v Občini Dravograd ............................................................... 8

1. 2 DRUŽBENO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ........................................ 11

1. 2. 1 Prebivalstvo ........................................................................................ 11

1. 2. 2 Gospodarstvo v Občini Dravograd .................................................... 13

1. 2. 3 Kmetijstvo v Občini Dravograd ......................................................... 14

1. 2. 4 Šolstvo v Občini Dravograd ............................................................... 15

1. 2. 5 Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd danes ............................... 18

1. 2. 6 Vrtec ................................................................................................... 21

1. 2. 7 Turizem v Občini Dravograd ............................................................. 21

1.2.8 Šport v Občini Dravograd .................................................................... 25

1.3 ZGODOVINA DRAVOGRADA ................................................................ 28

1. 3. 1 Nastanek Dravograda ......................................................................... 28

1. 3. 2 Turški vdori ........................................................................................ 29

1. 3. 3 Geografsko-prometna lega Dravograda ............................................. 29

1. 3. 4 Boj za severno mejo ........................................................................... 29

1. 3. 5 Koroški plebiscit ................................................................................ 29

1. 3. 6 Dravograd v času nacistične zasedbe ................................................. 30

ii

1. 3. 7 Osamosvojitveno obdobje .................................................................. 30

1. 3. 8 Grb ..................................................................................................... 31

1. 3. 9 Splošna zgradba kraja ........................................................................ 32

1.4 PODOBE DANAŠNJEGA DRAVOGRADA ............................................. 32

1. 4. 1 Staro trško jedro ................................................................................. 32

1. 4. 2 Prometna lega ..................................................................................... 33

1. 5 KULTURNA DEDIŠČINA IN NARAVNE VREDNOTE ........................ 34

1. 5. 1 Kulturna dediščina ............................................................................. 34

1. 5. 2 Naravne vrednote ............................................................................... 36

1. 5. 3 Ekološko pomembna območja (EPO) ................................................ 39

1. 5. 4 Območje Natura 2000 ........................................................................ 39

III EMPIRIČNI DEL............................................................................................. 41

1 NAMEN EMPIRIČNE RAZISKAVE .......................................................... 41

2 PREDSTAVITEV OSNOVNE ŠOLE NEZNANIH TALCEV

DRAVOGRAD ..................................................................................................... 41

3 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV

RAZISKOVALNEGA PROBLEMA V OBLIKI RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ

IN HIPOTEZ ......................................................................................................... 43

3. 1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................... 43

3. 2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................. 46

3. 3 Spremenljivke ............................................................................................. 50

3. 4 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami ..................................... 51

4 METODOLOGIJA ........................................................................................ 52

4. 1 Raziskovalne metode .................................................................................. 52

4. 2 Raziskovalni vzorec .................................................................................... 52

4. 3 Postopki zbiranja podatkov ......................................................................... 53

4. 4 Postopki obdelave podatkov ....................................................................... 54

iii

5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ............................................................... 55

5. 1 Lega Občine Dravograd .............................................................................. 55

5. 1. 1 Del Slovenije v katerem se nahaja Občina Dravograd ...................... 55

5. 1. 2 Izvir reke Drave.................................................................................. 57

5. 2 Zgodovina Dravograda................................................................................ 59

5. 2. 1 Ime Dravograda .................................................................................. 59

5. 2. 2 Turki ................................................................................................... 61

5. 3 Gospodarstvo v Dravogradu ....................................................................... 63

5. 3. 1 Gospodarski objekti ........................................................................... 63

5. 3. 2 Podjetja (in njihovi proizvodi) ........................................................... 65

5. 4 Šolstvo v Dravogradu .................................................................................. 73

5. 4. 1 Podružnične šole ................................................................................ 73

5. 4. 2 Število učencev .................................................................................. 75

5. 5 Šport in turizem v Dravogradu .................................................................... 77

5. 5. 1 Športna aktivnost ................................................................................ 77

5. 5. 2 Turizem .............................................................................................. 79

5. 6 Kultura v Dravogradu ................................................................................. 87

5. 6. 1 Mladinski center Dravograd ............................................................... 87

5. 6. 2 Gestapo ............................................................................................... 89

IV SKLEP ............................................................................................................. 92

VIRI IN LITERATURA ....................................................................................... 97

PRILOGA ........................................................................................................... 102

iv

KAZALO SLIK

Slika 1: Dravograd, staro trško jedro ...................................................................... 2

Slika 2: Regije v Sloveniji, koroška regija. ............................................................. 4

Slika 3: Občina Dravograd v koroški regiji. ........................................................... 5

Slika 4: Lokacija Geoparka Karavanke v Evropi. ................................................... 7

Slika 5: Mineral dravit. ........................................................................................... 8

Slika 6: Mostovi in hidroelektrarna na reki Dravi. ............................................... 10

Slika 7: OŠ Neznanih talcev Dravograd. .............................................................. 19

Slika 8: Potek Dravske kolesarske poti. ................................................................ 25

Slika 9: Športni center Dravograd. ........................................................................ 26

Slika 10: Dvorana za šport, rekreacijo in prireditve v Dravogradu. ..................... 27

Slika 11: Veduta trga in gradu. ............................................................................. 28

Slika 12: Pečat, iz katerega je bil prevzet motiv velikonočnega jagnjeta z zastavico.

............................................................................................................................... 31

Slika 13: Grb Občine Dravograd........................................................................... 31

Slika 14: Cerkev sv. Vida, ki je med trškimi stavbami najpomembnejša. ............ 35

Slika 15: Pogled na grad Pukštajn in dvorec Bukovje z levega brega Drave. ...... 36

Slika 16: Dravograjsko jezero. .............................................................................. 39

Slika 17: Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd s telovadnico. ...................... 43

Slika 18: Strukturni odstotek anketiranih učencev glede na spol. ........................ 52

Slika 19: Strukturni odstotek anketiranih učencev glede na razred. ..................... 53

Slika 20: Dravograd .............................................................................................. 92

v

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1 : Obvezni program Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd ...... 20

Preglednica 2: Kulturna dediščina v Dravogradu ................................................. 34

Preglednica 3: Naravne vrednote Dravograda ...................................................... 37

Preglednica 4: Spremenljivke ............................................................................... 50

Preglednica 5: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami po raziskovalnih

vprašanjih .............................................................................................................. 51

Preglednica 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: .. 55

Preglednica 7: Mnenje o legi Dravograda v Sloveniji glede na spol in razred

anketiranih učencev. .............................................................................................. 56

Preglednica 8: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: .. 57

Preglednica 9: Mnenje o izviru reke Drave glede na spol in razred anketiranih

učencev. ................................................................................................................. 58

Preglednica 10: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: 59

Preglednica 11: Mnenja o tem, pred približno koliko leti se prvič omenja ime

Dravograd glede na spol in razred anketiranih učencev. ...................................... 60


Preglednica 13: Mnenje o tem, ali so Turki kdaj napadli Dravograd glede na spol in

razred anketiranih učencev. ................................................................................... 62


Preglednica 15: Mnenje o tem, kje je največ gospodarskih objektov v Dravogradu,

glede na spol in razred anketiranih učencev. ........................................................ 64

Preglednica 16: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost

Monterja Dravograd s kovinskimi konstrukcijami. .............................................. 65

Preglednica 17: Mnenje o povezanosti Monterja Dravograd s kovinskimi

konstrukcijami glede na spol in razred anketiranih učencev. ............................... 66

vi


Koroških pekarn s kruhom in pekovskim pecivom. ............................................. 67

Preglednica 19: Mnenje o povezanosti Koroških pekarn s kruhom in pekovskim

pecivom glede na spol in razred anketiranih učencev. .......................................... 68


Lesne in ivernih plošč. .......................................................................................... 69

Preglednica 21: Mnenje o povezanosti Lesne in ivernih plošč glede na spol in razred



Kograda IGEM s tlakovci in ploščami. ................................................................. 71

Preglednica 23: Mnenje o povezanosti Kograda IGEM s tlakovci in ploščami glede

na spol in razred učencev. ..................................................................................... 72


Preglednica 25: Mnenje o tem, koliko podružničnih šol ima Osnovna šola Neznanih

talcev Dravograd glede na spol in razred učencev. ............................................... 74

Preglednica 26: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov na vprašanje: 75

Preglednica 27: Mnenje o tem približno, koliko učencev obiskuje Osnovno šolo

Neznanih talcev Dravograd. .................................................................................. 76

Preglednica 28: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov na vprašanje: 77

Preglednica 29: Mnenje o tem, katere organizirane športne aktivnosti se v

Dravogradu ne moreš udeležiti, glede na spol in razred anketiranih učencev. ..... 78


dravita z mineralom............................................................................................... 79

Preglednica 31: Mnenje o povezanosti dravita in minerala glede na spol in razred



cerkve Sv. Vida z najstarejšo ohranjeno arhitekturo v trgu. ................................. 81

vii

Preglednica 33: Mnenje o povezanosti med cerkvijo sv. Vida in najstarejšo

ohranjeno arhitekturo v trgu glede na spol in razred anketiranih učencev. .......... 82


Kmetije Klančnik in Marka Kogelnika. ................................................................ 83

Preglednica 35: Mnenje o povezanosti Kmetije Klančnik in Marka Kogelnika glede

na spol in razred anketiranih učencev. .................................................................. 84


dvorca z Bukovjem. .............................................................................................. 85

Preglednica 37: Mnenje o povezanosti med dvorcem in Bukovjem glede na spol in

razred anketiranih učencev. ................................................................................... 86


Preglednica 39: Mnenje o tem, s čim se ukvarja mladinski center Dravograd, glede

na spol in razred anketirani učencev. .................................................................... 88


Preglednica 41: Mnenje o tem, kje se nahaja Muzejska zbirka gestapovskih

zaporov, glede na spol in razred anketiranih učencev........................................... 90

1

I UVOD

Pri nas na Koroškem

ljudska

Oj, mi smo pa tu na Koroškem doma, v vencu spletenem sred´ samih gora.

Smo skriti med hribi,

a to nič ne de, po svetu nas širnem

poznajo ljudje.

Pri nas na Koroškem, Koroškem navada je ta,

da radi zapojemo iz srca. Pri nas na Koroškem, Koroškem

navada je ta, da radi zapojemo iz srca, srca.

V domovih koroških,

še nagelj cvete, doma je v njem tudi

prijazno srce.

Veselo, domače, preprosto, lepo bilo je do danes

in jutri še bo.

Pri nas na Koroškem, Koroškem…

2

Slika 1: Dravograd, staro trško jedro

Vir: Turistično informacijski center – Tic Dravograd, 2014.

Moj domači kraj. Hiše, ceste, narava in mi – ljudje. Ljudje, ki ne vem, sploh

poznamo svoj domač kraj. Po mojem mnenju – premalo. In ravno to je botrovalo

pri izbiri teme za pisanje moje diplomske naloge.

Kljub temu, da v Dravogradu živim že od rojstva, sem mnenja, da svojega kraja ne

poznam v vsej veličini. Pa ne zato, ker bi bil kraj majhen in dolgočasen, pač pa

zaradi sebe, svojih prioritet in tempa življenja, ki ga živim. Živim svoj vsakdan.

Hodim mimo stare cerkve, skozi staro trško jedro, čez most na reki Dravi,

sprehodim se na razvaline starega gradu, obiščem Dvorec Bukovje, a o vsem tem

ne vem prav dosti. V Dravogradu imam ogromno možnosti, da dan preživim v

prečudoviti naravi: ob jezeru, reki, v hribih, a vendar to premalokrat izkoristim. Z

izbiro teme moje diplomske naloge bom vsekakor dobila možnost, da kraj, v

katerem živim, spoznam bolje, ga raziščem in o kraju izvem še kaj, česar do sedaj

nisem vedela. Ravno zaradi zavedanja, da v kraju živim pa o njem ne vem prav

dosti, me veseli, da bom lahko v svojem diplomskem delu pisala ravno o tej temi.

3

Temi, ki je vsekakor povezana z mano in predstavlja velik del mojega življenja.

Veliko vrstnikov, mojih sokrajanov, kraj označi kot neperspektiven in nezanimiv,

a zame je še vedno kraj, v katerem se počutim doma. Menim, da Dravograd ima

pomanjkljivosti, vsekakor pa tudi prednosti, lahko je siv ali pa mavričen, kakor si

ga obarvamo sami. Vsekakor se naša občina na kulturnem področju zares trudi. V

kraju imamo ogromno kulturnih dogodkov, informativna pisarna je aktivna tako na

kulturnem kot tudi turističnem področju. Če se na prvi pogled kraj zdi dolgočasen,

lahko kaj kmalu ugotovimo, da temu ni tako. Podobo kraja oblikujejo ljudje. In tako

je tudi pri nas. V okviru svoje diplomske naloge želim bolje spoznati svoje mesto –

Dravograd, v empiričnem delu diplomske naloge pa bom skušala ugotoviti, kako

dobro (in če sploh) svoje mesto poznajo učenci Osnovne šole Neznanih talcev

Dravograd. Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd sem obiskovala tudi sama,

zato mi je bilo ob misli, da bom raziskavo izvajala ravno na »svoji« šoli, še toliko

bolj prijetno.

4

II TEORETIČNI DEL

1 DOMAČI KRAJ DRAVOGRAD

1. 1 NARAVNO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

1. 1. 1 Lega

Občina Dravograd leži na SV Slovenije ob meji z Avstrijo in na sotočju treh rek:

Drave, Meže in Mislinje. Obdana je z grudastimi hribovji Strojne na zahodu,

Kozjaka na severu in Pohorja na jugu. Površina občine meri 105 kvadratnih

kilometrov. Sestavljena je iz naselij, ki so poimenovana po določenih značilnostih:

po drevesih, rekah, reliefnih značilnostih, živalih ali svetnikih (npr.: Bukovska vas,

Črneška gora, Črneče, Kozji vrh, Libeliška gora, Sv. Boštjan, Vrata itd.). Občino

Dravograd obkrožajo Muta, Vuzenica, Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem

(Gradišnik idr., 2005). Štiriindvajset naselij je zaokroženih v območja krajevnih

skupnosti Dravograd, Črneče, Libeliče, Šentjanž pri Dravogradu in Trbonje.

Dravograd je srednje velika občina, ena med dvanajstimi v Koroški pokrajini

(Predstavitev občine, b.d.).

Slika 2: Regije v Sloveniji, koroška regija.

Vir: Grafika Dela, 2005.

5

Slika 3: Občina Dravograd v koroški regiji.

Vir: Na Koroškem, b.d.

1. 1. 2 Podnebje v občini Dravograd

Svetovni dan meteorologije je 23. marec. Namen ustanovitve dneva meteorologije

je ozaveščanje ljudi o lokalnem vremenu in podnebju. Dravograd leži v

predalpskem območju. Doline z rekami, prost pretok zraka s Celovško kotlino in

zajezitveni greben Graške gore vplivajo na to, da nam ponuja široko paleto

vremenskih pojavov. V jutranjih in večernih urah se tukaj pogosto pojavlja megla,

včasih celo preko celega dne, vzrok za to pa je veliko vlage in okoliški hribi.

Okoliški hribi namreč otežujejo, da bi veter prepihal doline. Velik vpliv na meglo

ima Celovška kotlina. Dravograd lahko prekrije z meglo, medtem ko v Vuzenici ali

Slovenj Gradcu sije sonce. Uvrščamo ga med kraje s povečano intenziteto neviht

ter nižjimi povprečnimi temperaturami v Sloveniji. Tudi nevihte za delovanje

potrebujejo veliko vlage, ki je tukaj ne primanjkuje. V kombinaciji z okoliškimi

hribi, ki so glavni prožilci neviht, je to idealna kombinacija za močna neurja, ki pa

v Dravogradu niso redka (Laznik, 2013).

V Občini Dravograd se izvajajo meteorološke meritve. Pomembne podatke za

napovedovanje vremena dajeta postaji v Šentjanžu pri Dravogradu in na Junčkovih

pečeh pri Košenjaku. Občina Dravograd je ena prvih občin na svetu, v kateri se

6

izvajajo tudi meteorološke meritve z majhnimi brezpilotnimi letali. Letala merijo

temperaturo, vlago, veter ter druge parametre po višini, v prihodnje pa bo občina

ena redkih z lastnim centrom za modeliranje vremenskih napovedi (prav tam).

1. 1. 3 Splošni opis geološke zgradbe ozemlja

Kakor navajajo Gulič in drugi (2005), sta na območju Občine Dravograd zastopani

dve geotektonski enoti metamorfnih kamnin z različno geološko zgradbo.

Razmejuje ju Labotska prelomnica, kjer pa najdemo najstarejše kamnine v

Sloveniji.

Geopark Karavanke

Občina Dravograd, ki se ponaša s pestro geološko zgodovino, je ujeta med Pohorje

in Karavanke ter dravsko dolino. Ravno zaradi geološke pestrosti je občina del

pomembne zgodbe, in sicer zgodbe Geoparka Karavanke. Območje je veliko

približno 1000 kvadratnih kilometrov, obsega pa trinajst slovenskih in avstrijskih

občin. Območje Geoparka Karavanke skriva v kamninah mnogo zanimivih zgodb.

Poleg minerala dravit lahko na tem območju najdemo še nekaj svetovno znanih

mineralov. Območje se ponaša z izviri mineralne vode in vsemi tremi tipi kamnin

– magmatskimi, metamorfnimi in sedimentnimi. Točno na območju geoparka se

stikata evropska in afriška kontinentalna plošča. Tako smo, če gledamo iz

geološkega vidika, zjutraj na kavi v Dravogradu še v Evropi, po popoldanskem

sprehodu na Smrekovec pa že v Afriki (Rojs idr., 2011)

7

Slika 4: Lokacija Geoparka Karavanke v Evropi.

Vir: Geopark, 2012.

Mineral Dravit

Leta 1884 je nemški raziskovalec Tschermak po reki Dravi poimenoval mineral iz

skupine turmalinov – dravit. Omenjenega leta je namreč na osnovi različnih analiz

dokončno ugotovil, da gre za nov mineral – magnezijev turmalin, ki do takrat še ni

bil poznan (Gulič idr., 2005). Kot navajajo Radovanovič in drugi (1999) je dravit z

nahajališčem na Dobravi svetovna redkost. Dravit je mineral, ki spada med

plemenite rudnine, nastane pa le v posebnih pogojih, ki so redki. Je značilnih

trigonalnih oblik ter trikotnika na koncu kristala. Primer minerala dravita je

razstavljen v avli občinske uprave (Dravograd, Mineral Dravit, b.l.).

8

Slika 5: Mineral dravit.

Vir: Dravograd, Mineral Dravit, b.d.

1. 1. 4 Vodovje v Občini Dravograd

Drava, Mislinja in Meža

Reke so temu delu Slovenije tako rekoč dale življenje. Ljudem so predstavljale poti

pa tudi meje. Ljudi so povezovale in jih ločevale. Dravogradu so rečni prehodi v

preteklosti predstavljali dohodek. Da so lahko varno prečkali reke, so prek njih

zgradili mostove. Mostovi so bili sprva leseni, kasneje iz kamna in železa, danes pa

prevladujejo moderni betonski mostovi, ki vodijo prek Drave, Meže in Mislinje

(Gradišnik idr., 2005).

Reka Drava

Svetovni dan voda je 22. marec. Razglašen je bil leta 1992, in sicer za izboljšanje

našega odnosa do voda ter opozarjanje na pomen in vpliv vode na naša življenja.

9

Drava je dolga 725 km in izvira blizu avstrijske meje na Toblaškem polju v Italiji.

Blizu Dravograda zaključi pot po Avstriji, po 133 km pri Ormožu zapusti Slovenijo,

svojo pot pa konča pri Osijeku na Hrvaškem, kjer se izliva v Donavo. Na Koroškem

sta pomembna pritoka reki Meža in Mislinja. Povprečni pretok reke v Dravogradu

je okoli 220 kubičnih metrov na sekundo. Med poplavami novembra 2012 pa je bil

pretok reke Drave 2860 kubičnih metrov na sekundo (Čevnik, 2013). Gradišnik in

drugi (2005) na drugi strani navajajo, da je bil najvišji izmerjeni pretok leta 1851,

in sicer kar 5200 kubičnih metrov na sekundo.

Zgodovinsko je Drava pomembna reka, saj je njena plovnost omogočala, da so že

v 15. stoletju posegli po trgovanju na velike razdalje in celo v pomorsko trgovino.

Pod trgom oz. ob reki v brodarskem pristanu so gradili in splavljali šajke (barke) in

splave, s katerimi so v večji meri prevažali les, vino ter živila. Plovbo so ovirali

vrtinci, brzice ter naplavine proda in kamenja. Posledično so se dogajale nesreče,

saj veliko splavarjev ni znalo plavati (Čevnik, 2013).

Zametki premišljenega izkoriščanja vodnih virov za elektrifikacijo so se pričeli na

začetku 20. stoletja. Viktor Goll je zgradil prvo hidroelektrarno v Podklancu na

Meži. Vse dokler ni bila zgrajena nova elektrarna na Dravi, je elektrarna v

Podklancu oskrbovala Dravograd. Leta 1941 so med vojno pričeli graditi elektrarno

na Dravi, zgrajena pa je bila leta 1944 z dvema vgrajenima agregatoma. Zavezniška

letala so jo med vojno leta 1945 močno poškodovala. Po vojni so pričeli elektrarno

obnavljati in že konec istega leta je bil za delovanje usposobljen en agregat,

naslednjo leto februarja pa še drugi. Leta 1955, z zagonom še tretjega agregata, se

je gradnja elektrarne končala. Elektrarna je v toku reke Drave prva na slovenskem

ozemlju in je bila ob začetku delovanja leta 1944, poleg enake avstrijske HE Labot,

prva v Evropi s stebrno izvedbo. Zajezitev reke Drave z jezovno zgradbo je ustvarila

akumulacijsko jezero dolžine 10,2 km (prav tam).

Čez Dravo so danes drug ob drugem nanizani mostovi in pa elektrarna. Ves promet

je usmerjen čez most iz leta 1972, dva stara mostova pa ostajata pomnika

nekdanjega življenja ter tehniška dediščina kraja. Dolina Drave, ki se razširi na

10

rečnih pleistocenskih terasah najnižjega Črneškega in Libeliškega polja ter Dobrove

na desnem bregu Drave in najnižjega Viškega polja, Špicfelda in Robindvora na

levem bregu Drave, je nekoč predstavljala pomembno prometno povezavo med

alpskim in panonskim svetom. Prav tako se v tem delu prepletajo podnebni vplivi

obeh delov Slovenije. Vodna pot je omogočila trgovino z lesom iz pohorskih ter

kozjaških gozdov, kar pa je vplivalo na poselitev, ki se je zgostila na robove teras.

Območje ob reki Dravi je bilo neposeljeno, saj je Drava pred izgraditvijo elektrarn

poplavljala. Ob Dravi je nastalo največje naselje v občini – Dravograd, na robovih

pleistocenskih teras pa tudi Libeliče, Črneče, Trbonje in Boštjan. Terase so

izkoriščene v poljedelske namene, saj so se tam izoblikovale rodovitne kisle rjave

prsti (Gradišnik idr., 2005).

Slika 6: Mostovi in hidroelektrarna na reki Dravi.

Vir: Osebni arhiv Jošt Laznik, 2013.

11

Reka Mislinja

Reka Mislinja se je ob Labotskem prelomu zajedla med Pohorje in vzhodne

Karavanke. Dolina se širi iz Dravograda proti Slovenjgraški kotlini in predstavlja

pomembno prometno pot prodi Celjski kotlini. Naselja so potisnjena na rob kotline,

saj reka ni regulirana in poplavlja še danes. Ob reki sta nastali le dve večji naselji,

Šentjanž in Otiški Vrh. Tla so mokrotna in neprimerna za poljedelstvo, zato so

terase porasle s travniki (Gradišnik idr., 2005).

Reka Meža

Izmed vseh treh rek je reka Meža izoblikovala najožjo dolino. Dolina se razširi v

Podklancu, kjer se Mislinja izliva v Mežo. Nad dolino se dvigata Selovec in pa

Tolsti vrh, ki v večinskem delu že sodi v Občino Ravne na Koroškem. Razloženi

naselji sta v dolini, na bregovih pa najdemo samotne kmetije (prav tam).

1. 2 DRUŽBENO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

1. 2. 1 Prebivalstvo

Po podatkih, ki jih navaja Statistični urad Republike Slovenije (2011), je Občina

Dravograd del koroške statistične regije in meri 105 km2. Med slovenskimi

občinami se po površini uvršča na 65. mesto.

Po statističnih podatkih za leto 2011 (prav tam) je imel Dravograd približno

9.050 prebivalcev (približno 4.550 moških in 4.500 žensk), zaradi česar je med

slovenskimi občinami uvrščen na 56. mesto. Na kvadratnem kilometru površine

občine je živelo povprečno 86 prebivalcev, iz česar lahko sklepamo, da je

bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (101 prebivalec na km2).

Kakor pišejo Gradišnik in sodelavci (2005), je Dravograd po številu prebivalcev

tretji v koroški regiji, po površini pa četrti. Število prebivalstva naj bi se od 1991.

do 2002. leta po njihovih navajanjih povečalo za več kot 5 odstotkov.

12

Število živorojenih je bilo leta 2011 nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000

prebivalcev v občini je bil tega leta negativen, in sicer je znašal –0,2 (v Sloveniji

1,6). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so

se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej

pozitiven, in sicer je znašal 4,0. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000

prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 3,8 (v Sloveniji 2,6) (Statistični urad

Republike Slovenije, 2011).

Povprečna starost občanov po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije

(prav tam) je bila 42,1 let, kar je višje od povprečne starosti prebivalcev Slovenije

(41,8 let). Med prebivalci te občine je bilo 2011. leta število najstarejših, tako kot v

večini slovenskih občin, večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je

prebivalo 119 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila

vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno

Slovenijo (ta je bila 117), pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te

občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo,

da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od

indeksa staranja za moške. V občini je bilo, tako kot v večini slovenskih občin, med

ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot

15 let, pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.

V občini je delovalo 7 vrtcev, obiskovalo pa jih je 337 otrok. Od vseh otrok v občini,

ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 74 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v

vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem

letu 2011/2012 izobraževalo približno 710 učencev. Različne srednje šole je

obiskovalo okoli 400 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50

študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev

povprečno 51 študentov in 10 diplomantov (prav tam). Gradišnik in drugi (2005)

izpostavljajo, da je delež izobraženega prebivalstva v občini kar 85 %, od katerih

jih ima največ dokončano srednjo šolo. Vseeno pa ni nepomembno dejstvo, da se

vedno bolj povečuje odstotek občanov z visoko izobrazbo.

13

Med osebami v starosti 15–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je

bilo približno 59 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar

je več od slovenskega povprečja (58 %) (prav tam). Po podatkih, ki jih navajajo

Gradišnik in drugi (2005), je v Dravogradu delovno aktivnega prebivalstva 47,4 %,

brezposelnih pa 5 %. Zaposleno prebivalstvo v različnih gospodarskih panogah je

tisto, ki v občini prevladuje, najmanjši delež jih je zaposlenih v kmetijstvu. Iz

Statističnega urada Republike Slovenije (2011) so razvidni tudi podatki o aktivnem

prebivalstvu v občini. Med slednjimi je bilo v letu 2011 v povprečju 12,8 %

registriranih brezposelnih oseb, kar je nekoliko več od povprečja v državi (11,8 %).

Med brezposelnimi je bilo tukaj, tako kot v večini slovenskih občin, več žensk

kakor moških.

Vsak 18. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči,

medtem ko je bilo v istem času stanje v celotni Sloveniji nekoliko boljše; denarno

socialno pomoč je prejemal vsak 24. prebivalec (prav tam).

V obravnavanem letu je bilo v občini 335 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno

66% stanovanj je imelo najmanj tri sobe. Vsak drugi prebivalec v občini je imel

osebni avtomobil (51 avtomobilov na 100 prebivalcev), ki je bil v povprečju star 9

let (prav tam).

1. 2. 2 Gospodarstvo v Občini Dravograd

Dravograd je eno manjših gospodarskih območij, vendar industrijsko med

najstarejšimi v Sloveniji. Zaradi ugodne geografske lege s prometnimi povezavami

je danes večji del gospodarstva zgoščen v industrijski coni v Otiškem Vrhu.

Industrijsko središče je odmaknjeno od urbanih naselij in ima veliko manevrskega

prostora (Gradišnik idr., 2005). Gospodarske panoge, ki v občini prevladujejo, so

gradbeništvo, prevozništvo in transportne storitve, kovinsko in lesno predelovalne

dejavnosti ter trgovina in gostinstvo. Podjetja, ki v Dravogradu najbolj zaznamujejo

gospodarstvo, pa so: Železarna Ravne – Monter Dravograd, SGP Kograd IGEM,

14

Lesna – tovarna ivernih plošč (TIP) Otiški Vrh, Lesna – Žaga, Imont, Eurocity,

Koroške pekarne, Mentis, Dinko in drugi (prav tam).

V trgu Dravograda so, poleg različnih storitvenih dejavnosti, v večini gostinski in

trgovski lokali. Ponudbo dopolnjujeta tudi dva večja poslovna centra. To sta

Poslovno-športni center Traberg s hotelom in Poslovni center Meža, ki ima v bližini

avtobusno in pa železniško postajo (prav tam).

Gradišnik in drugi (2005) navajajo, da podjetnikom podporo v občini skupaj z

Občino Dravograd predstavljajo Gospodarska zbornica Slovenije, Območna

zbornica Koroška, Območna obrtna zbornica Dravograd ter Regionalna razvojna

agencija Koroška .

1. 2. 3 Kmetijstvo v Občini Dravograd

Pomembno za gospodarstvo Občine Dravograd je kmetijstvo, ki razpolaga s 3.034

hektari obdelovalnih površin, kar pa predstavlja kar 44 % celotne površine občine.

Kmetijstvo je v zadnjih dveh desetletjih doseglo lep napredek. Panoge, ki v občini

prevladujejo, so pašna živinoreja, poljedelstvo in sadjarstvo. Površine so večinoma

hribovske. V zadnjih desetletjih se število prebivalcev višjih hribovskih naselij

zmanjšuje, zato na žalost prihaja do propadanja posameznih kmetij. Razgiban teren

ter nadmorska višina in podnebne razmere kmetijstvo usmerjajo k izkoriščanju

travnatega sveta – v govedorejsko proizvodnjo, medtem pa je na ravninske predele

usmerjeno poljedelstvo. Na proizvodno delitev so kmetije v občini pretežno

živinorejsko krmno pridelovalne in dopolnilne. Kmetje lahko na kmetijah uvajajo

dopolnilne dejavnosti in s tem ustvarijo dodaten dohodek, s čemer pa si zagotovijo

večjo ekonomsko in socialno varnost. Ukvarjajo se lahko s turizmom, predelavo

lesa in z uvajanjem drugih storitvenih dejavnosti, s pridelavo pridelkov in prodajo

le-teh. (Gradišnik idr., 2005).

15

1. 2. 4 Šolstvo v Občini Dravograd

V Dravogradu sta organizirani dve osnovni šoli – Osnovna šola Neznanih talcev

Dravograd in Osnovna šola Šentjanž pri Dravogradu (Gradišnik idr., 2005). V

diplomski nalogi se bomo osredotočili na Osnovno šolo Neznanih talcev

Dravograd, kjer bo potekala empirična raziskava.

Začetki šole v Dravogradu

Dravograd je bil eden najstarejših trgov na slovenskem ozemlju in gospodarsko,

politično ter strateško med najpomembnejšimi na območju toka reke Drave.

Sklepamo lahko, da so določene oblike poučevanja v kraju potekale že pred

omembo rednega šolstva 1820. Osnovna šola je postala obvezna, ko je Marija

Terezija v 18. stoletju uvedla obvezno osnovno šolo za vse otroke stare od 6. do 12.

let. Na žalost je bila v bojih za severno mejo leta 1919 uničena vsa dokumentacija

in inventar, zato imamo za zgodovino šolstva v Dravogradu v 19. in prvih dveh

desetletjih 20. stoletja zelo malo podatkov (Kos, b.l.).

Šola od 19. stoletja do 1. svetovne vojne

Prvi, ki je v Dravogradu od leta 1820 poučeval otroke, je bil organist in cerkovnik

Ojc. Ker ustreznih prostorov za pouk ni bilo, jih je poučeval kar v svojem

stanovanju. Učil jih je računanja ter osnov pisanja in branja. V naslednjih letih sta

ga nasledila učitelj Jože Seneker, ki je bil prav tako organist in cerkovnik ter učitelj

Jožef Pajer. V tem času so že uredili večjo sobo v mežnariji, ki so jo namenili

šolskim potrebam. Pouk, ki je potekal v nemškem jeziku je obiskovalo več kot 100

učencev. 1871. leta je občina kupila dvorec v trgu, kjer je pouk potekal najprej v

enorazrednici, nato pa se je zaradi velikega števila otrok pouk razširil v

trorazrednico. Ker za tretji razred v dvorcu sprva še ni bilo prostora, je pouk potekal

tudi v mežnariji. Leta 1878 je bila v dvorcu dograjena še ena učilnica pa tudi

stanovanje za učitelja. Otroke sta poučevala nadučitelj Jožef Černut in učitelj Jožef

Prelaznik. Leta 1898 se je nadučitelj Jožef Černut preselil v stanovanje v sosednjo

16

hišo, prav tako v lasti občine. V njegovem dotedanjem stanovanju v dvorcu so

uredili še eno učilnico. Do leta 1918 oz. do razpada Avstro-Ogrske se je zamenjalo

še nekaj učiteljev. V posameznih učilnicah je bilo do 50 učencev, pouk pa je potekal

v nemškem jeziku (prav tam).

Šola v času med obema vojnama

1. decembra 1918 je bila ustanovljena Kraljevina SHS, januarja naslednje leto so

bili odpuščeni vsi nemški učitelji, tudi pouk ni več potekal v nemškem jeziku,

nemške učitelje pa so nadomestili slovenski učitelji. Po avstrijski majski ofenzivi

leta 1919 je bilo veliko stavb v trgu popolnoma izropanih in uničenih, tudi šola. S

poukom so zato pričeli šele 23. junija 1919. Šolo je obiskovalo več kot 200 učencev,

število učiteljev, ki jih je oblast pogosto menjavala, pa se je gibalo med 6 do 8. Pouk

je potekal kombinirano, in sicer v petih oddelkih. 1932. leta je bila ustanovljena

šolska kuhinja, ki je okoli 100 socialno najbolj ogroženim otrokom v zimskih

mesecih nudila en topel obrok. Za potrebe šolske kuhinje in prav tako praktičnega

pouka je ravnatelj Danilo Nabergoj dal pri šoli urediti vrt, drevesnico in čebelnjak.

Učitelji so bili zelo aktivni v različnih društvih, v šoli pa so organizirali in vodili

veliko krožkov ter izven šolskih dejavnosti. Šolsko poslopje ni bilo vzdrževano,

zato je bilo v slabem stanju, brez vodovoda in kanalizacije. Šele leta 1939 so v

učilnice napeljali električno razsvetljavo (prav tam).

Šola v času 2. svetovne vojne

Med letoma 1941 in 1945, v obdobju nemške okupacije, so Nemci ukinili pouk v

slovenskem jeziku. Učni jezik je zopet postala nemščina. Vsi slovenski učitelji so

bili odstranjeni ali izseljeni. Nemška okupacijska oblast si je prizadevala ustvariti

čim ugodnejše pogoje za ponemčenje slovenskih otrok. Med drugim so se lotili tudi

obnove šolskega poslopja, napeljali so vodovod, uredili sanitarije, tlakovali vežo in

popravili stopnišča. Načrtovali so celo gradnjo nove šole. Leta 1945 so na območju

Dravograda med zaključnimi vojaškimi operacijami ob koncu 2. svetovne vojne

potekali siloviti spopadi. Vojska je zasedla šolo in jo dodobra uničila (prav tam).

17

Šola po 2. svetovni vojni do gradnje nove šole

Po končani vojni so se v šolo zopet vrnili slovenski učitelji. S poukom so pričeli

oktobra 1945, pred tem pa so morali šolo temeljito očistiti in prenoviti. Prva leta po

vojni je primanjkovalo učbenikov ter učnih pripomočkov. Leta 1956 so iz šole

izselili vrtec in s tem pridobili še eno učilnico. Ko je bila uvedena obvezna

osemletna osnovna šola, je del učencev od 5. razreda naprej nadaljeval šolanje na

nižji gimnaziji na Ravnah na Koroškem ali v Slovenj Gradcu. V šolskem letu

1959/60 so ukinili kombiniran pouk, uvedeni pa so bili samostojni oddelki od 1. do

8. razreda. V višjih razredih so se učencem priključili tudi učenci iz Črneč. Zaradi

pomanjkanja učilnic je pouk potekal v dveh izmenah, dopoldne in popoldne.

Prostorsko stisko so najprej skušali rešiti z nadgraditvijo obstoječe šole, zaradi

neustreznih pogojev za gradnjo pa so se odločili za gradnjo nove šole (prav tam).

Nova šola do uvedbe devetletne osnovne šole

Leta 1966 so pričeli graditi novo šolo, slavnostna otvoritev pa je bila ob občinskem

prazniku 4. julija 1967. Občina in republika sta zagotovili finančna sredstva za

gradnjo, kmetje so prispevali les, zaposleni občani pa dvodnevni zaslužek. Leta

1973 so poleg šole sezidali moderno telovadnico. Istega leta so se v Dravograd

prešolali učenci višjih razredov iz, do takrat še samostojnih, osnovnih šol Libeliče

in Šentjanž, leta 1976 pa tudi učenci iz Trbonj. Te šole so zato dobile status

podružnic. Ker je bilo učencev preveč, so morali učenci na razredni stopnji pouk

obiskovati popoldan. Stanje se je izboljšalo, ko so v Šentjanžu 1980 ponovno uvedli

popolno osemletko. Leta 1984 so v Dravogradu sezidali prizidek in s tem zmanjšali

prostorsko stisko, 1991. leta pa se je stanje dokončno izboljšalo, ko so z dozidavo

pridobili še dodatne prostore. Leta 1996 so ob prenovi telovadnico povečali za 150

m2, uredili so tudi sanitarije in zložljivo tribuno, leta 2003 pa je tudi šola v

Dravogradu pričela izvajati devetletni program osnovnega šolstva (prav tam).

18

Ime šole

Leta 1965 je Skupščina Občine Dravograd po predlogu Sveta Osnovne šole

Dravograd izdala odločbo o preimenovanju šole, in sicer iz Osnovna šola

Dravograd v Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd (prav tam).

V stavbi, kjer je danes sedež Občine Dravograd, je imela med 2. svetovno vojno

sedež gestapovska izpostava celovških zaporov. Tajna policija ali gestapo je bila

ena najbolj brezobzirnih vojaških organizacij, s katerimi so nacisti vzdrževali svojo

oblast na okupiranih območjih. Organizacija gestapo je delovala brez pravnih in

zakonskih omejitev. Imeli so lastne zapore, smeli so mučiti jetnike in jih obsojati

na smrt. O tem je ohranjenih zelo malo dokumentov, več pa pričevanj preživelih

jetnikov. Gestapo je bil znan po zelo krutih metodah telesnega in duševnega

mučenja jetnikov ter pobijanju posameznih kot tudi večjih skupin talcev. Jetnike so

streljali v bližnjih gozdovih, pokopavali na vrtu za stavbo ali metali v reko Dravo.

Za mnoge žrtve gestapovskih zaporov nimamo nobenih podatkov, zato so

predlagatelji preimenovanja osnovne šole predlagali ime Osnovna šola Neznanih

talcev Dravograd (prav tam).

Ime šole in njena osrednja šolska prireditev sta torej povezani z zgodovino kraja, z

obdobjem 2. svetovne vojne. Šola je dobila svoje ime po pobitih talcih. 14. maj pa

je dan šole, saj je bil 14. maja 1945 osvobojen Dravograd (prav tam).

1. 2. 5 Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd danes

Podgoršek Rek (b.d.) navaja, da je vizija OŠ Neznanih talcev Dravograd: »Ne

učimo se za šolo, temveč za življenje«. Navaja tudi, da so to vizijo začrtali učitelji,

starši in učenci. Zdi se jim namreč pomembno, da pripravijo učence na življenje, da

se bodo znali spoprijeti s težavami, ki jih prinaša današnji čas, da jih opremijo z

znanjem, ki jim bo pomagalo pri reševanju težav, da jih naučijo dobrih, pozitivnih

medsebojnih človeških odnosov, da krepijo njihovo pozitivno samopodobo in da

19

jih vzgajajo za dobre sosede, krajane in državljane, ki bodo znali ceniti svojo

domovino, v kateri se bodo s svojim delom lahko tudi izkazali.

V Osnovni šoli Dravograd je pozornost usmerjena predvsem na (prav tam):

– učence, ki se morajo na šoli počutiti dobro in varno: učencem šola nudi

znanje, jih vzgaja in jim krepi pozitivno samopodobo, učence vzpodbujajo

k raziskovanju, inovativnosti, ustvarjalnosti, k vključevanju k interesnim

dejavnostim, tekmovanjem na različnih področjih, zdravemu telesnemu

razvoju, prostovoljstvu, ekološki naravnanosti, strpnosti in enakosti, poleg

tega dajejo velik poudarek sodelovanju z lokalnimi društvi, organizacijami

in spoznavanju domače okolice;

– učitelje, ki so ključ do uspeha, zato se nenehno izpopolnjujejo in

izobražujejo;

– starše, ki s svojim sodelovanjem pri vzgojno-izobraževalnem procesu

pripomorejo k uspešnosti učenca.

Slika 7: OŠ Neznanih talcev Dravograd.

Vir: Arh deko, 2013.

20

Obvezni program Osnovne Neznanih talcev Dravograd

V preglednici 1 predstavljamo obvezni program Osnovne šole Neznanih talcev

Dravograd. Ker gre za javno osnovno šolo, je obvezni program enak vsem ostalim

javnim osnovnim šolam.

Preglednica 1 : Obvezni program Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd

Vir: Podgoršek Rek, 2013.

21

1. 2. 6 Vrtec

Gradišnik in drugi (2005) navajajo, da je organizirano varstvo v Dravogradu

zagotovljeno že 50 let. Z leti se vedno bolj spreminja v vzgojno-izobraževalni

proces. Otroci raziskujejo, si pridobivajo nova znanja in spretnosti ter so aktivno

vključeni v življenje v svojem kraju. S tem namenom je organiziranih veliko

interesnih dejavnosti in prireditev.

Kot navaja Krajnc (2013), je predšolska vzgoja prva institucionalna oblika v

izobraževanju. Zajema otroke od vključitve v vrtec do vstopa v šolo. Vzgoja in

izobraževanje sta najbolj kompleksni in najodgovornejši človeški dejavnosti, vloga

vzgojitelja pa je med najbolj pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na življenje otroka.

Vzgojitelj skrbi za otrokov optimalni razvoj in mu pomaga graditi temelje za

prihodnost.

Enote vrtca Dravograd (prav tam):

– Enota vrtca Dravograd (6 oddelkov),

– Enota vrtca Robindvor (6 oddelkov),

– Enota vrtca Šentjanž (2 oddelka),

– Oddelek vrtca Črneče,

– Oddelek vrtca Libeliče,

– Oddelek vrtca Trbonje,

– Oddelek vrtca Ojstrica.

1. 2. 7 Turizem v Občini Dravograd

Začetki organiziranega ukvarjanja s turizmom segajo v Dravogradu že v 20.

stoletje. V zadnjih letih nastajajo perspektivni projekti oblikovanja turistične

ponudbe, ki se predstavlja kot Koroška – barvitost dolin. Turizem v občini obsega

nastanitvene zmogljivosti, gostinsko ponudbo ter turistično posredovanje in

turistične posebnosti. Slednje nastajajo kot samostojni produkti, in sicer,

22

splavarstvo na Dravi, vzletišče v Libeličah ter kmetije odprtih vrat. Občina, ki

sooblikuje ponudbo, predstavlja programe, ki povezujejo javni in pa zasebni interes,

torej varovanje in popularizacijo kulturnozgodovinske in naravne dediščine,

muzejske zbirke, tematske in rekreativne poti. Prav tako skrbi za vključevanje

kulturnih in drugih društvenih aktivnosti v programe za informiranost ter samo

promocijo. Načrtovana in že obstoječa ponudba seveda temeljita na obiskovalcih

oz. izletnikih. V Dravogradu pa je nastanitvenih možnosti bolj malo. Največ

obiskovalcev s ponudbo zgodovinskih, etnoloških in rekreativnih vsebin privabijo

Libeliče (Gradišnik idr., 2005).

Pod okriljem Javnega zavoda Dravit v občini deluje Informacijska pisarna

Dravograd. Izvaja dejavnosti in storitve, ki so povezane s promocijo in razvojem

turizma na območju občine (Turistični informacijski center, b.d.).

Aktivnosti, ki potekajo v Informacijski pisarni so (prav tam):

– lokalno vodenje in priprava ogledov Dravograda;

– informiranje in promocijska dejavnost;

– sodelovanje na prireditvah;

– prodaja spominkov in darilnega programa, promocijskega materiala,

literature, razglednic, kart;

– priprava statističnih podatkov – Barometer za STO.

Sicer pa ima Informacijska pisarna Dravograd svoje razstavne prostore v

neposredni bližini Cerkve Sv. Vida.

Opešano trško jedro lahko obiskovalca Dravograda zavede pri presoji zanimivosti

samega kraja. Bogastvo nudijo reke, hribi in pa naselja, ob njih pa so urejene

pohodne, tematske ali rekreativne poti: Kolesarska pot Drava – Mura, Obmejna

panoramska pot na Košenjaku, Etnološko-naravoslovna pot Velika uharica

Libeliče, Gozdna učna pot Dravograd, Pot za srce v Dravogradu, Pohodna pot na

Selovec, Sončna pot na Kronsko goro, Koroška planinska pot, Pot čez Kozjak,

23

Planinska pot Košenjak in Šisernikova pot. Vse poti so namenjene pohodnikom,

planincem, kolesarjem in navsezadnje radovednim raziskovalcem, ki bi radi

spoznali pestrost in kulturo kraja (Gradišnik idr., 2005). Kakor navajajo Gradišnik

in drugi (2005), sta pri turizmu kraja omembe vredna vsekakor splavarstvo na

Dravi, ki ima pristan v Trbonjah ter vzletišče v Libeličah, kjer lahko Dravsko dolino

opazujemo iz zraka.

V občini je pestra tudi muzejska zbirka. Ohranjeni so gestapovski zapori, ki se

nahajajo v kleti občine, predstavljajo pretresljiv čas 2. svetovne vojne (prav tam).

Etnološka učna pot – Velika uharica

Pot se prične v gručasti vasi Libeliče. Gozdna učna pot nas vodi na Libeliško goro.

Najvišja razgledna točka je na 612 m nadmorske višine. Pot je krožna in se zopet

konča v Libeličah. Pot je dolga približno dva kilometra in pol, s počitki vred pa jo

lahko obhodimo v dobrih dveh urah. Prepoznavni znak poti je sova – velika uharica.

Velika uharica je na tem območju namreč prisotna, a danes na žalost tudi ogrožena

živalska vrsta. Predstavlja tudi simbol učenosti in modrosti. Izbiramo lahko med

daljšo ali krajšo potjo. Krajša pot je dolga približno en kilometer, obhodimo pa jo

lahko v času 30. minut. Na koncu poti se v župnišču nahaja muzej, v katerem sta

črna kuhinja in pa razstava o koroškem plebiscitu. Od župnišča se vzpnemo do

pokopališča. Tam lahko obiščemo kostnico iz 12. stoletja. Še vedno ostajamo pri

zgodovini Libelič. Več o njej izvemo ob gozdnem robu s čudovitim razgledom na

samo vas. Pot nadaljujemo, Hrast – dob je drevo, ki živi več tisoč let, še naprej po

poti najdemo kostanj, ki so ga k nam prinesli iz Male Azije. Tam se lahko na

klopcah tudi odpočijemo. Na naslednji točki je igra narave, ki se imenuje čudežni

gaber. Če smo se odločili za krajšo pot, na križišču zavijemo levo proti vasi. Tukaj

si lahko na kmetiji Prajs ogledamo bogato etnološko dediščino, kaščo ter mlin.

Daljša pot pa nas vodi navzgor ob hudourniškem potoku mimo bukve – krušne

matere gozda. Že v povojnem času so se Libeličani zavarovali pred hudourniškim

delovanjem z umetnimi pregradami iz lesa ali kamna. Še danes si te pregrade lahko

ogledamo. So iz različnih materialov, najvišja pregrada na vzpetini pa je iz lesa ter

24

kamna. V potoku sprva ne opazimo življenja, saj se potočne živali skrivajo zaradi

vodnega toka, če pa kamen obrnemo, jih lahko opazujemo. Po strmi poti navzgor

se povzpnemo do izvira. Na poti naprej lahko vidimo mravljišče, opazimo lahko

razliko med naravno osnovanim in umetnim sestojem gozda. Spoznavamo lahko

drevesa, med njimi tudi brezo velikanko in pa gaber. Z razgledne točke lahko

opazimo naravno vidno mejo v načinu kmetovanja med Avstrijo in Slovenijo. Če

pogledamo na drugo stran dravske doline, vidimo na avstrijski strani vrh Golice, ki

je na 2140m, slovenski Košenjak, ki je na 1522 m nadmorske višine, in pa desno

Pohorje. Z razgledne točke se nato mimo drevoreda tepk ter pasti za lubadarje,

poimenovih Hotel Knaver, spuščamo nazaj v dolino. Pot nazaj nadaljujemo po

smrekovem gozdu do strelišča za možnarje, kjer izvemo, od koder prihaja in kako

nastaja glasno pokanje v času velike noči. Cilj učne poti je, da si obiskovalec ustvari

pozitiven odnos do narave in pride do novih spoznanj (Tajzel in Črešnar, 2014).

Dravska kolesarska pot

Dravska kolesarska pot je dolga 366 km. Zaradi lepote narave ter kulturne

raznolikosti gre za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. Vse od njenega izvira v

Italiji pa preko avstrijske Koroške v Slovenijo reka Drava spremlja kolesarje večino

poti. Tukaj pot vodi skozi Dravograd, Maribor, Ptuj in Ormož, vse do slovensko-

hrvaške meje, kjer se Dravska kolesarka pot nadaljuje do Legrada, kjer se Mura

izliva v Dravo. Pot poteka po urejenih kolesarskih stezah. Slovenski del poti je bolj

primeren za vešče kolesarje. Kolesarjenje ob Dravi združuje dvoje: vožnjo po

neokrnjeni naravi in po urbanem okolju. Na poti si lahko ogledate številne kulturne

in naravne znamenitosti. Na poti boste lahko obiskali različne muzeje, cerkve pa

tudi gradove. Na Dravski kolesarski poti se lahko ustavite pri Dravograjskem

jezeru, gozdnem rezervatu Bukovje, v dvorcu Bukovje ter v starem mestnem jedru

s cerkvijo Sv. Vida. Do Dravograda iz Avstrije vodita dve poti. Prva pot vodi ob

levem bregu reke Drave naravnost do Dravograda, druga pot pa vodi najprej skozi

Libeliče, čez Sašnik in skozi Črneče do Dravograda. Pot iz Dravograda nadaljujete

proti Trbonjam, Dravčam, Vuzenici ter naprej po Sloveniji (Čevnik, 2013).

25

Slika 8: Potek Dravske kolesarske poti.

Vir: Kolesarska pot ob Dravi, 2014.

Dravograd - do turistov najbolj prijazen kraj

Časopisna hiša Dnevnik je pripravila projekt – Dnevnikova izvidnica. S projektom

želijo preveriti dejanski položaj na področju turizma. Izbrali so 15 mest iz različnih

slovenskih regij, med njimi tudi Dravograd. Mesta so nenapovedano obiskali

njihovi goste, »tuji turisti«. Preverili so storitve informacijskih centrov, preizkusili

gostinsko ponudbo, ogledali so si znamenitosti ter spoznavali kraje. Zanimala jih je

kultura kraja, označenost kraja ter njegove prometne povezave, kulturna,

rekreacijska in ostala ponudba kraja. Osredotočeni so bili na urejenost, čistočo in

gostoljubje. V časniku Dnevnik so po obisku krajev izhajale reportaže oz. poročila

na podlagi obiska kraja. Poleg ostalih nazivov si je Občina Dravograd prislužila

najprestižnejšega, podelila ga je strokovna komisija. Dravograd je tako postal do

turistov najbolj prijazen kraj (Čevnik, 2014).

1.2.8 Šport v Občini Dravograd

Šport v Dravogradu obsega nekaj tradicionalnih panog, ki so razvite od rekreativne

pa do tekmovalne ravni. To so nogomet, košarka, kegljanje, lokostrelstvo, odbojka,

judo, dart/pikado, planinstvo in šah, uveljavljata pa se tudi športno jadralno

padalstvo ter ultra lahko letalstvo v Libeličah (Gradišnik idr., 2005).

26

Športni center Dravograd

Športni center v Dravogradu zajemata sodobni nogometni stadion in pomožno

igrišče z umetno travo. V sklopu kompleksa je tudi kegljišče. Lokostrelci so si

uredili poligon, ostale športne površine pa obsegajo tudi asfaltno igrišče za mali

nogomet ali košarko, skate park oz. park za rolkanje ter igrala za otroke. V vsaki

krajevni skupnosti so travnata in asfaltna igrišča, na Meži pa so igrišča za tenis in

odbojko na mivki. Del športne kulturne infrastrukture tvorijo tudi zasebniki s fitnes

saloni, odbojko na mivki in drugimi športnimi dejavnostmi. Športna zveza

Dravograd povezuje veliko število različnih športnih društev, ki so zelo dejavna.

Športni dosežki posameznikov in športnih klubov so zelo visoki in uspešni (prav

tam).

Slika 9: Športni center Dravograd.

Vir: Športni center Dravograd, b.d..

27

Dvorana za šport, rekreacijo in prireditve

Od 30. novembra 2012 je Dravograd bogatejši za novo večnamensko dvorano na

»Špicfeldu«. Namenjena je izvajanju športnih aktivnosti ter izvedbi kulturno-

zabavnih prireditev. Objekt je v velikosti 4.722 kvadratnih metrov, občina pa je

najela 3.194 kvadratnih metrov prostorov, ki so na razpolago domačim društvom in

klubom. Na voljo so tri dvorane; največja med njimi ima 540 sedežev za gledalce

in ustreza vsem standardom za organizacijo mednarodnih rokometnih,

malonogometnih, košarkarskih, odbojkarskih in badmintonskih tekem. Druga

dvorana ustreza prostoru, v katerem se izvajajo borilni športi, aerobika, ples in

podobno, najmanjša dvorana pa je namenjena namiznemu tenisu, jogi ter drugim

podobnim dejavnostim. Poleg treh dvoran je občina najela tudi garderobe, pisarne,

sobo za novinarje, pripadajoče skupne prostore, strelišče ter gostinski lokal,

strelišče in gostinski lokal pa bo občina dala v najem najboljšemu ponudniku.

Strelišče bo s kočno ureditvijo predstavljalo še dodatno vrednost same dvorane, saj

na Koroškem takega objekta ni. Zaenkrat v prostorih namenjenih strelišču vadijo

dravograjski lokostrelci (Tomšič, 2012).

Slika 10: Dvorana za šport, rekreacijo in prireditve v Dravogradu.

Vir: Celin, 2012.

28

1.3 ZGODOVINA DRAVOGRADA

1. 3. 1 Nastanek Dravograda

Leta 1091 je Engelbert 1. Spanheim v Št. Pavlu v Labotski dolini ustanovil

benediktinski samostan. Samostanu je ob tej priložnosti daroval veliko zemljišč v

Dravski dolini, tudi na območju Dravograda. Trgovina in obrt sta bili sicer med

temelji za nastanek trgov in mest, a v tem obdobju še nista bili v razmahu.

Meščanske naselbine so na Koroškem nastale prej kot v ostalih slovenskih predelih.

Ni naključje, da je lokacija Dravograda s svojo pomembno prometno lego postajala

vedno zanimivejša. Območje Dravograda je bilo takrat še redko poseljeno, a je

zaradi pomembne prometne lege postalo hitro zanimivo. To je ugotovil tudi Ortolf

Trušenjski. Brez dovoljenja je pričel graditi grad na levi strani Drave, in sicer na

zemljišču, ki je bilo v lasti benediktinskega samostana. Točna letnica gradnje ni

znana, ime Traberch (Dravograd) pa se prvič omenja leta 1161 (Kos idr., 2005).

Čeprav podatki o tem, kdaj in kdo je Dravogradu dodelil trške pravice, ne obstajajo,

se je to zagotovo zgodilo po letu 1180. Od takrat je namreč Dravograd v vseh

listinah omenjen kot trg. Večina prebivalcev Dravograda je bila obrtnikov, ukvarjali

pa so se tudi s kmetovanjem. Posledično se je v Dravogradu zelo zgodaj pričela

razvijati obrt. Zaradi ugodne prometne lege in deželne meje pa tudi trgovina.

Trgovina se je še dodatno okrepila v 13. stoletju, ko se je promet iz nekdanje rimske

ceste preko Sel in Kotelj preusmeril v spodnjo Mislinjsko dolino (prav tam).

Slika 11: Veduta trga in gradu.

Vir: Dravograd (grad), b.d.

29

1. 3. 2 Turški vdori

Kakor pišejo Kos in drugi (2005) so turške vojske od 15. do 17. stoletja vdirale na

slovenski prostor. Vpadi so bili najštevilčnejši in najobsežnejši v drugi polovici 15.

stoletja. Takrat so Turki petkrat vdrli tudi na Kranjsko, Štajersko in Koroško. Cilj

vdorov je bil oplemenititi in opustošiti dežele. S tem so želeli uničiti njihovo

obrambno sposobnost, da bi ob priložnosti postale lahek plen osmanske osvajalne

politike.

1. 3. 3 Geografsko-prometna lega Dravograda

V stoletjih po nastanku Dravograda je postajalo dravograjsko križišče s prometno-

gospodarskega vidika zelo pomembno. Že ob nastanku Dravograda je imelo

dravograjsko gospostvo velike dohodke od plačevanja brodnine, Dravo pa so vedno

pogosteje koristili za prevoz rude (Kos idr., 2005)

Leta 1862 je bila odprta železniška proga Maribor–Vuzenica, naslednje leto pa

proga Vuzenica–Celovec. Kljub vsem težavam so leta 1876 dogradili železniško

progo Dravograd–Labod–Wolfsberg, leta 1899 pa še progo Velenje–Dravograd

(prav tam).

1. 3. 4 Boj za severno mejo

Kakor navajajo Kos in drugi (2005) je bil leta 1914 slovenski narod potisnjen v

morijo prve svetovne vojne.

1. 3. 5 Koroški plebiscit

Leta 1919 so Celovško kotlino razdelili na dve plebiscitni coni. Cono A je v upravo

dobila Jugoslavija, cono B pa Avstrija. Mežiška dolina in Dravograd nista bili

vključeni v cono A, medtem, ko so Libeliče po naključju bile. Libeliče, ki so bile

pretežno slovenska občina, so se po 10. oktobru 1920 znašle v avstrijski državi.

30

Novembra istega leta so se v vasi začeli nemiri med večinsko slovenskim

prebivalstvom in avstrijsko oblastjo. Avstrijska stran je z močno propagandno

dejavnostjo skušala vplivati na uporne Libeličane, tudi z grožnjami in

podkupovanjem, tato pa so pristali na kompromis, ki je bil za jugoslovansko stran,

predvsem pa Libeličane, več kot ugoden. Avstrijci so morali zapustiti Libeliče leta

1922 (Kos idr., 2005)

1. 3. 6 Dravograd v času nacistične zasedbe

Nacisti so se za to ozemlje začeli zanimati takoj pri priključitvi Avstrije k nacistični

Nemčiji. Takoj po zasedbi je nemški okupator razdelil predvojni okraj Dravograd

na dva dela. Kraji so po zasedbi dobili povsem nemško podobo. Kraje so

preimenovali in namestili nemške krajevne table ter oznake ulic in trgov.

Prepovedali so javno uporabo slovenskega jezika, ukinili slovenska društva ter jim

zaplenili njihovo premoženje (prav tam).

Ljudi so na podlagi rasne in politične ocene določali za izgon. Izbrane ljudi so nato

izgnali na področje predvojne Jugoslavije, zlasti v Srbijo (prav tam). Kot navajajo

Kos in drugi (2005), je ob koncu vojne območje Dravograda postalo eno zadnjih

bojišč v Evropi.

1. 3. 7 Osamosvojitveno obdobje

V obmejni občini Dravograd so se prelomni dogodki 1990. leta močno odrazili.

Jugoslovanska vojska je imela na področju občine tri obmejne stražnice in večjo

stacionarno vojaško enoto v Bukovju. V septembru istega leta, je bila na območju

Dravograda iz vrst zanesljivih ljudi ustanovljena manevrska struktura narodne

zaščite (Kos idr., 2005)

31

1. 3. 8 Grb

Grb je eden značilnih simbolov občine. Dravograd se prvič omenja leta 1185 kot

Traberch, trg, ki ima dva dvora, most in mitnino (Grb Občine Dravograda, 2013).

Trški pečat iz leta 1575 kaže v svojem ščitu, ki je v renesančno-baročnem stilu,

velikonočno jagnje z zastavico. 1992. leta je bil krajevni grb obnovljen in še danes

predstavlja belo jagnje v modrem grbovnem polju, ki stoji na zelenem hribčku z

rdečo zastavico z belim križem (Otorepec, 2001).

Slika 12: Pečat, iz katerega je bil prevzet motiv velikonočnega jagnjeta z zastavico.

Vir: Grb občine Dravograd, 2013.

Grb Občine Dravograd, ki ga uporabljamo še danes, je oblikoval Edi Koraca (Grb

Občine Dravograd, 2013).

Slika 13: Grb Občine Dravograd

Vir: Grb Občine Dravograd, 2013.

32

1. 3. 9 Splošna zgradba kraja

Kot že omenjeno, je bil Dravograd pomembno tržno in prometno središče, vendar

pa do 15. stoletja verjetno ni bil obzidan. Glavne nosilce urbane podobe mesta so

predstavljali grad nad naselbino, reka z mostom in naselbina sama. Le-ta je bila

prvotno sestavljena iz čelno in nesklenjeno postavljenih hiš, od renesanse dalje pa

so hiše začeli postavljati vzdolžno in strnjeno. Danes je podoba mesta bistveno

okrnjena, saj je grad propadel, njegove razvaline pa je zarastel gozd (Curk, 1985).

1.4 PODOBE DANAŠNJEGA DRAVOGRADA

1. 4. 1 Staro trško jedro

Kakor pišejo Gradišnik in drugi (2005), je Dravograd edino urbano naselje v občini,

ki izrazito leži v dolini, na kar je vplivala ugodna lega in družbeni dejavniki. Staro

trško naselje je danes upravno in gospodarsko središče občine. Dravograd se je v

obdobju po drugi svetovni vojni začel izrazito širiti. Vzrok za to je bil v

pospeševanju industrije. Tako je kraj do leta 1960 dobil skoraj ves svoj današnji

izgled. Iz planov občine je razvidno, da so staro trško jedro kulturno in arhitekturno

ovrednotili, industrijo pa so ločili od urbane sredine. Tako je industrijska cona

nastala v Otiškem Vrhu. Dravograd s starim mestnim jedrom je upravno, kulturno

in gospodarsko središče občine. Trg Dravograd je eden najstarejših v Sloveniji,

listinsko izpričan že leta 1185 kot trg Traberch, ki je bil v srednjem veku največji

in najpomembnejši trg Dravske doline. Podoba trga z razvalinami starega gradu nad

trgom je še danes takšna, vendar izgublja nekdanjo živahnost in urejenost, saj se žal

tudi v Dravogradu pojavlja problem zapuščenosti trških jeder (Predstavitev občine,

b.d.). Kos in drugi (2005) navajajo, da je celotno staro mestno jedro urbanistični

spomenik in je spomeniško zaščiteno. Z urbanističnim načrtovanjem so nastala

morfološko homogena območja, ki pa se med seboj razlikujejo po načinu zazidave

in pa funkcijah. Najstarejši in najbolj prepoznaven po načinu zazidave in funkciji

je trg. V trgu so značilne sklenjene večnadstropne hiše. Tržani so na vrhu živeli,

spodaj pa so imeli trgovine, delavnice ali gostilne in tako je še danes. Še danes lahko

33

na sprehodu skozi trg izberemo cvetje, ki ga ponujajo številne cvetličarne,

posedimo v gostilni, opravimo bančne storitve, obiščemo osnovno šolo, si

ogledamo razstavo v Cerkvi sv. Vida ali pa vstopimo v kak modni butik. Vse več

pa je praznih izložb živilskih trgovin, na kar pa je vplivala konkurenca večjih

trgovskih centrov v Slovenj Gradcu ali Ravnah na Koroškem ter obrtnih delavnic.

Sam trg obkrožajo individualne hiše, ki se širijo na Podgrad, proti Viču in Dravi ter

na Špicfeld. Špicfeld je rodovitna terasa pred vstopom v trg, kjer so tržani že nekoč

imeli vrtove, ki pa jih je danes zaradi športnorekreacijskega centra Dravograd le še

nekaj. Na tem mestu pa je tudi Poslovni center Traberg. V njem so knjižnica,

lekarna, hotel in gostinski lokali (Gradišnik idr., 2005).

1. 4. 2 Prometna lega

Na gospodarski in družbeni razvoj Dravograda sta močno vplivala obmejna lega in

prometno križišče vodnih, cestnih ter železniških poti. Regionalne ceste vodijo proti

Ravnam na Koroškem, Libeličam ter skozi Bukovje v Trbonje, prometnice pa z

državnimi cestami povezujejo glavne tranzitne smeri, in sicer proti Mariboru,

Velenju in Avstriji. Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo, so mejni prehodi

Vič, Libeliče in turistični mejni prehod Košenjak izgubili svoj pomen, saj so meje

med državama vedno bolj odprte. Avstrijo in Slovenijo povezuje tudi mednarodna

kolesarska pot Drava–Mura, ki je bila zgrajena leta 2001. Kolesarska pot poteka

skozi občino Dravograd od mejnega prehoda Vič, skozi trg Dravograda, čez most

na Dravi, skozi Bukovje (pohorski gozdni rezervat) do Trbonj. Od Trbonj se

nadaljuje v dveh smereh, in sicer preko radeljskega prelaza naprej po avstrijski

strani ali ob Dravi do Maribora (Gradišnik idr., 2005).

34

1. 5 KULTURNA DEDIŠČINA IN NARAVNE VREDNOTE

V nadaljevanju predstavljamo evidentirano kulturno (1. 5. 1) in naravno (1. 5. 2)

dediščino v Dravogradu.

1. 5. 1 Kulturna dediščina

Podrobneje predstavljamo kulturno dediščino v Dravogradu. V preglednici 1 so

najprej naštete kulturne znamenitosti, dve od njih v nadaljevanju podrobneje

opišemo.

Preglednica 2: Kulturna dediščina v Dravogradu

KULTURNA DEDIŠČINA

– Cerkev sv. Boštjana in Roka

– Cerkev sv. Duha pri Dravogradu

– Cerkev sv. Janeza Evangelista

– Cerkev sv. Janeza Krstnika – Ojstrica

– Cerkev sv. Lenarta – Vič

– Cerkev sv. Magdalene

– Cerkev sv. Martina

– Cerkev sv. Vida Dravograd

– Domačija Kraker

– Domačija Mežnar

– Domačija Pajenk

– Dravograd – grajske razvaline

– Dravograd, Trg 4. julija 22

– Dravograd, Trg 4. julija 34, Weingerlova hiša




35

– Dravograd, Trg 4. julija 57, stara pošta

– Kmetija Pogač

– Koroška cesta 12

– Libeliče – kostnica sv. Mihaela

– Libeliče št. 34 – župnišče

– Naselbinsko območje Libeliče

– Rehtturn ali sodni stolp

– Sv. Duh pri Dravogradu – mežnarija

– Urkova kapelica

– Znamenje pri »Moriju«

Vir: Kulturne znamenitosti, b.d.

Cerkev sv. Vida

Med sedanjimi stavbami v trgu je Cerkev sv. Vida zagotovo najpomembnejša.

Cerkev po tipologiji vzhodnih kornih zvonikov sodi med najstarejše v slovenskem

prostoru, morda je celo najstarejša. Gre za tipično koroško romansko cerkev (Kos

idr., 2005). Curk (1985) navaja, da je bila cerkev zgrajena med leti 1167 in 1170.

Od takrat se ni veliko spremenila. Ima pravokotno ladjo, korni zvonik in zastičen

romanski omet. Romanska ladja je v celoti ohranjena, v severni in južni steni pa jo

členijo romanska okna. Ozek portal na zahodni steni je vodil na emporo. Iz empore

so grajski prebivalci prisostvovali verskim obredom (Kos idr., 2005).

Slika 14: Cerkev sv. Vida, ki je med trškimi stavbami najpomembnejša.

Vir: Cerkev sv. Vida Dravograd, b.d.

36

Pukštajn – Bukovje

Grajske utrdbe so v srednjem veku nastajale na težko dostopnih mestih, kar je

pripomoglo k njihovi varnosti. Graščina Pušktajn je bila zgrajena v začetku 13.

stoletja na težko dostopnem mestu nad reko Dravo. Graščina je bila zgrajena v

okviru novo nastalega zemljiškega gospostva Bukovje. Danes sta ohranjena le še

močno razvaljena stavba renesančnega grajskega stolpa. Grajska stavba je dvakrat

pogorela, po požaru leta 1706 pa je niso več obnavljali. V 18. stoletju so ob vznožju

stavbe zgradili novo, mogočno stavbo – Dvorec Bukovje, v istem času pa je

verjetno nastala tudi grajska kapela. Dvorec Bukovje pa danes pod svojo streho

združuje različne kulturne inštitucije – kulturnozgodovinski oddelek Koroškega

pokrajinskega muzeja, Javni zavod Dravit Dravograd ter Javni sklad za kulturne

dejavnosti (Javornik Ristič, 2011).

Slika 15: Pogled na grad Pukštajn in dvorec Bukovje z levega brega Drave.

Vir: Pukštajn (grad), b.d.

1. 5. 2 Naravne vrednote

Podrobneje predstavljamo naravne vrednote v Dravogradu. V preglednici 2 so

najprej naštete naravne vrednote, dve od njih v nadaljevanju podrobneje opišemo.

37

Preglednica 3: Naravne vrednote Dravograda

NARAVNE VREDNOTE DRAVOGRADA

– Andrejeva skala

– Bogatčeve peči

– Bukovje – gozd

– Črneče – grajska lipa

– Črneče – grajski jesen 1

– Črneče – grajski jesen 2

– Črneče – lipa

– Dobrova – nahajališče mineralov

– Dobrova pri Dravogradu – lipa 1

– Dobrova pri Dravogradu – lipa 2

– Dravograd – slap

– Dravograjsko jezero

– Dularjeva lipa

– Fračnikova bukev

– Goriški vrh – rastišče kochovega svišča

– Gosnikova smreka

– Helblova bukev

– Hungartnikova lipa

– Jamnikova lipa

– Javornikov jesen

– Junčkova lipa

– Junčkove peči

– Kanovnikova tisa

– Karbelova jama

– Kosova lipa 2

– Košenjak – Kozji Vrh

– Košenjak – rastišče redke flore

– Kozji Vrh nad Dravogradom – rastišče kochovega svišča

– Lamprehtova hruška

– Lapanove peči

– Verdnikova povešava lipa

38

– Močnikova smreka

– Morijeva bukev 1



– Morijeva lipa

– Morijeva luža

– Mrakova lipa

– Murnhof – divji kostanj

– Murnhof – jesen

– Ojstriški potok

– Pajenkova lipa 1

– Pajenkova lipa 2

– Pajenkova smreka

– Srebnikova lipa

– Strmčnikov hrast

– Škurlejeva lipa

– Urkova lipa

– Velka – gozd

– Velka – potok

– Velka – slap

– Žišpretov kamnolom – nahajališče marmorja

– Žišpretova lipa

– Polančeva slatina

Vir: Gulič idr., 2005.

Dravograjsko jezero

Jezero je nastalo po drugi svetovni vojni, ko je bila zgrajena hidroelektrarna

Dravograd. Pred jezom je nastala akumulacija, ki ji danes pravimo Dravograjsko

jezero. Ujeto je na stiku Strojanskega hribovja, Pohorja in Košenjaka. Jezero

uvrščajo med naravovarstveno najpomembnejša mokrišča v Sloveniji, zaradi

raznolikosti živalskih in rastlinskih vrst ter pestrosti močvirskih bivališč. Jezero

nudi zatočišče ribam, žabam, žuželkam. Ob njem se pojavljajo številčne ptice in

hrošči. Omembe vredno je, da je ob jezeru zabeleženih kar 15 vrst kačjih pastirjev,

39

med njimi pa je pomembno pojavljanje kačjega potočnika. Slikovitost ter značilen

krajinski videz jezeru dajejo rastline in sicer navadni trs, šašje, vodna perunika,

velika trobelika ali mešanika in druge (Gulič idr., 2005).

Slika 16: Dravograjsko jezero.

Vir: Hidroelektrarna (HE) Dravograd in Dravograjsko jezero, b.d.

1. 5. 3 Ekološko pomembna območja (EPO)

Ekološko pomembna območja so območja narave, ki so še posebej pomembna za

ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju Občine Dravograd se najde več

ekološko pomembnih območij, in sicer EPO Zgornja Drava, EPO Pohorje, EPO

Košenjak, EPO Košenjak – Velka in EPO Dolga Brda – Strojna (Gulič idr., 2005).

1. 5. 4 Območje Natura 2000

Območje Natura 2000 so tista ekološko pomembna območja na ozemlju Evropske

skupnosti, ki so pomembna za ohranitev ali doseganja ugodnega stanja habitatnih

40

tipov in habitatov vrst. Območja so določena na osnovi strokovnih meril Direktive

o pticah in Habitatne direktive. Na območju Dravograda je le eno območje Natura

2000, in sicer je določeno na osnovi Habitatne direktive. To je potencialno posebno

varstveno območje Zgornja Drava s pritoki (prav tam).

41

III EMPIRIČNI DEL

Dravograd predstavlja mestno središče zgornjega dela Dravske doline. Prometno je kraj zelo

pomemben, saj je umeščen na stičišču Dravske, Mislinjske in Mežiške doline. Trg

Dravograda je eden najstarejših trgov v Sloveniji. Listinsko izpričan že leta 1185 kot trg

Traberch, ki je bil v srednjem veku največji in najpomembnejši trg Dravske doline. Kljub

svoji majhnosti ima kraj za seboj bogato zgodovino ter nešteto kulturnih in naravnih biserov.

S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli izvedeti, kako dobro učenci Osnovne šole

Neznanih talcev Dravograd poznajo svoj kraj. Ali poznajo zgodovino, lego, gospodarstvo,

šolstvo, šport in turizem v kraju. V raziskavo smo vključili učence drugih, četrtih, šestih in

osmih razredov.

1 NAMEN EMPIRIČNE RAZISKAVE

Namen empiričnega dela diplomske naloge je ugotoviti, kako dobro (in če sploh) učenci

Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd poznajo svoj domači kraj.

2 PREDSTAVITEV OSNOVNE ŠOLE NEZNANIH TALCEV

DRAVOGRAD

Osnovna šola traja devet let in je obvezna za otroke, ki so stari od šest do petnajst

let. V prvi razred se vpišejo učenci, ki v letu šolanja dopolnijo šest let. Osnovna

šola obsega obvezni ter razširjeni program. Obvezni program obsega obvezne in

izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti. Razširjeni program, ki ga je šola dolžna

ponuditi, pa podaljšano bivanje, jutranje varstvo, interesne dejavnosti, dodatni in

dopolnilni pouk, ure za individualno in skupinsko pomoč učencem, ki imajo učne

težave in nadarjenim učencem, ter šolo v naravi. Osnovna šola Neznanih talcev

Dravograd ima štiri podružnične šole, in sicer PŠ Črneče, PŠ Libeliče, PŠ Ojstrica

in pa PŠ Trbonje. Šolo v šolskem letu 2013/2014 obiskuje 419 učencev, ki so

razporejeni v 20 oddelkov, 7 oddelkov podaljšanega bivanja in en oddelek

jutranjega varstva. Na podružnicah so kombinirani oddelki od 1. do 3. razreda ter

42

4. do 5. razreda. Na PŠ Libeliče je 25 učencev, v Trbonjah 20, v Črnečah 16 in na

Ojstrici 11. Pouk podaljšanega bivanja se izvaja na vseh šolah razen na podružnični

šoli Ojstrica. Vse učencev skupaj je 491. Na šoli je zaposlenih 78 delavcev, od tega

54 pedagoških, 2 svetovalni delavki, 2 vodstveni, 3 finančno-administrativne

delavke in 17 tehničnih delavcev. Ravnateljica Osnovne šole Neznanih talcev

Dravograd je Marjeta Podgoršek Rek (Podgoršek Rek, 2013).

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd razpolaga z naslednjimi učilnicami in

kabineti (prav tam):

– 1. obdobje v pritličju šole (šest učilnic, trije kabineti in učilnica jutranjega

varstva),

– 2. obdobje v prvem nadstropju desno (pet učilnic, dva kabineta),

– 3. obdobje v ostalem delu šole (deset učilnic za predmetni pouk,

specializirane učilnice za tehniko in tehnologijo, likovni pouk, glasbeni

pouk, naravoslovje, kemijo, fiziko, gospodinjstvo in računalništvo).

Šolski prostor obsega tudi knjižnico, dve telovadnici, zbornico, kuhinjo in jedilnico,

zobno ambulanto, prostore glasbene šole, pisarne, prostor za hišnikov, prostor

čistilk, garderobe učencev, sanitarije, klet ter podstrešje (prav tam).

43

Slika 17: Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd s telovadnico.

Vir: Arh deko, 2013.

3 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN

OMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA V OBLIKI

RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ IN HIPOTEZ

3. 1 Raziskovalna vprašanja

1. Ali anketirani učenci poznajo lego Občine Dravograd?

1. 1 Ali anketirani učenci vedo, v katerem delu Slovenije se nahaja Občina

Dravograd?

1. 1. 1 Ali obstaja razlika v poznavanju lege Dravograda glede na spol?

44

1. 1. 2 Ali obstaja razlika v poznavanju lege Dravograda glede na razred

šolanja?

1. 2 Ali anketirani učenci vedo, kje izvira reka Drava?

1. 2. 1 Ali obstaja razlika v poznavanju izvira reke Drave glede na spol?

1.2.2 Ali obstaja razlika v poznavanju izvira reke Drave glede na razred

šolanja?

2. Ali anketirani učenci poznajo zgodovino Dravograda?

2. 1 Ali anketirani učenci vedo, pred koliko leti se prvič omenja ime Dravograd?

2. 1. 1 Ali obstaja razlika v vedenju, pred koliko leti se prvič omenja ime

Dravograd, glede na spol?

2. 1. 2 Ali obstaja razlika v vedenju, pred koliko leti se prvič omenja ime

Dravograd, glede na razred šolanja?

2. 2 Ali anketirani učenci vedo, ali so Turki kdaj napadli Dravograd?

2. 2. 1 Ali obstaja razlika v vedenju, ali so Turki kdaj napadli Dravograd,

glede na spol?

2. 2. 2 Ali obstaja razlika v vedenju, ali so Turki kdaj napadli Dravograd,

glede na razred šolanja?

3. Ali anketirani učenci poznajo gospodarstvo Dravograda?

3. 1 Ali anketirani učenci vedo, kje je največ gospodarskih objektov v

Dravogradu?

3. 1. 1 Ali obstaja razlika v vedenju, kje je največ gospodarskih objektov v

Dravogradu, glede na spol?

3. 1. 2 Ali obstaja razlika v vedenju, kje je največ gospodarskih objektov v

Dravogradu, glede na razred šolanja?

45

3. 2 Ali anketirani učenci znajo povezati podjetja z njihovimi proizvodi?

3. 2. 1 Ali obstaja razlika v povezovanju podjetij z njihovimi proizvodi glede

na spol?

3.2.2 Ali obstaja razlika v povezovanju podjetij z njihovimi proizvodi glede

na razred šolanja?

4. Ali anketirani učenci poznajo šolstvo Dravograda?

4. 1 Ali anketirani učenci vedo, koliko podružnic ima Osnovna šola Neznanih

talcev Dravograd?

4. 1. 1 Ali obstaja razlika v vedenju, koliko podružničnih šol ima Osnovna

šola Neznanih talcev Dravograd, glede na spol?

4. 1. 2 Ali obstaja razlika v vedenju, koliko podružničnih šol ima Osnovna

šola Neznanih talcev Dravograd, glede na razred šolanja?

4. 2 Ali anketirani učenci vedo, koliko učencev obiskuje Osnovno šolo

Neznanih talcev Dravograd?

4. 2. 1 Ali obstaja razlika v vedenju, koliko učencev obiskuje Osnovno

šolo Neznanih talcev Dravograd, glede na spol?

4. 2. 2 Ali obstaja razlika v vedenju, koliko učencev obiskuje Osnovno

šolo Neznanih talcev Dravograd, glede na razred šolanja?

5. Ali anketirani učenci poznajo šport in turizem v Dravogradu?

5. 1 Ali anketirani učenci poznajo športno aktivnost, ki se je v Dravogradu ne

moreš udeležiti?

5. 1. 1 Ali obstaja razlika v vedenju, katere športne aktivnosti se v

Dravogradu ne moreš udeležiti, glede na spol?

5. 1. 2 Ali obstaja razlika v vedenju, katere športne aktivnosti se v

Dravogradu ne moreš udeležiti, glede na razred šolanja?

46

5. 2 Ali anketirani učenci znajo povezati pojme v zvezi s turizmom v

Dravogradu?

5. 2. 1 Ali obstaja razlika v povezovanju pojmov v zvezi s turizmom v

Dravogradu glede na spol?

5. 2. 2 Ali obstaja razlika v povezovanju pojmov v zvezi s turizmom v

Dravogradu glede na razred šolanja?

6. Ali anketirani učenci poznajo kulturo Dravograda?

6. 1 Ali anketirani učenci vedo, s čim se ukvarja Mladinski center Dravograd?

6. 1. 1 Ali obstaja razlika v vedenju, s čim se ukvarja Mladinski center

Dravograd, glede na spol?

6. 1. 2 Ali obstaja razlika v vedenju, s čim se ukvarja Mladinski center

Dravograd, glede na razred šolanja?

6. 2 Ali anketirani učenci vedo, kje se nahaja Muzejska zbirka gestapovskih

zaporov?

6. 2. 1 Ali obstaja razlika v vedenju, kje se nahaja Muzejska zbirka

gestapovskih zaporov, glede na spol?

6. 2. 2 Ali obstaja razlika v vedenju, kje se nahaja Muzejska zbirka

gestapovskih zaporov, glede na razred šolanja?

3. 2 Raziskovalne hipoteze

Zastavili smo si 6 temeljnih raziskovalnih hipotez, ki jih v nadaljevanju členimo v

ožje raziskovalne hipoteze.

H1: Predvidevamo, da obstajajo razlike v poznavanju lege Občine Dravograd med

anketiranimi učenci glede na spol in razred šolanja, in sicer menimo:

lego Dravograda pogosteje poznajo anketirane deklice in anketirani učenci osmega

razreda kot pa anketirani dečki in anketirani učenci drugega, četrtega in šestega

razreda.

47

1. 1 Hipoteze vezane na poznavanje lege Občine Dravograd v Sloveniji:

H1. 1. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo lego

Občine Dravograd v Sloveniji.

H1. 1. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo

lego občine v Sloveniji.

1. 2 Hipoteze vezane na poznavanje izvora reke Drave:

H1.2.1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo izvor

reke Drave.

H1.2.2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo

izvor reke Drave.

H2: Predvidevamo, da obstajajo razlike v poznavanju zgodovine Dravograda med


zgodovino Dravograda pogosteje poznajo anketirane deklice in anketirani učenci

osmega razreda kot pa anketirani dečki in anketirani učenci drugega, četrtega in

šestega razreda.

2. 1 Hipoteze, vezane na vedenje, pred približno koliko leti se prvič omenja ime

Dravograd:

H2.1.1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, pred

koliko leti se prvič omenja ime Dravograd.

H2. 1. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, pred

koliko leti se prvič omenja ime Dravograd.

2. 2 Hipoteze, vezane na vedenje, ali so Turki kdaj napadli Dravograd:

H2. 2. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, ali so

Turki kdaj napadli Dravograd.

H2. 2. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, ali so

Turki kdaj napadli Dravograd.

H3: Predvidevamo, da obstajajo razlike v poznavanju gospodarstva Dravograda

med anketiranimi učenci glede na spol in razred šolanja, in sicer menimo:

48

gospodarstvo Dravograda pogosteje poznajo anketirane deklice in anketirani

učenci osmega razreda kot pa anketirani dečki in anketirani učenci drugega,

četrtega in šestega razreda.

3. 1 Hipoteze, vezane na vedenje, kje je največ gospodarskih objektov v

Dravogradu:

H3. 1. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, kje je

največ gospodarskih objektov v Dravogradu.

H3.1. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, kje je

največ gospodarskih objektov v Dravogradu.

3. 2 Hipoteze, vezane na vedenje o podjetjih in njihovih proizvodih:

H3. 2. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno povežejo podjetja

z njihovimi proizvodi.

H3. 2. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno povežejo

podjetja z njihovimi proizvodi.

H4: Predvidevamo, da obstajajo razlike v poznavanju šolstva v Dravogradu med


šolstvo v Dravogradu pogosteje poznajo anketirane deklice in anketirani učenci


šestega razreda.

4. 1 Hipoteze, vezane na vedenje, koliko podružničnih šol ima Osnovna šola

Neznanih talcev Dravograd:

H4. 1. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, koliko

podružničnih šol ima Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd.

H4. 1. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, koliko

podružničnih šol ima Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd.

4. 2 Hipoteze, vezane na vedenje, približno koliko učencev obiskuje Osnovno šolo

Neznanih talcev Dravograd:

H4. 2. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo,

približno koliko učencev obiskuje Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd.

49

H4. 2. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo,

približno koliko učencev obiskuje Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd.

H5: Predvidevamo, da obstajajo razlike v poznavanju športa in turizma v

Dravogradu med anketiranimi učenci glede na spol in razred šolanja, in sicer

menimo:

šport in turizem v Dravogradu pogosteje poznajo anketirane deklice in anketirani

učenci osmega razreda kot pa anketirani dečki in anketirani učenci drugega,

četrtega in šestega razreda.

5. 1 Hipoteze vezane na vedenje, katere organizirane športne aktivnosti se v

Dravogradu ne moremo udeležiti:

H5. 1. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, katere

organizirane športne aktivnosti se v Dravogradu ne moremo udeležiti.

H5. 1. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, katere

organizirane športne aktivnosti se v Dravogradu ne moremo udeležiti.

5. 2 Hipoteze, vezane na poznavanje pojmov v turizmu Dravograda:

H5. 2. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno povežejo pojme,

povezane s turizmom, ki sodijo skupaj.

H5. 2. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno povežejo

pojme, povezane s turizmom, ki sodijo skupaj.

H6: Predvidevamo, da obstajajo razlike v poznavanje kulture Dravograda med


kulturo Dravograda pogosteje poznajo anketirane deklice in anketirani učenci


šestega razreda.

6. 1 Hipoteze, vezane na vedenje, s čim se ukvarja Mladinski center Dravograd:

H6.1.1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, s čim se

ukvarja Mladinski center Dravograd.

50

H6. 1. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, s čim

se ukvarja Mladinski center Dravograd.

6. 2 Hipoteze, vezane na vedenje, kje se nahaja muzejska zbirka gestapovskih

zaporov:

H6. 2. 1 Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, kje se

nahaja muzejska zbirka gestapovskih zaporov.

H6. 2. 2 Predvidevamo, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, kje se

nahaja Muzejska zbirka gestapovskih zaporov.

3. 3 Spremenljivke

Preglednica 4: Spremenljivke

1. spol 8.4 Kograd IGEM

2. razred 9. podružnične šole

3. Slovenija 10. število učencev

4. Drava 11. športna aktivnost

5. ime 12. turizem

6. Turki 12.1 dravit

7. gospodarski objekti 12.2 Cerkev sv. Vida

8. podjetja 12.3 Kmetija Klančnik

8.1 Monter Dravograd 12.4 dvorec

8.2 Koroške pekarne 13. Mladinski center Dravograd

8.3 Lesna 14. Gestapo

51

3. 4 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami

Preglednica 5: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami po raziskovalnih vprašanjih

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

NEODVISNE SPREMENLJIVKE

ODVISNE SPREMENLJIVKE

1. 1. 1

1. 1. 2

1

2

3

3

1. 2. 1

1. 2. 2

1

2

4

4

2. 1. 1

2. 1. 2

1

2

5

5

2. 2. 1

2. 2. 2

1

2

6

6

3. 1. 1

3. 1. 2

1

2

7

7

3. 2. 1

3. 2. 2

1

2

8

8

4. 1. 1

4. 1. 2

1

2

9

9

4. 2. 1

4. 2. 2

1

2

10

10

5. 1. 1

5. 1. 2

1

2

11

11

5. 2. 1

5. 2. 2

1

2

12

12

6. 1. 1.

6. 1. 2

1

2

13

13

6. 2. 1

6. 2. 2

1

2

14

14

52

4 METODOLOGIJA

4. 1 Raziskovalne metode

Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega

pedagoškega raziskovanja.

4. 2 Raziskovalni vzorec

Raziskava temelji na priložnostnem vzorcu 178 učencev drugih, četrtih, šestih in

osmih razredov Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd v mesecu juniju 2014.

Zajeti neslučajnostni vzorec predstavlja na nivoju rabe inferenčne statistike

enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. V nadaljevanju podrobno

predstavljamo njihove relevantne značilnosti.

Slika 18: Strukturni odstotek anketiranih učencev glede na spol.

Iz slike 17 lahko razberemo, da je v raziskavi sodelovalo 49,4 % deklic in 50,6 %

dečkov.

50,60%49,40%

Strukturni odstotki anketiranih učencev glede na spol

deček deklica

53

Slika 19: Strukturni odstotek anketiranih učencev glede na razred.

Iz slike 18 je razvidno, da je v raziskavi sodelovalo 23,6 % učencev drugega

razreda, 24,6 % četrtega razreda, 21,3 % učencev šestega razreda in 30,9 % učencev

osmega razreda.

4. 3 Postopki zbiranja podatkov

Izvedba anketiranja

Podatke smo zbirali v mesecu juniju 2014 z anketiranjem učencev s pomočjo

anketnega vprašalnika, ki zajema vprašanja, vezana na poznavanje svojega

domačega kraja.

Vsebinsko-metodološke značilnosti anketiranja

Anketni vprašalnik je bil anonimen in je zajemal 12 vprašanj zaprtega tipa.

Merske karakteristike

– Veljavnost

Anketni vprašalnik za učence je bil natančno sestavljen po splošnih merilih

sestavljanja anketnih vprašalnikov ter nasvetih mentorja in somentorice.

23,6 %

24,2 %21,3 %

30,9 %

Strukturni odstotki anketiranih učencev glede na razred

drugi četrti šesti osmi

54

– Zanesljivost

Te karakteristike nismo preverjali po ponavljalni metodi, so pa navodila v

anketnem vprašalniku izražena natančno, vprašanja pa enopomensko in dovolj

specifično.

– Objektivnost

Vsa vprašanja v anketnem vprašalniku so zaprtega tipa, kar omogoča objektivno

razbiranje odgovorov.

4. 4 Postopki obdelave podatkov

Podatke smo računalniško obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov

SPSS, in sicer na nivoju deskriptivne (tabelarični prikazi frekvenčnih distribucij –

f, f %) inferenčne statistike.

55

5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Dobljene rezultate smo strukturirali v šest poglavij. V poglavju 5. 1 so zbrani in

predstavljeni rezultati, vezani na poznavanje lege Občine Dravograd, v poglavju 5.

2 na poznavanje zgodovine mesta, v poglavju 5. 3 na poznavanje gospodarstva v

Dravogradu, 5. 4 na poznavanje šolstva v mestu, v poglavju 5. 5 rezultati, vezani

na poznavanje športa in turizma v Dravogradu ter v poglavju 5. 6 rezultati, vezani

na poznavanje kulture v Dravogradu.

5. 1 Lega Občine Dravograd

5. 1. 1 Del Slovenije v katerem se nahaja Občina Dravograd

Preglednica 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje:

»V katerem delu Slovenije se nahaja občina Dravograd?«

f f %

v severozahodni Sloveniji 22 12,4

v jugovzhodni Sloveniji 7 3,9

v južni Sloveniji 1 0,6

v severovzhodni Sloveniji 115 64,6

ne vem 33 18,5

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 6 lahko razberemo, da je največ anketiranih učencev (64,6 %)

odgovorilo, da Občina Dravograd leži v severovzhodni Sloveniji. Zgolj 18,5 %

anketiranih učencev odgovora na vprašanje ni poznalo, nekoliko manj (12,4 %) pa

jih je odgovorilo, da Občina Dravograd leži v severozahodni Sloveniji. Nekaj

anketiranih učencev (3,9 %) je odgovorilo, da občina leži v jugovzhodni Sloveniji,

le 1 anketirani učenec (0,6 %) pa je odgovoril, da občina leži v južni Sloveniji.

56

Preglednica 7: Mnenje o legi Dravograda v Sloveniji glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 4 5 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 17

18,9

3

3,3

1

1,1

56

62,2

13

14,4

90

100,0

9,9

98

0,4

0

f %

dek

lice

f 5

5,7

4

4,5

0

0,0

59

67,0

20

22,7

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 3

7,1

2

4,8

1

2,4

20

47,6

16

38,1

42

100,0

26,4

02

0,0

09

f %

četr

ti f 4

9,3

1

2,3

0

0,0

30

69,8

8

18,6

43

100 f %

šest

i f 9

23,7

0

0,0

0

0,0

25

65,8

4

10,5

38

100,0 f %

osm

i f 6

10,9

4

7,3

0

0,0

40

72,7

5

9,1

55

100,0 f %

Izid χ2 preizkusa je pokazal, da med anketiranimi dečki in deklicami obstaja

statistično značilna razlika v mnenjih anketiranih o legi Občine Dravograd v

Sloveniji. Dobljeni rezultati so v skladu z zastavljeno hipotezo (H 1. 1. 1), ki pravi,

da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo lego Občine Dravograd v

Sloveniji. Izid χ2 preizkusa je pokazal, da med anketiranimi razredi obstaja

statistično značilna razlika v mnenjih anketiranih o legi Občine Dravograd v

Sloveniji. Dobljeni rezultati so v skladu z zastavljeno hipotezo (H1. 1. 2), ki pravi,

Legenda:

1 – v severozahodni Sloveniji

2 – v jugovzhodni Sloveniji

3 – v južni Sloveniji

4 – v severovzhodni Sloveniji

5 – ne vem

S – skupaj

57

da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo lego Občine Dravograd v

Sloveniji.

5. 1. 2 Izvir reke Drave


»Skozi Dravograd teče reka Drava. Kje izvira?«

f f %

v Avstriji 42 23,6

v Italiji 114 64,0

na Madžarskem 1 0,6

na Hrvaškem 5 2,8

ne vem 16 9,0

skupaj 178 100,0


odgovorilo, da reka Drava izvira v Italiji. Nekaj manj anketiranih učencev (23,6 %)

meni, da reka Drava izvira v Avstriji. Odgovora na vprašanje ne pozna 9,0 %

anketiranih učencev, nekoliko manj anketiranih učencev 2,8 % pa meni, da reka

Drava izvira na Hrvaškem. Mnenja, da reka Drava izvira na Madžarskem, je 1

anketirani učenec (0,6 %).

58

Preglednica 9: Mnenje o izviru reke Drave glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 4 5 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 19

21,1

56

62,2

1

1,1

3

3,3

11

12,2

90

100,0

4,2

88

0,3

68

f %

dek

lice

f 23

26,1

58

65,9

0

0,0

2

2,3

5

5,7

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 5

11,9

26

61,9

0

0,0

3

7,1

8

19,0

42

100,0

24,7

08

0,0

16

f %

četr

ti f 15

34,9

25

58,1

1

2,3

1

2,3

1

2,3

43

100,0 f %

šest

i f 13

34,2

21

55,3

0

0,0

1

2,6

3

7,94

38

100,0 f %

osm

i f 9

16,4

42

76,4

0

0,0

0

0,0

4

7,3

55

100,0 f %

Izid χ2 preizkusa je pokazal, da med anketiranimi dečki in deklicami ne obstaja

statistična razlika v poznavanju izvira reke Drave. Dobljeni rezultati niso v skladu

z našo hipotezo (H1. 2. 1), ki predvideva, da anketirane deklice pogosteje pravilno

določijo izvir reke Drave.

Izid χ2 preizkusa je pokazal, da med anketiranimi razredi obstaja statistično značilna

razlika v poznavanju izvira reke Drave. Dobljeni rezultati so v skladu z zastavljeno

hipotezo (H 1. 2. 2), ki pravi, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo

izvir reke Drave.

Legenda:

1 - v Avstriji

2 – v Italiji

3 – na Madžarskem

4 – na Hrvaškem

5 – ne vem

S – skupaj

5 - v

59

5. 2 Zgodovina Dravograda

5. 2. 1 Ime Dravograda


»Pred približno koliko leti se prvič omenja ime Dravograd?«

f f %

približno 1200 leti 14 7,9




ne vem 47 26,4

skupaj 178 100,0


odgovorilo, da se ime Dravograd prvič pojavlja pred približno 500 leti, odgovora

na vprašanje ni poznalo 26,4 % anketiranih učencev. Nekoliko manj (23,6 %)

anketiranih učencev pa je odgovorilo, da se ime Dravograd prvič pojavlja pred

približno 850 leti. Mnenja, da se ime Dravograd prvič pojavlja pred približno 1000

leti, je 11,2 % anketiranih učencev, najmanj anketiranih učencev (7,9 %) pa meni,

da se ime Dravograd prvič pojavlja pred 1200 leti.

60

Preglednica 11: Mnenja o tem, pred približno koliko leti se prvič omenja ime Dravograd glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 4 5 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 7

7,8

23

25,6

31

34,4

8

8,9

21

23,3

90

100,0

2,5

91

0,6

28

f %

dek

lice

f 7

8,0

19

21,6

24

27,3

12

13,6

26

29,5

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 7

16,7

11

26,2

6

14,3

2

4,8

16

38,1

42

100,0

75,3

55

0,0

00

f %

četr

ti f 2

4,7

17

39,5

24

55,8

0

0,0

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 4

10,5

2

5,3

9

23,7

9

23,7

14

36,8

38

100,0 f %

osm

i f 1

1,8

12

21,8

16

29,1

9

16,4

17

30,9

55

100,0 f %


statistična razlika glede na to, pred koliko leti se prvič omenja ime Dravograd.

Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2. 1. 1), ki predvideva, da

anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, pred koliko leti se prvič omenja ime

Dravograd.


razlika glede na to, pred koliko leti se prvič omenja ime Dravograd. Dobljeni

Legenda:

1 – približno 1200 leti




5 – ne vem

S – skupaj

61

rezultati niso v skladu z zastavljeno hipotezo (H2. 1. 2), ki pravi, da anketirani

osmošolci pogosteje pravilno določijo, pred koliko leti se prvič omenja ime

Dravograd. Pogosteje so pravilno odgovorili anketirani drugošolci.

5. 2. 2 Turki


»Ali so Turki kdaj napadli Dravograd?«

f f %

da 106 59,6

ne 44 24,7

ne vem 28 15,7

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 12 lahko razberemo, da je večina anketiranih učencev (59,6 %)

odgovorila, da so Turki napadli Dravograd. Mnenja, da Turki niso napadli

Dravograda, je 24,7 % anketiranih učencev . Odgovora na vprašanje ni poznalo 15,7

% anketiranih učencev.

62

Preglednica 13: Mnenje o tem, ali so Turki kdaj napadli Dravograd glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 62

68,9

21

23,3

7

7,8

90

100,0

10,4

65

0,0

05

f %

dek

lice

f 44

50,0

23

26,1

21

23,9

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 37

88,1

3

7,1

2

4,8

42

100,0

88,9

27

0,0

00

f %

četr

ti f 9

20,9

33

76,7

1

2,3

43

100,0 f %

šest

i f 25

65,8

4

10,5

9

23,7

38

100,0 f %

osm

i f 35

63,6

4

7,3

16

29,1

55

100,0 f %


statistično značilna razlika v mnenjih anketiranih o tem, ali so Turki kdaj napadli

Dravograd. Dobljeni rezultati niso v skladu z zastavljeno hipotezo (H 2. 2. 1), ki

pravi, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, ali so Turki kdaj napadli

Dravograd. Pogosteje so pravilno odgovorili dečki.


razlika v mnenjih anketiranih o tem, ali so Turki kdaj napadli Dravograd. Dobljeni

rezultati niso v skladu z zastavljeno hipotezo (H 2. 2. 2), ki pravi, da anketirani

Legenda:

1 – da

2 – ne

3 – ne vem

S – skupaj

63

osmošolci pogosteje pravilno določijo, ali so Turki kdaj napadli Dravograd.

Pogosteje so pravilno odgovorili anketirani drugošolci.

5. 3 Gospodarstvo v Dravogradu

5. 3. 1 Gospodarski objekti


»Kje je največ gospodarskih objektov v Dravogradu?«

f f %

v Otiškem Vrhu 96 53,9

v mestnem središču 44 24,7

v naselju Meža 4 2,2

v naselju Robindvor 10 5,6

ne vem 24 13,5

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 14 je razvidno, da največ anketiranih učencev (53,9 %) meni, da je

največ gospodarskih objektov v Dravogradu v Otiškem Vrhu. Mnenja, da se največ

gospodarskih objektov nahaja v mestnem središču, je 24,7 % anketiranih učencev.

Odgovora na vprašanje ni poznalo 13,5 % anketiranih učencev. Nekaj anketiranih

učencev (5,6 % in 2,2 %) pa je odgovorilo, da se največ gospodarskih objektov

nahaja v naselju Robindvor ter naselju Meža.

64

Preglednica 15: Mnenje o tem, kje je največ gospodarskih objektov v Dravogradu, glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 4 5 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 52

57,8

24

26,7

3

3,3

3

3,3

8

8,9

90

100,0

6,4

20

0,1

70

f %

dek

lice

f 44

50,0

20

22,7

1

1,1

7

8,0

16

18,2

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 25

59,5

3

7,1

2

4,8

0

0,0

12

28,6

42

100,0

49,9

69

0,0

00

f %

četr

ti f 26

60,5

16

37,2

1

2,3

0

0,0

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 18

47,4

13

34,2

0

0,0

1

2,6

6

15,8

38

100,0 f %

osm

i f 27

49,1

12

21,8

1

1,8

9

16,4

6

10,9

55

100,0 f %


statistična razlika glede na to, kje je največ gospodarskih objektov v Dravogradu.


anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, kje je največ gospodarskih objektov

v Dravogradu.


razlika v mnenjih anketiranih o tem, kje je največ gospodarskih objektov v

Legenda:

1 – v Otiškem Vrhu

2 – v mestnem središču

3 – v naselju Meža

4 – v naselju Robindvor

5 – ne vem

S – skupaj

65

Dravogradu. Dobljeni rezultati niso v skladu z zastavljeno hipotezo (H3. 1. 2), ki

pravi, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, kje je največ

gospodarskih objektov v Dravogradu. Pogosteje so pravilno odgovorili anketirani

četrtošolci.

5. 3. 2 Podjetja (in njihovi proizvodi)

5. 3. 2. 1 Monter Dravograd

Preglednica 16: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost Monterja Dravograd s kovinskimi konstrukcijami.

f f %

je pravilno povezano 142 79,8

ni pravilno povezano 32 18,0

ni povezano 4 2,2

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 16 je razvidno, da je večina anketiranih učencev (79,8 %) pravilno

povezalo Monter Dravograd in kovinske konstrukcije, napačen odgovor je povezalo

18,0 % anketiranih učencev, medtem ko 2,2 % anketiranih učencev odgovora ni

povezalo.

66

Preglednica 17: Mnenje o povezanosti Monterja Dravograd s kovinskimi konstrukcijami glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 74

82,2

13

14,4

3

3,3

90

100,0

2,4

09

0,3

00

f %

dek

lice

f 68

77,3

19

21,6

1

1,1

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 32 8 2 42

11,0

84

0,0

86

f % 76,2 19,0 4,8 100,0

četr

ti f 29

67,4

13

30,2

1

2,3

43

100,0 f %

šest

i f 34 3 1 38

f % 89,5 7,9 2,6 100,0

osm

i f 47

85,5

8

14,5

0

0,0

55

100,0 f %


statistična razlika glede na povezanost Monterja Dravograd s kovinskimi

konstrukcijami. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H3. 2. 1), ki

predvideva, da anketirane deklice pogosteje pravilno povežejo podjetja z njihovimi

proizvodi.

Izid χ2 preizkusa je pokazal, da med anketiranimi razredi ne obstaja statistično

značilna razlika v mnenjih anketiranih glede na povezanost Monterja Dravograd s

kovinskimi konstrukcijami, obstaja pa tendenca razlike. Dobljeni rezultati niso v

Legenda:

1 – je pravilno povezano

2 – ni pravilno povezano

3 – ni povezano

S – skupaj

67

skladu z zastavljeno hipotezo (H3.2.2), ki pravi, da anketirani osmošolci pogosteje

pravilno povežejo podjetja z njihovimi proizvodi.

5. 3. 2. 2 Koroške pekarne

Preglednica 18: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost Koroških pekarn s kruhom in pekovskim pecivom.

f f%



ni povezano 1 0,6

skupaj 178 100,0


povezala Koroške pekarne s kruhom in pekovskim pecivom. Napačno sta odgovor

povezala 2 anketirana učenca (1,1 %) , odgovora ni povezal le 1 anketirani učenec,

kar je 0,6 %.

68

Preglednica 19: Mnenje o povezanosti Koroških pekarn s kruhom in pekovskim pecivom glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L

deč

ki

f 87

96,7

2

2,2

1

1,1

90

100,0

4,1

42

0,1

26

f %

dek

lice

f 88

100,0

0

0,0

0

0,0

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 40

95,2

1

2,4

1

2,4

42

100,0

5,9

14

0,4

33

f %

četr

ti f 42

97,7

1

2,3

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 38

100,0

0

0,0

0

0,0

38

100,0 f %

osm

i f 55

100,0

0

0,0

0

0,0

55

100,0 f %


statistična razlika o povezanosti Koroških pekarn s kruhom in pekovskim pecivom.


anketirane deklice pogosteje pravilno povežejo podjetja z njihovimi proizvodi.


značilna razlika v mnenjih anketiranih glede na povezanost Koroških pekarn s

kruhom in pekovskim pecivom. Dobljeni rezultati niso v skladu z zastavljeno

Legenda:



3 – ni povezano

S – skupaj

69

hipotezo (H3.2.2), ki pravi, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno povežejo

podjetja z njihovimi proizvodi.

5. 3. 2. 3 Lesna

Preglednica 20: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost Lesne in ivernih plošč.

f f %



ni povezano 4 2,2

skupaj 178 100,0


pravilno povezalo odgovor. Napačno je odgovor povezalo 10,7 % anketiranih

učencev, takšni, ki odgovora niso povezali, so bili 4 anketirani učenci (2,2 %).

70

Preglednica 21: Mnenje o povezanosti Lesne in ivernih plošč glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 82

91,1

5

5,6

3

3,3

90

100,0

5,9

86

0,0

50

f %

dek

lice

f 73

83,0

14

15,9

1

1,1

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 34

81,0

6

14,3

2

4,8

42

100,0

16,1

56

0,0

13

f %

četr

ti f 33

76,7

8

18,6

2

4,7

43

100,0 f %

šest

i f 34

89,5

4

10,5

0

0,0

38

100,0 f %

osm

i f 54

98,2

1

1,8

0

0,0

55

100,0 f %


statistično značilna razlika v mnenjih anketiranih o povezanosti Lesne in ivernih

plošč. Dobljeni rezultati niso v skladu z zastavljeno hipotezo (H 3. 2. 1), ki pravi,

da anketirane deklice pogosteje pravilno povežejo podjetja in njihove proizvode.

Pogosteje so pravilno odgovorili dečki.


razlika v mnenjih anketiranih o povezanosti Lesne in ivernih plošč. Dobljeni

Legenda:



3 – ni povezano

S – skupaj

71

rezultati so v skladu z zastavljeno hipotezo (H 3. 2. 2), ki pravi, da anketirani

osmošolci pogosteje pravilno povežejo podjetja in njihove proizvode.

5. 3. 2. 4 Kograd IGEM

Preglednica 22: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost Kograda IGEM s tlakovci in ploščami.

f f %



ni povezano 5 2,8

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 22 je razvidno, da je večina anketiranih učencev (70,8 %) odgovor

pravilno povezala. Napačno je odgovor povezalo 26,4 % anketiranih učencev,

takšnih, ki odgovora niso povezali, pa je bilo 5 anketiranih učencev, kar je 2,8 %.

72

Preglednica 23: Mnenje o povezanosti Kograda IGEM s tlakovci in ploščami glede na spol in razred učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L

deč

ki

f 68

75,6

19

21,1

3

3,3

90

100,0

9,9

98

0,4

0

f %

dek

lice

f 58

65,9

28

31,8

2

2,3

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 27

64,3

13

31,0

2

4,8

42

100,0

17,5

70

0,0

07

f%

četr

ti f 22

51,2

19

44,2

2

4,7

43

100,0 f %

šest

i f 31

81,6

6

15,8

1

2,6

38

100,0 f %

osm

i f 46

83,6

9

16,4

0

0,0

55

100,0 f %


statistična razlika glede na povezanost Kograda IGEM s tlakovci in ploščami.


anketirane deklice pogosteje pravilno povežejo podjetja in njihove proizvode.


razlika v mnenju anketiranih o povezanosti Kograda IGEM s tlakovci in ploščami.

Legenda:



3 – ni povezano

S – skupaj

73

Dobljeni rezultati so v skladu z zastavljeno hipotezo (H3. 2. 2), ki pravi, da

anketirani osmošolci pogosteje pravilno povežejo podjetja in njihove proizvode.

5. 4 Šolstvo v Dravogradu

5. 4. 1 Podružnične šole

Preglednica 24: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: »Koliko podružničnih šol ima Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd?«

f f %

tri 30 16,9

nobene 1 0,6

štiri 137 77,0

eno 5 2,8

ne vem 5 2,8

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 24 je razvidno, da je večina anketiranih učencev (77,0 %) odgovorila,

da ima Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd štiri podružnice. Mnenja, da ima

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd tri podružnice, je 16,9 % anketiranih

učencev, nekoliko manj (2,8 %) anketiranih učencev jih odgovora ni vedelo in enak

odstotek učencev je mnenja, da ima Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd eno

podružnico. 1 anketirani učenec (0,6 %) pa je mnenja, da Osnovna šola Neznanih

talcev Dravograd nima podružničnih šol.

74

Preglednica 25: Mnenje o tem, koliko podružničnih šol ima Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd glede na spol in razred učencev.

1 2 3 4 5 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 14

15,6

0

0,0

72

80,0

1

1,1

3

3,3

90

100,0

9,9

98

0,4

0

f %

dek

lice

f 16

18,2

1

1,1

65

73,9

4

4,5

2

2,3

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 1

2,4

0

0,0

36

85,7

2

4,8

3

7,1

42

100,0

34,9

94

0,0

00

f %

četr

ti f 2

4,7

0

0,0

40

93,0

1

2,3

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 14

36,8

0

0,0

23

60,5

1

2,6

0

0,0

38

100,0 f %

osm

i f 13

23,6

1

1,8

38

69,1

1

1,8

2

3,6

55

100,0 f %


statistična razlika v vedenju, koliko podružničnih šol ima Osnovna šola Neznanih

talcev Dravograd. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H4. 1. 1), ki

predvideva, da anketirane deklice pogosteje vedo, koliko podružničnih šol ima

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd.

Legenda:

1 – tri

2 – nobene

3 – štiri

4 – eno

5 – ne vem

S – skupaj

75


razlika v mnenjih anketiranih učencev glede na to, koliko podružničnih šol ima

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd. Dobljeni rezultati niso v skladu z

zastavljeno hipotezo (H4. 1. 2), ki pravi, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno

vedo, koliko podružničnih šol ima Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd.

Pogosteje so pravilno odgovorili anketirani četrtošolci.

5. 4. 2 Število učencev

Preglednica 26: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov na vprašanje:

»Približno koliko učencev obiskuje Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd?«

f f %

približno 500 134 75,3





ne vem 3 1,7

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 26 je razvidno, da je večina anketiranih učencev (75,3 %) odgovorila,

da Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd obiskuje približno 500 učencev,

nekoliko manj (13,5 %) anketiranih učencev je mnenja, da šolo obiskuje 400

učencev. Da Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd obiskuje 300 učencev, je

mnenja 6,2 % anketiranih učencev. Nekaj anketiranih učencev (1,7 %) je mnenja,

da Osnovno šolo Neznanih talcev obiskuje približno 200 učencev, ravno toliko je

anketiranih učencev, ki menijo, da šolo obiskuje približno 100 učencev. Odgovora

na vprašanje niso poznali 3 učenci, kar je 1,7 % anketiranih učencev.

76

Preglednica 27: Mnenje o tem približno, koliko učencev obiskuje Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd.

1 2 3 4 5 6 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 46

71,1

15

16,7

6

6,7

3

3,3

1

1,1

1

1,1

90

100,0

6,6

92

0,2

45

f %

dek

lice

f 70

79,5

9

10,2

5

5,7

0

0,0

2

2,3

2

2,3

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 29

69,0

5

11,9

2

4,8

2

4,8

3

7,1

1

2,4

42

100,0

28,7

21

0,0

17

f %

četr

ti f 40

93,0

2

4,7

1

2,3

0

0,0

0

0,0

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 22

57,9

9

23,7

5

13,2

1

2,6

0

0,0

1

2,6

38

100,0 f %

osm

i f 43

78,2

8

14,5

3

5,5

0

0,0

0

0,0

1

1,8

55

100,0 f %


statistična razlika glede na to, koliko učencev obiskuje Osnovno šolo Neznanih

talcev Dravograd. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H4. 2. 1), ki

predvideva, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, koliko učencev

obiskuje Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd.

Legenda:

1 – približno 500





6 – ne vem

S – skupaj

77


razlika v mnenjih anketiranih o tem, koliko učencev obiskuje Osnovno šolo

Neznanih talcev Dravograd. Dobljeni rezultati niso v skladu z zastavljeno hipotezo

(H4. 2. 2), ki pravi, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, koliko

učencev obiskuje Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd. Pogosteje so pravilno

odgovorili anketirani četrtošolci.

5. 5 Šport in turizem v Dravogradu

5. 5. 1 Športna aktivnost

Preglednica 28: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov na vprašanje:

»Obkroži številko pred organizirano športno aktivnostjo, ki se je v Dravogradu ne moreš udeležiti.«

f f %

košarka 1 0,6

kegljanje 4 2,2

lokostrelstvo 7 3,9

plavanje 157 88,2

judo 1 0,6

odbojka 5 2,8

planinstvo 3 1,7

skupaj 178 100,0


odgovorilo, da se kot organizirane športne aktivnosti v Dravogradu ne moreš

udeležiti plavanja. Nekaj anketiranih učencev (3,9 %) je bilo mnenja, da se kot

organizirane športne aktivnosti v Dravogradu ne moreš udeležiti lokostrelstva,

nekaj manj (2,8 %) anketiranih učencev meni, da se ne moreš udeležiti odbojke.

Mnenja, da se kot organizirane športne aktivnosti v Dravogradu ne moreš udeležiti

78

kegljanja, je 2,2 % anketiranih učencev, da se ne moreš udeležiti planinarstva, meni

1,7 % anketiranih učencev, da se ne moreš udeležiti juda pa meni 1 anketirani

učenec (0,6 %).

Preglednica 29: Mnenje o tem, katere organizirane športne aktivnosti se v Dravogradu ne moreš udeležiti, glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 4 5 6 7 S χ2 P

SP

OL

deč

ki

f 1

1,1

3

3,3

1

1,1

76

84,4

1

1,1

5

5,6

3

3,3

90

100,0

19,0

09

0,0

04 f %

dek

lic

e

f 0

0,0

1

1,1

6

6,8

81

92,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 1

2,4

2

4,8

3

7,1

34

81,0

0

0,0

1

2,4

1

2,4

42

100,0

22,3

41

0,2

17

f %

četr

ti f 0

0,0

0

0,0

3

7,0

36

83,7

0

0,0

3

7,0

1

2,3

43

100,0 f %

šest

i f 0 1 1 34 1 1 0 38

f % 0,0 2,6 2,6 89,5 2,6 2,6 0,0 100,0

osm

i f 0

0,0

1

1,8

0

0,0

53

96,4

0

0,0

0

0,0

1

1,8

55

100,0 f %


statistično značilna razlika v mnenjih anketiranih o tem, katere organizirane športne

aktivnosti se v Dravogradu ne moreš udeležiti . Dobljeni rezultati so v skladu z

Legenda:

1 – košarka

2 – kegljanje

3 – lokostrelstvo

4 – plavanje

5 – judo

6 – odbojka

7 – planinstvo

S – skupaj

79

zastavljeno hipotezo (H5. 1. 1), ki pravi, da anketirane deklice pogosteje pravilno

določijo, katere organizirane športne aktivnosti se v Dravogradu ni mogoče

udeležiti.


značilna razlika v mnenjih anketiranih o tem, katere organizirane športne aktivnosti

se v Dravogradu ne moreš udeležiti. Dobljeni rezultati niso v skladu z zastavljeno

hipotezo (H5. 1. 2), ki pravi, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo,

katere organizirane športne aktivnosti se v Dravogradu ne moreš udeležiti.

5. 5. 2 Turizem

5. 5. 2. 1 Dravit

Preglednica 30: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost dravita z mineralom.

f f %



ni povezano 2 1,1

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 30 je razvidno, da je odgovor pravilno povezala večina anketiranih

učencev, in sicer 88,2 %, nepravilno pa je odgovor povezalo 10,7 % anketiranih

učencev. Odgovora nista povezala 2 anketirana učenca (1,1 %).

80

Preglednica 31: Mnenje o povezanosti dravita in minerala glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 81

90,0

7

7,8

2

2,2

90

100,0

28,7

00

0,0

00

f %

dek

lice

f 76

86,4

12

13,6

0

0,0

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 27

64,3

13

31,0

2

4,8

42

100,0

28,7

00

0,0

00

f %

četr

ti f 41

95,3

2

4,7

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 35

92,1

3

7,9

0

0,0

38

100,0 f %

osm

i f 54

98,2

1

1,8

0

0,0

55

100,0 f %


statistična razlika glede na povezanost dravita in minerala. Dobljeni rezultati niso v

skladu z našo hipotezo (H5. 2. 1), ki predvideva, da anketirane deklice pogosteje

pravilno povežejo pojme povezane s turizmom, ki sodijo skupaj.


razlika v mnenjih anketiranih glede na povezanost dravita in minerala. Dobljeni

rezultati so v skladu z zastavljeno hipotezo (H5. 2. 2), ki pravi, da anketirani

Legenda:



3 – ni povezano

S – skupaj

81

osmošolci pogosteje pravilno povežejo pojme povezane s turizmom, ki sodijo

skupaj.

5. 5. 2. 2 Cerkev Sv. Vida

Preglednica 32: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost cerkve Sv. Vida z najstarejšo ohranjeno arhitekturo v trgu.

f f %



ni povezano 2 1,1

skupaj 178 100,0


pravilno povezala odgovor, napačno pa je odgovor povezalo 10,1 % anketiranih

učencev. Odgovora nista povezala 2 anketirana učenca (1,1 %).

82

Preglednica 33: Mnenje o povezanosti med cerkvijo sv. Vida in najstarejšo ohranjeno arhitekturo v trgu glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 80

88,9

8

8,9

2

2,2

90

100,0

2,9

98

0,2

23

f %

dek

lice

f 78

88,6

10

11,4

0

0,0

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 30

71,4

10

23,8

2

4,8

42

100,0

16,3

23

0,0

12

f %

četr

ti f 40

93,0

3

7,0

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 36

94,7

2

5,3

0

0,0

38

100,0 f %

osm

i f 52

94,5

3

5,5

0

0,0

55

100,0 f %


statistična razlika glede na povezanost cerkve sv. Vida in najstarejšo arhitekturo v

trgu. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H5. 2. 1), ki predvideva, da

anketirane deklice pogosteje pravilno povežejo pojme povezane s turizmom, ki

sodijo skupaj.


razlika v mnenjih anketiranih glede na povezanost med cerkvijo sv. Vida in

najstarejšo ohranjeno arhitekturo v trgu. Dobljeni rezultati niso v skladu z

Legenda:



3 – ni povezano

S – skupaj

83

zastavljeno hipotezo (H5. 2. 2), ki pravi, da anketirani osmošolci pogosteje pravilno

povežejo pojme povezane s turizmom, ki sodijo skupaj. Pogosteje so pravilno

povezali šestošolci.

5. 5. 2. 3 Kmetija Klančnik

Preglednica 34: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost Kmetije Klančnik in Marka Kogelnika.

f f %



ni povezano 1 0,6

skupaj 178 100,0


povezala odgovor. Napačno je odgovor povezalo 6,7 % anketiranih učencev.

Odgovora ni povezal 1 učenec, kar je 0,6 % anketiranih učencev.

84

Preglednica 35: Mnenje o povezanosti Kmetije Klančnik in Marka Kogelnika glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L deč

ki

f 83

92,2

6

6,7

1

1,1

90

100,0

1,3

70

0,5

04 f %

dek

lic

e

f 82

93,2

6

6,8

0

0,0

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 32 9 1 42

22,3

39

0,0

01

76,2 21,4 2,4 100,0

četr

ti f 42

97,7

1

2,3

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 36

94,7

2

5,3

0

0,0

38

100,0 f %

osm

i f 55

100,0

0

0,0

0

0,0

55

100,0 f %


statistična razlika v mnenjih anketiranih glede na povezanost Kmetije Klančnik in

Marka Kogelnika. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H5. 2. 1), ki

predvideva, da anketirane deklice pogosteje pravilno povežejo pojme povezane s

turizmom, ki sodijo skupaj.


razlika v mnenjih anketiranih glede na povezanost Kmetije Klančnik in Marka

Kogelnika. Dobljeni rezultati so v skladu z zastavljeno hipotezo (H5. 2. 2), ki pravi,

Legenda:



3 – ni povezano

S – skupaj

85

da anketirani osmošolci pogosteje pravilno povežejo pojme povezane s turizmom,

ki sodijo skupaj.

5. 5. 2. 4 Dvorec

Preglednica 36: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno povezanost dvorca z Bukovjem.

f f %



ni povezano 1 0,6

skupaj 178 100,0


pravilno povezala odgovor, takšnih, ki so odgovor povezali napačno, je 10

anketiranih učencev (5,6 %). Odgovora ni povezal 1 anketirani učenec, kar je 0,6

% anketiranih učencev.

86

Preglednica 37: Mnenje o povezanosti med dvorcem in Bukovjem glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 83

92,2

6

6,7

1

1,1

90

100,0

1,7

73

0,4

12

f %

dek

lice

f 84

95,5

4

4,5

0

0,0

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 37

88,1

4

9,5

1

2,4

42

100,0

5,9

15

0,4

33

f %

četr

ti f 42

97,7

1

2,3

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 35

92,1

3

7,9

0

0,0

38

100,0

osm

i f 53

96,4

2

3,6

0

0,0

55

100,0 f %


statistična razlika v vedenju o povezanosti dvorca in Bukovja. Dobljeni rezultati

niso v skladu z našo hipotezo (H5. 2. 1), ki predvideva, da anketirane deklice

pogosteje pravilno povežejo pojme povezane s turizmom, ki sodijo skupaj.


značilna razlika v mnenjih anketiranih glede na povezanost dvorca in Bukovja.

Dobljeni rezultati niso v skladu z zastavljeno hipotezo (H5. 2. 2), ki pravi, da

Legenda:



3 – ni povezano

S – skupaj

87

anketirani osmošolci pogosteje pravilno povežejo pojme povezane s turizmom, ki

sodijo skupaj.

5. 6 Kultura v Dravogradu

5. 6. 1 Mladinski center Dravograd

Preglednica 38: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: »S čim se ukvarja Mladinski center Dravograd?«

f f %

povezuje in vzpodbuja

delovanje na področju kulture

in izobraževanja

95 53,4


delovanje na področju športa 47 26,4


delovanje na področju

kuharstva

1 0,6

ne vem 35 19,7

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 38 je razvidno, da je 53,4 % anketiranih učencev odgovorilo, da

Mladinski center Dravograd povezuje in vzpodbuja delovanje na področju kulture

in izobraževanja, da Mladinski center Dravograd povezuje in vzpodbuja delovanje

na področju športa, meni 26,4 % anketiranih učencev. Da Mladinski center

Dravograd povezuje in vzpodbuja delovanje na področju kuharstva, meni 1

anketirani učenec (0,6 %). Odgovora na vprašanje ni poznalo 19,7 % anketiranih

učencev.

88

Preglednica 39: Mnenje o tem, s čim se ukvarja mladinski center Dravograd, glede na spol in razred anketirani učencev.

1 2 3 4 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 50

55,6

27

30,0

0

0,0

13

14,4

90

100,0

5,0

14

0,1

71

f %

dek

lice

f 45

51,1

20

22,7

1

1,1

22

25,0

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 16

38,1

1

2,4

0

0,0

25

59,5

42

100,0

76,0

24

0,0

00

f %

četr

ti f 30

69,8

12

27,9

1

2,3

0

0,0

43

100,0 f %

šest

i f 18

47,4

12

31,6

0

0,0

8

21,1

38

100,0 f %

osm

i f 31

56,4

22

40,0

0

0,0

2

3,6

55

100,0 f %


statistična razlika v mnenjih anketiranih o tem, s čim se ukvarja Mladinski center

Dravograd. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H6. 1. 1), ki

predvideva, da anketirane deklice pogosteje pravilno določijo, s čim se ukvarja

Mladinski center Dravograd.

Legenda:

1 – povezuje in vzpodbuja

delovanje na področju kulture in

izobraževanja


delovanje na področju športa


delovanje na področju kuharstva

4 – ne vem

S – skupaj

89


razlika v mnenjih anketiranih o tem, s čim se ukvarja Mladinski center Dravograd.

Dobljeni rezultati niso v skladu z zastavljeno hipotezo (H6. 1. 2), ki pravi, da

anketirani osmošolci pogosteje pravilno določijo, s čim se ukvarja Mladinski center

Dravograd. Pogosteje so pravilno odgovorili anketirani četrtošolci.

5. 6. 2 Gestapo

Preglednica 40: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: »Kje se nahaja muzejska zbirka gestapovskih zaporov?«

f f %

v Dvorcu Bukovje 25 14,0

v Cerkvi sv. Vida 11 6,2

v informativni pisarni

Dravograd

4 2,2

v prostorih občine Dravograd 116 65,2

v Poslovnem centru Traberg 2 1,1

ne vem 20 11,2

skupaj 178 100,0

Iz preglednice 40 je razvidno, da 65,2 % anketiranih učencev meni, da se muzejska

zbirka gestapovskih zaporov nahaja v prostorih občine Dravograd. Nekaj

anketiranih učencev (14,0 %) je mnenja, da se muzejska zbirka gestapovskih

zaporov nahaja v Dvorcu Bukovje. Mnenja, da se muzejska zbirka nahaja v Cerkvi

sv. Vida, je 6,2 % anketiranih učencev, nekoliko manj anketiranih učencev (2,2 %)

je mnenja, da se muzejska zbirka nahaja v informativni pisarni Dravograd in 1,1 %

anketiranih učencev je takšnih, ki meni, da se muzejska zbirka nahaja v Poslovnem

centru Traberg. Anketiranih učencev, ki odgovora ne poznajo, pa je 11,2 %.

90

Preglednica 41: Mnenje o tem, kje se nahaja Muzejska zbirka gestapovskih zaporov, glede na spol in razred anketiranih učencev.

1 2 3 4 5 6 S χ2 P S

PO

L d

ečki

f 19

21,1

7

7,8

1

1,1

51

56,7

0

0,0

12

13,3

90

100,0

14,2

28

0,0

14

f %

dek

lice

f 6

6,8

4

4,5

3

3,4

65

73,9

2

2,3

8

9,1

88

100,0 f %

RA

ZR

ED

dru

gi f 5

11,9

1

2,4

4

9,5

23

54,8

2

4,8

7

16,7

42

100,0

46,2

30

0,0

00

f %

četr

ti f 7

16,3

7

16,3

0

0,0

28

65,1

0

0,0

1

2,3

43

100,0 f %

šest

i f 6

15,6

3

7,9

0

0,0

20

52,6

0

0,0

9

23,7

38

100,0 f %

osm

i f 7

12,7

0

0,0

0

0,0

45

81,8

0

0,0

3

5,5

55

100,0 f %


statistično značilna razlika v mnenjih anketiranih o tem, kje se nahaja Muzejska

zbirka gestapovskih zaporov. Dobljeni rezultati so v skladu z zastavljeno hipotezo

(H6. 2. 1), ki pravi, da anketirane deklice pogosteje pravilno vedo, kje se nahaja

Muzejska zbirka gestapovskih zaporov.

Legenda:

1 – v Dvorcu Bukovje

2 – v Cerkvi sv. Vida

3 – v informativni pisarni

Dravograd

4 – v prostorih občine Dravograd

5 – v Poslovnem centru Traberg

6 – ne vem

S – skupaj

91


razlika v mnenjih anketiranih o tem, kje se nahaja Muzejska zbirka gestapovskih

zaporov. Dobljeni rezultati so v skladu z zastavljeno hipotezo (H6. 2. 2), ki pravi,

da anketirani osmošolci pogosteje pravilno vedo, kje se nahaja Muzejska zbirka

gestapovskih zaporov.

92

IV SKLEP

»Odsevi dravske gladine poznajo minljivost tisočletij, zgodbe rodov, ki so tod

živeli, postajajo zgodovina. Podobe današnjega Dravograda so utrinki, s katerimi

krojimo svoj čas, iščemo rešitve in zamisli v prostoru, ki ga je že v davni

preteklosti oblikovala narava. Sledi tradicije so oprte na bogastvo delovnih in

življenjskih izkušenj številnih generacij, ustvarjalne poti našega časa pa tvorijo

obete za prihodnost.«

(Gradišnik idr., 2005, str.199)

Slika 20: Dravograd

Vir: Osebni arhiv Jošt Laznik, 2013.

Dravograd je kraj s pestro zgodovino. Od tedaj, ko je bilo njegovo ime prvič

zapisano in je kraj leta 1980 dobil trške pravice, prek turških vpadov, flosarstva,

mitnice na Dravi, vojn, nemškega gestapovskega nasilja, bojev za osvoboditev

93

Dravograda in okolice, vse do osamosvojitvene vojne leta 1991. Prav tako v

Dravogradu najdemo zelo pester živalski in rastlinski svet ter edinstven mineral

dravit, ki je dobil ime po reki Dravi. Skozi stoletja se je v kraju razvijala obrt, pri

čemer se ne morem izogniti pomenu hidroelektrarne na Dravi (Cigala, 2005).

Občina Dravograd leži ob meji z Avstrijo na severovzhodu Slovenije in meri 105

kvadratnih kilometrov. Največje naselje v občini je Dravograd, ki ima 3.414

prebivalcev. V občini živi 8.863 prebivalcev (Gradišnik idr., 2005). Vse od

nastanka Dravograda sta za kraj pomembna prometno križišče vodnih, cestnih in

železniških poti ter obmejna lega, ki sta vplivala na gospodarski in družbeni razvoj

kraja (prav tam). Na osnovi teoretičnih znanj o Dravogradu smo v mesecu juniju

2014 izpeljali empirično raziskavo med učeni drugega, četrtega, šestega in osmega

razreda Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd. Skušali smo ugotoviti, kako

dobro (in če sploh) učenci Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd poznajo svoje

mesto.

Ugotovili smo:

a) LEGA

Skoraj dve tretjini anketiranih učencev (64,6 %) ve, da Občina

Dravograd leži v severovzhodni Sloveniji. Pogosteje to vedo anketirani

osmošolci (χ2 =26,402; P=0,009).

Odgovor, da reka Drava izvira v Italiji, pozna 64,0 % anketiranih

učencev. Pogosteje so med njimi anketirani osmošolci (χ2 = 24,708; P =

0,016).

b) ZGODOVINA

Da se ime Dravograd prvič pojavlja pred 850 leti, ve 23,6 % anketiranih

učencev. Pogosteje so pravilno odgovarjali drugošolci (χ2 = 75,355; P =

0,000).

94

Rezultati so pokazali, da 59,6 % anketiranih učencev ve, da so Turki

napadli Dravograd. Pogosteje so med njimi anketirani dečki (χ2 =

10,465; P = 0,005) ter anketirani drugošolci (χ2 = 88,927; P = 0,000).

c) GOSPODARSTVO

Odgovor, da se največ gospodarskih objektov nahaja v Otiškem Vrhu,

pozna nekoliko več kot polovica anketiranih učencev (53,9 %).

Pogosteje so pravilno odgovarjali anketirani četrtošolci (χ2 = 49,969; P

= 0,000).

Ugotavljamo, da 79,8 % anketiranih učencev ve, da je Monter

Dravograd povezan s kovinskimi konstrukcijami.

Rezultati raziskave so pokazali, da je velika večina, kar 98,3 %

anketiranih učencev, pravilno povezalo Koroške pekarne s kruhom in

pekovskim pecivom.

Večna anketiranih učencev (87,1 %) je pravilno povezalo Lesno in

iverne plošče. Pogosteje so pravilno povezali anketirani dečki (χ2 = 5,

986; P = 0,050) in anketirani osmošolci (χ2 = 16,156; S = 0,13).

Več kot dve tretjini anketiranih učencev (70,3 %) ve, da je Kograd

IGEM povezan s tlakovci in ploščami. Pogosteje so pravilno odgovarjali

anketirani osmošolci.

d) ŠOLSTVO

Ugotavljamo, da 70,0 % anketiranih učencev ve, da ima Osnovna šola

Neznanih talcev Dravograd štiri podružnične šole. Pogosteje so pravilno

odgovorili anketirani četrtošolci.

Kar 75,3 % anketiranih učencev ve, da Osnovno šolo Neznanih talcev

Dravograd obiskuje približno 500 učencev. Pogosteje so to anketirani

četrtošolci (χ2 = 28,721; P= 0,17).

95

e) ŠPORT IN TURIZEM

Večina anketiranih učencev (88,2 %) ve, da se kot organizirane športne

aktivnosti v Dravogradu ne moreš udeležiti plavanja. Pogosteje so to

anketirane deklice (χ2 = 28,700; P = 0,000) in anketirani osmošolci (χ2 =

22,341; P = 0,217).

Ugotavljamo, da je kar 88,2% anketiranih učencev pravilno povezalo

dravit in mineral. Pogosteje so to anketirani osmošolci (χ2 = 28,700; P =

0,000).

Prav tako je 88,8 % anketiranih učencev pravilno povezalo Cerkev sv.

Vida z najstarejšo ohranjeno arhitekturo v trgu. Pogosteje so to

anketirani šestošolci (χ2= 2,998; S = 0,223).

Rezultati raziskave so pokazali, da je Kmetijo Klančnik z Markom

Kogelnikom pravilno povezalo kar 92,7 % anketiranih učencev.

Pogosteje so to anketirani osmošolci (χ2= 22,339; S = 0,001).

Rezultati raziskave kažejo, da je kar 93,8 % anketiranih učencev

pravilno povezalo dvorec in Bukovje.

f) KULTURA

Ugotavljamo, da 53,4 % anketiranih učencev ve, da Mladinski center

Dravograd povezuje in vzpodbuja delovanje na področju kulture in

izobraževanja. Pogosteje so to anketirani četrtošolci (χ2 = 76,024; S =

0,000).

Rezultati raziskave so pokazali, da 65,2 % anketiranih učencev ve, da se

Muzejska zbirka gestapovskih zaporov nahaja v prostorih občine

Dravograd. Pogosteje so to anketirane deklice (χ2 = 14,228; S = 0,014)

in anketirani osmošolci (χ2 = 46,230; S = 0,000).

96

Sklenemo lahko:

– anketirani učenci so dobro seznanjeni z lego Občine Dravograd in izvirom

reke Drave, bolje so lego Dravograda in izvir reke Drave poznali anketirani

osmošolci;

– anketirani učenci so slabše seznanjeni z zgodovino Dravograda, vendar so

se pri sklopu zgodovine Dravograda zelo dobro odrezali drugošolci;

– anketirani učenci poznajo gospodarstvo Občine Dravograda, zelo dobro pa

poznajo podjetja in njihove proizvode;

– anketirani učenci v večji meri poznajo šolstvo v Dravogradu, najbolje so na

vprašanja o šolstvu odgovarjali četrtošolci;

– anketirani učenci so zelo dobro seznanjeni s športom in turizmom v kraju;

– anketirani učenci poznajo kulturo kraja, vendar nekoliko manj.

Povzamemo lahko, da učenci Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd poznajo

svoje mesto kar v precejšnji meri. Razlike v odgovarjanju med spoloma niso bile

zelo očitne, so se pa pri določenih vprašanjih proti pričakovanjem boljše odrezali

učenci nižjih razredov (zgodovina in šolstvo Dravograda). Ker sem Osnovno šolo

Neznanih talcev obiskovala tudi sama, lahko le potrdim, da se vodstvo šole in

učitelji resnično trudijo učencem približati svoje mesto. Če samo preletim anketni

vprašalnik naše raziskave, sem skozi čas šolanja na Osnovni šoli Neznanih talcev

Dravograd dobila odgovore na praktično vsa vprašanja našega anketnega

vprašalnika, tako teoretično kot tudi praktično, npr. obisk Kmetije Klančnik, ogled

Muzejske zbirke gestapovskih zaporov, Cerkve sv. Vida … Dobljeni rezultati so

edinstvena smernica učiteljem in vodstvu Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd

za načrtovanje, izvajanje in evalviranje učnih ciljev ter vsebin, vezanih na

seznanjanje z domačim krajem po vsej osnovnošolski vertikali. Nudijo namreč uvid

v znanje otrok o delu ozemlja, kjer prebivajo. Na ta način so lahko tudi idejna

pobuda za organizacijo kulturnih dni in vzgojno-izobraževalnega dela.

97

VIRI IN LITERATURA

Arh deko. (b.d.). Pridobljeno 1. 6. 2014, iz http://www.arh-

deko.com/portfolio/portfolio/ureditev-okoli-sole-neznanih-talcev-dravograd/.

Celin, M. (2012). Dvorana brez imena odprta. Pridobljeno 4 .6. 2014, iz

http://www.delo.si/novice/slovenija/dvorana-brez-imena-odprta.html.

Cerkev sv. Vida Dravograd (b.d.). Pridobljeno 2. 6. 2014, iz

http://www.tematskepoti.si/index.php/dravograd/item/10-kulturne-

znamenitosti/60-dravograd-cerkev-sv-vida.

Cigala, M. (2005). V Gradišnik idr. (ur.). Dravograd: Na stičišču poti (str. 9).

Dravograd: Občina.

Curk, J. (1985). Dravograd z okolico. Maribor: Obzorja.

Čevnik, K. (2013). Dravska kolesarska pot. Stičišče, 14, str. 24-25.

Čevnik, K. (2014). Dravograd je do turistov najbolj prijazen kraj! Stičišče, 23, str.

12-13.

Dravograd (grad), (b.d.). Pridobljeno 4. 6. 2014, iz

http://www.gradovi.net/grad/dravograd_grad

Dravograd, Mineral Dravit, (b.d.). Pridobljeno 4. 6. 2014, iz

http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Dravograd,-Mineral-

Dravit.htm?naravne_znamenitosti_jame=6751&lng=1.

98

Gradišnik, A., Heber, J., Ločičnik, M. in Podgoršek Rek, M. (2005). Podobe

današnjega Dravograda. V A. Gradišnik, M. Jež, M. Kos in B. Rajšter (ur.),

Dravograd: na stičišču poti. (str. 199-238). Dravograd: Občina.

Grafika Dela (2005). Pridobljeno: 4. 6. 2014, iz http://www.delo.si/clanek/17494.

Grb občine Dravograd (2013). Informator, 17, str. 9.

Gulič, J., Janžekovič, F., Jež, M., Novak, T., Vernik, M., Vreš, B., Vrhovnik, D.

in Žorž, Z. (2005). Narava. V A. Gradišnik, M. Jež., M. Kos in B. Rajšter (ur.),

Dravograd: na stičišču poti. (str. 134-197). Dravograd: Občina.

Hidroelektrarna (HE) Dravograd in Dravograjsko jezero (b.d.). Pridobljeno 4 .6.

2014, iz http://www.panoramio.com/photo/55221436.

Javornik Ristič, S. (2011). Pukštajn Bukovje. Dravograd: Koroški pokrajinski

muzej.

Kolesarska pot ob Dravi. (2014). Pridobljeno 2. 6. 2014, iz http://www.mura-

drava.eu/si/kolesarska-pot/ob-dravi/splosno_2.

Kos, M. (b.d.). Zgodovina Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd. Pridobljeno

4. 6. 2014, iz http://www.os-

dravograd.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=3

8&Itemid=52&lang=sl.

Kos, M., Kurelac, S., Linasi, M., Medved, L. in Rajšter, B. (2005). Sprehod skozi

čas. V A. Gradišnik, M., Jež, M., Kos in B. Rajšter (ur.), Dravograd: na stičišču

poti. (str. 13-133). Dravograd: Občina.

99

Kulturne znamenitosti (b.d.). Pridobljeno 4. 6. 2014, iz

http://www.tematskepoti.si/index.php/dravograd/10?order=i.ordering&dir=asc&c

m=0&limitstart=0.

Krajnc, S. (2013). Prvič v vrtec. Informator, 17, str. 9.

Laznik, J. (2013). Mostovi in hidroelektrarna na reki Dravi.

Laznik, J. (2013). Dravograd.

Laznik, J. (2013). Dravograd, staro trško jedro.

Laznik, J. (2013). Vreme v Dravogradu. Stičišče, 12, str. 22.

Lokacija Geoparka v Evropi. (2012). Pridobljeno 4. 6. 2014, iz

http://www.geopark.si/index.php?stran=obmocje&sklop=main&lang=si.

Macuh, P., Šmon, M., Verboten, I., Kanop, M. in Žiberna, I. (Ur.) (2000). Drava

nekoč in danes: zemljepisne, zgodovinske in etnološke značilnosti sveta ob Dravi;

splavarstvo in energetika. Maribor: Obzorja.

Na Koroškem. (b.d.). Pridobljeno 4. 6. 2014, iz

http://www.nakoroskem.si/UserFiles/Image/zemljevid_obcine.jpg.

Okrog Slovenije. Pridobljeno 5. 1. 2014, iz

http://kolo.srnjak.com/izlet.php?izlet=3&page=postanki&idp=22 .

Otorepec, B. (2001). Krajevna heraldika na Slovenskem. I-2 kronika, 49, 157-170.

Predstavitev občine. (b.d.). Pridobljeno 5. 1. 2014, iz

https://www.dravograd.si/slepi/ .

100

Podgoršek Rek, M. (2013). Letni delovni načrt Osnovne šole Neznanih talcev

Dravograd za šolsko leto 2013/2014. Pridobljeno 13. 7. 2014, iz http://www.os-


&Itemid=24 .

Podgoršek Rek, M. (2014). Vizija šole. Pridobljeno 5. 1. 2014, iz http://www.os-


23&Itemid=124&lang=sl .

Pukštajn (grad), (b.d.). Pridobljeno 4. 6. 2014, iz

http://www.gradovi.net/grad/pukstajn_grad

Radovanovič, S., Varl, V. in Žiberna, I. (1999). Koroška: A-Ž: priročnik za

popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba.

Rojs, L., Bedjanič, M. in Fajmut Štrucl, S. (2011). Geopark Karavanke.

Informator, 14, str. 46-47.

Statistični urad Republike Slovenije, (b.d.). Pridobljeno 5. 1. 2014, iz

http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&id=36.

Športni center Dravograd (b.d.). Pridobljeno 2. 6. 2014, iz

http://stadioni.org/dravograd/sportni-center-dravograd/.

Tajzel, M. in Črešnar, G. (2014). Etnološka učna pot »Velika uharica«.

Pridobljeno 1. 6. 2014, iz

http://www.libelice.si/wp/index.php/predstavitev/etnoloska-ucna-pot-velika-

uharica/.

Tomšič, Ž. (2012). Nova dvorana za šport, rekreacijo in prireditve. Informator, 16,

str. 30.

101

Turistični informacijski center (2011). Pridobljeno 1.5.2014, iz

http://www.dravit.si/tic/uncategorised/turisticni-informacijski-center .

Turistično informacijski center – Tic Dravograd (2014). Pridobljeno 18. 8. 2014,

iz http://www.sloveniaholidays.com/tic-dravograd.html

(2014)

Združenje občin Slovenije. Občina Dravograd. Pridobljeno 5. 1. 2014, iz

http://zos.s5.net/index.php?page=obcine&page_id=50.

102

PRILOGA

A) Anketni vprašalnik

103

A N K E T A

Moje ime je Tanja Bač in sem študentka Pedagoške fakultete na Univerzi v

Mariboru. Pri izdelavi diplomske naloge izvajam raziskavo o poznavanju domačega

kraja med učenci osnovne šole Neznanih talcev Dravograd. Prosim te, da v

raziskavi sodeluješ. Anketa je anonimna.

V1. SPOL V2. RAZRED

1. deček 1. drugi

2. deklica 2. četrti

3. šesti

4. osmi

V3. V KATEREM DELU SLOVENIJE SE NAHAJA OBČINA

DRAVOGRAD?

1. v severozahodni Sloveniji

2. v jugovzhodni Sloveniji

3. v južni Sloveniji

4. v severovzhodni Sloveniji

5. ne vem

V4. SKOZI DRAVOGRAD TEČE REKA DRAVA. KJE IZVIRA?

1. v Avstriji

2. v Italiji

3. na Madžarskem

4. na Hrvaškem

5. ne vem

104

V5. PRED PRIBLIŽNO KOLIKO LETI SE PRVIČ OMENJA IME

DRAVOGRAD?

1. približno 1200 leti




5. ne vem

V6. ALI SO TURKI KDAJ NAPADLI DRAVOGRAD?

1. da

2. ne

3. ne vem

V7. KJE JE NAJVEČ GOSPODARSKIH OBJEKTOV V DRAVOGRADU?

1. v Otiškem Vrhu

2. v mestnem središču

3. v naselju Meža

4. v naselju Robindvor

5. ne vem

V8. POVEŽI, KAR SODI SKUPAJ.

Monter Dravograd iverne plošče

Koroške pekarne tlakovci in plošče

Lesna kovinske konstrukcije

Kograd IGEM kruh in pekovsko pecivo

105

V9. KOLIKO PODRUŽNIČNIH ŠOL IMA OSNOVNA ŠOLA NEZNANIH

TALCEV DRAVOGRAD?

1. tri

2. nobene

3. štiri

4. eno

5. ne vem

V10. PRIBLIŽNO KOLIKO UČENCEV OBISKUJE OSNOVNO ŠOLO

NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD?

1. približno 500

2. približno 400

3. približno 300

4. približno 200

5. približno 100

6. manj kot 100

7. ne vem

V11. OBKROŽI ŠTEVILKO PRED ORGANIZIRANO ŠPORTNO

AKTIVNOSTJO, KI SE JE V DRAVOGRADU NE MOREŠ UDELEŽITI.

1. nogomet 5. plavanje

2. košarka 6. judo

3. kegljanje 7. odbojka

4. lokostrelstvo 8. planinstvo

106

V12. POVEŽI, KAR SODI SKUPAJ.

dravit Marko Kogelnik

cerkev sv. Vida Bukovje

Kmetija Klančnik mineral

dvorec najstarejša ohranjena

arhitektura v trgu

V13. S ČIM SE UKVARJA MLADINSKI CENTER DRAVOGRAD?

1. povezuje in vzpodbuja delovanje na področju kulture in izobraževanja

2. povezuje in vzpodbuja delovanje na področju športa

3. povezuje in vzpodbuja delovanje na področju kuharstva

4. ne vem

V14. KJE SE NAHAJA MUZEJSKA ZBIRKA GESTAPOVSKIH

ZAPOROV?

1. v dvorcu Bukovje

2. v cerkvi sv. Vida

3. v informativni pisarni Dravograd

4. v prostorih občine Dravograd

5. v poslovnem centru Traberg

6. ne vem

HVALA ZA SODELOVANJE!

j tanja bač diplomska naloga -konČana (lekt, ur.) 1.9

Documents