1

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTE

Številk

a 2

, leto I, 2

0. ju

nij 2

00

8

UVODNIK

Poletje je pred vrati. Pravzaprav se vrata poletju odpirajo prav v teh dneh, ko ste v vaše poštne

nabiralnike prejeli drugo številko informatorja Planota. Morda je kdo ob izidu prve številke dvomil, da bo izšla še druga in tretja in tako naprej, a uredniški odbor se trudi, da bi v vaše domove na začetku vsakega letnega časa prinesel novice iz vaših in naših krajev. Za nami so že vsa pomladanska dela na njivah in vrtovih. Zdaj je čas, ko bomo že lahko začeli pobirati nekatere sadove. V vročih dneh se bomo lahko usedli v senco in kaj prebrali - morda tudi informator Planota.V tokratni številki smo vam pripravili nekaj aktualnih tem, najbolj zanimive novice, ki smo jih uspeli zbrati v zadnjih treh mesecih, v rubriki Naši sosedje, kjer bomo vsakokrat predstavili zanimive posameznike, ki živijo na Banjški in Trnovski planoti, predstavljamo Lokvarja Jožka Skoka, prostor smo namenili tudi PGD Čepovan in OŠ Grgar. V upanju, da boste v tej številki našli tudi kaj zase, vam želim prijetno poletje!

Polona Kante Pavlin, odgovorna urednica

AKTUALNO > Nasmeh soncu in poletju > Novice iz mesta > Projekt LJUDEM

NOVICE > Odprtje zasebne škafarske zbirke > Srebrno priznanje za učence OŠ Čepovan > Borov večer 2008 > Uspeh v Rusiji > Pohodi po puntarskih poteh

NAŠI SOSEDJE > Hobi, za katerega živi ( Jože Skok, zbiratelj starih motornih žag)

DRUŠTVO SE PREDSTAVI > PGD Čepovan

ŠOLSKI KOTIČEK > OŠ Grgar

OBVESTILA

Zmrzec (zgornji tok potoka Slatna) - nekoč zajetje, od koder je bila voda speljana po kanalu do Slatnarjevega mlina

Foto: Benjamin Černe

2

AKTUALNO

Novice iz mesta $Boris Rijavec

V zadnjem času so naše aktivnosti v Mestnem svetu osredotočene na reševanje problema

prekomerne obremenitve ceste Prevalo – Grgar – Bate zaradi gradnje umetnega akumulacijskega jezera na Kanalskem Vrhu. V ta namen smo že leta 2005 dali pobudo, da se z investitorjem oziroma izvajalci sklene dogovor o ustrezni odškodnini in sanaciji poškodb na cestišču. Ponovno smo na to opozorili na marčevski seji MS in od občinske uprave zahtevali takojšen odziv v smislu sklenitve dogovora, uveljavitve ustrezne odškodnine in sanacije vseh poškodb na celotnem odseku.V sklopu gradnje umetnega akumulacijskega jezera na Kanalskem Vrhu za potrebe črpalne hidroelektrarne Avče se praktično skozi celotno obdobje gradnje, od leta 2004 naprej, ves tovorni promet odvija po cesti Solkan – Prevalo – Grgar – Grgarske Ravne – Bate. Promet se

Že načrtujete, kam boste letos odšli na dopust? Možnosti je v današnjem času res nešteto. Kar

težko se je odločiti med vsemi ponudbami. Naši predniki se gotovo niso ukvarjali s podobnimi problemi. Na poljih in na travnikih je bilo prav poleti največ dela. Pa vendar se je veliko takratnih otrok na naši planoti naučilo plavati. Le kje neki? V kalih! Da, prav ste prebrali – v tistih kalih, kjer so nekoč kmetje napajali živino.V naših krajih so jih že od nekdaj gradili, saj na propustnem apnenčastem kraškem svetu vode nikoli ni bilo v izobilju. Kale so gradili zelo podobno; poiskali so naravno kotanjo ali pa so jo kar sami izkopali. Nato so jo obložili z ilovico in jo dobro steptali. Pri gradnji so pazili na to, da se je vanjo lahko stekala deževnica. Takih kalov ni bilo potrebno vzdrževati, saj je ob napajanju živina sama teptala ilovico, s tem pa zapirala razpoke v dnu. Živinorejska moč vasi se je velikokrat kazala prav v številu kalov. Navadno pa je vas premogla tudi skupen vaški kal, ki je služil kot »vaška pralnica« in priljubljeno vaško zbirališče.Pred nekaj desetletji pa so kali zaradi opustitve paše začeli propadati. Neteptano ilovnato dno je postajalo vedno bolj propustno. Kali so se počasi začeli zaraščati.

Nasmeh soncu in poletju $Boža Hvala

Tako danes okolica Trnovega ne premore niti enega samega kala več. Zato sem bila toliko bolj navdušena, ko sem pred leti naletela na kal pod Kukom blizu Rijavcev (1,5 km oddaljena vas od Trnovega). Trnovski gozd mu nudi varno zavetje, daleč proč od cest in naselij nemoteno živi svoje življenje. Je ledvičaste oblike. Starejši ljudje znajo povedati, da kal tudi v sušnem obdobju ni nikoli presahnil, saj naj bi pod skalo na severni strani stalno pritekala voda izpod Kuka. Starši so svoje otroke vedno svarili, naj se izogibajo tega dela, saj je voda tu visoka. Pred več kot 100 leti naj bi ženske iz vasi Rijavci v kalu pod Kukom prale perilo in trle lan. Lastniki – kmetje iz Rijavcev, so tu napajali živino, poleti pa se je prav v njem marsikateri fantič naučil plavati. Kljub temu da se je pred pol stoletja začel krčiti, je do danes uspel ohraniti bogato življenje rastlin in živali.Prav kal pod Kukom – edina naravna stoječa voda v bližini Trnovega, je v meni vzbudila željo po odprtju učne poti, ki naj bi vodila mimo kala. Leta 2000 smo s skupnimi močmi to tudi udejanili. Pred tremi leti pa smo z učenci OŠ Trnovo sodelovali v projektu Zavoda republike Slovenije za varstvo narave. Ugotavljali smo, ali živita v našem kalu tudi ogroženi vrsti – veliki pupek in hribski urh. Na naše veliko veselje smo našli hribskega urha.Vabim vas, da v prihajajočih poletnih mesecih kal tudi sami obiščete. Pri Rijavcih vas bo čakala tabla s podrobnim opisom učne poti. Paglavčki, vrezani v lesene tablice, vam bodo kazali pot. Pri kalu za hip postojte. Če boste imeli srečo, boste zaslišali regljanje žab. Tisti najbolj željni dogodivščin pa lahko tudi zaplavate! l

je še posebej intenziviral v zadnjem času, ko se je pričela zaključna faza izgradnje. Ob tem, če zanemarimo vse ostale nevšečnosti, kot so hrup, onesnaženje in poslabšana prometna varnost, je dejstvo, da je v vsem tem času cestišče prekomerno obremenjeno. Posledica tega so seveda očitne poškodbe na cestišču vključno z mostom v Grgarju. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, pa naj bi se poškodbe pojavljale tudi na objektih, ki so v neposredni bližini cestišča.V smeri iskanja ustrezne rešitve je bilo v zadnjem času z investitorjem in izvajalci opravljenih več razgovorov, kjer smo skupaj z občinsko upravo temeljito predstavili celotno problematiko ter naša stališča in zahteve. Ravno v teh dneh pričakujemo, da bo na podlagi jasnih stališč in zahtev, ki smo jih podali, prišlo do končnega dogovora oziroma rešitve nastale situacije. Sicer pa bomo poskrbeli, da bodo z vsebino dogovora oziroma predlaganimi rešitvami seznanjeni tudi predstavniki KS, s katerimi sodelujemo pri reševanju tega problema.l

3

AKTUALNO

Fundacija BT Planota se je konec marca prijavila na razpis Sklada za nevladne organizacije, ki je potekal

znotraj Regionalnega centra za okolje s projektom LJUdska DEdiščina za Muzeje na Banjški in Trnovski planoti ali na kratko LJUDEM. Projekt je bil med ocenjevalci zelo dobro sprejet in je v sklopu področja ohranjanja evropske kulturne dediščine prejel najvišjo oceno. Poleg finančne podpore nas rezultat lahko opogumlja, saj ideja, ki smo jo oblikovali že pred leti skupaj z mag. Ingo Brezigar Miklavčič iz Goriškega muzeja, Nelko Peloz iz Mestne občine Nova Gorica in še nekaterimi posamezniki, ima svoje temelje in je evropsko naravnana. Projekt LJUDEM tako v sebi nosi idejo o postavitvi ekomuzejev na področju Banjške in Trnovske planote s poudarkom na vzgojnem pomenu dediščine, vezanih v verigo ekomuzejev tradicionalnih obrti na Goriškem.

Zglede smo našli v Evropi, kjer se tovrstni ekomuzeji pojavljajo po vaseh kot stičišče ljudi, prostori druženja, kot dodatna turistična ponudba in kot živ proces, ki pripomore k trajnostnemu razvoju lokalnega območja, pri tem pa izkazuje lastno identiteto. S podobnimi besedami smo v projektu opisali splošne, dolgoročne cilje, ki jih ob lastni aktivnosti lahko pričakujemo čez desetletje. Konkretni cilji, ki so terminsko zaokroženi na osemnajst mesecev, pa se dotikajo predvsem vsebinske priprave bodočih ekomuzejev. Pri tem gre za popis snovne in nesnovne kulturne dediščine, vezane na področje kovaštva, gozdarstva in lovstva, škafarstva, mlinarstva, zeliščarstva in prevažanja ledu iz jame Ledenica. Za omenjena področja smo se opredelili predvsem zaradi dejstva, ker so to področja, ki že imajo zgrajene določene temelje. Za vse ostale ideje pa je mreža odprta, le v prostoru morajo predhodno dozoreti.Ljudska duhovna kultura je najpristnejši izraz ustvarjalnosti ljudi na podeželju. Gre za unitanost, ki so jo ljudje razvili pod vplivom splošnega kulturno-

LJUDEM $ Miroslav Šuligoj Bremec

gospodarskega gibanja na izviren način, ki je lasten določenemu območju. Spomin nosi lahko tudi večstoletno prilagajanje – kulturno, jezikovno in sociološko, iz katerega razberemo tudi druge plasti življenja. Zbiranje, raziskovanje in snemanje informatorjev ljudskega duhovnega izročila na terenu je ključnega pomena za vedenje o dediščini. Tako bo projekt LJUDEM zajemal zbiranje zgodb o dejavnosti, ki so se izvajale v preteklosti s pomočjo popisa, filmskega zapisa in z zbiranjem fotografij. Za določen del območja se bo izvedla raziskava govornih posebnosti, snemanje ljudskih pesmi, šeg in navad, za celotno območje pa bo potekala raziskava oblačilne kulture na planoti. Vsebine bodo ljudem predstavili skozi tri tematske razstave. Prva o oblačilni kulturi bo na ogled že konec junija pri Winklerju v Lokovcu.Kot partnerji v projektu sodelujejo Turistično društvo Lokovec, Društvo ljubiteljev narave Planota in Intermusic Center Norway iz Osla, kot pridružene organizacije pa Goriški muzej, ZVKDS in Slovenski etnografski muzej. Poleg delavnic usposabljanja, ki jih bomo izvedli za popisovalce, je v projekt vključeno bilateralno sodelovanje z Norvežani z namenom izmenjave dobrih praks. V letu 2009 načrtujemo ekskurzijo na Norveško, nas pa bo obiskal predavatelj z Norveške.Projekt se bo zaključil v začetku decembra 2009 z zaključno prireditvijo in izdajo knjige, ki bo govorila o omenjenem projektu. Celotna vrednost projekta znaša 50.000 EUR, od tega bo v višini 45.000 EUR financirana s strani Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, ostali del pa bodo pokrili partnerji in prijavitelj.LJUDEM je naslov, ki pove mnogo več, kot smo lahko napisali v prijavnico. Namenjen je vam in vsem nam, zato pričakujemo vaše sodelovanje. Naprošamo vas, da svoje informacije, zgodbe in predmete predstavite našim popisovalcem ali pa se sami aktivno vključite v pripravo omenjenih vsebin. Le s skupnimi močmi lahko ohranimo identiteto prostora, ki so jo naši predniki skozi stoletja oblikovali. l

Dobitniki finančne pomoči na predstavitvi projektov v Ljubljani, 16. maj 2008 Foto: Arhiv REC

Informacije o projektu: Fundacija BT Planota, Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar izpostava Lokve: Turistična pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Goirci tel. 05 307 40 40, 031 655 789, info@planota.si

Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma

4

NOVICE

Odprtje zasebne škafarske zbirke na Lokvah $P. K.

Lokvarsko društvo »LO-KO« je v svoji galeriji odprlo stalno razstavno zbirko škafarskega orodja

ter predmetov, ki so jih škafarji (oz. pintarji) izdelovali v zimskih dneh, ko vreme ni bilo naklonjeno delu v gozdu. Zanimivo je, da se je škafarstvo razvilo zgolj na Lokvah in da sosednje vasi (Nemci, Trnovo ...) nikoli niso razvile običaja izdelave različnih lesenih izdelkov. Odprtju zbirke je sledil ogled dokumentarnega filma »Pintarstvo na Lokvah«, ki je nastal v produkciji televizije Vi-Tel. Strokovna beseda mag. Inge Miklavčič Brezigar pa je osvetlila pomen vrednotenja tovrstnih zbirk. Prav prizadevanje Rajmunda Kolenca, ki že vrsto let na Lokvah zbira predmete in orodje, ki so ga lokvarski pintarji potrebovali za izdelavo škafov, pinj, brent in drugih lesenih izdelkov, dokazuje, da se lahko z lastno pobudo marskaj doseže. Ob predstavitvi zbirke škafarskega orodja, ki bo na ogled med vikendi ter po predhodni najavi med tednom (informacije v Turistični pisarni Lokve, 05 307 40 40), je bila izdana zgibanka "Zbirka škafarskega orodja", kjer nas avtorica Petra Kolenc seznani z razvojem pintarske obrti (oz. škafarstva) na Lokvah.

Borov večer 2008$P. K. P.

Alojz Cej na “pintarski babi”

(Foto: PKP)

Sončno nedeljsko popoldne sta s pesmijo popestrili domačinki Liljana Šuligoj – Lazarska in Jožica Krivec – Rezinova. Na več kot sto let staro harmoniko pa je zaigral Vilijem Krivec. Družabnega dogodka se je udeležilo veliko ljudi, najpomembnejši med njimi pa je bil domačin, pintar Alojz Cej, ki je zagotovo najzaslužnejši za to, da se je obrt v vasi ohranila vse do današnjih dni. Hkrati pa je pintarstvo po njegovi zaslugi poznano tudi širši Sloveniji.Škafarska zbirka se vključuje v projekt LJUDEM – LJUdska DEdiščina za Muzeje na Banjški in Trnovski planoti. Slednji želi povezati ljubitelje ostalin preteklega načina življenja ter na Banjški in Trnovski planoti ponuditi verigo malih trenutkov, ki bodo zanamcem osvetlili pot v življenje naših prednikov. l

V nedeljo, 20. aprila 2008, je bil v dvorani Krajevne skupnosti Grgar prvi Borov večer. Dogodek

ob 95. obletnici rojstva Vladimirja Pavšiča – Mateja Bora, priznanega slovenskega pesnika, dramatika in prevajalca, rojenega v Grgarju, je postregel z insceniranim kratkim prerezom Borove ljubezenske lirike, ki je sicer del bogate Borove osebnosti. Na letošnjem dogodku, ki bo – upajmo – prerasel v vsakoletno prireditev, so se predstavili člani domače gledališke skupine Kulturnega društva Grgar in Vokalna skupina Grgar, ki je premierno izvedla tri skladbe na besedila pesmi Mateja Bora. Prav za to priložnost jih je zapisal nadarjen zamejski skladatelj Patrick Quaggiato.Zarja Pavlin kot povezovalka, recitatorja Nina Žbona in Marko Pavlin ter Matija Kogoj, ki je posodil glas silhueti Mateja Bora, so pod mentorstvom Petre Kokoravec skupaj z Vokalno skupino Grgar in zborovodjem Andrejem Filipičem oblikovali dogodek, poln intenzivnih trenutkov in veličastnih besed Mateja Bora. Čisto na koncu se je nastopajočim pridružil tudi skladatelj treh pesmi: Valse triste, Rad bi šel in Za vse. Društvo ljubiteljev narave Planota tako s projektom Besede s planote, v katerega spada tudi Borov večer, želi spomniti na pomembne ljudi, ki so bili rojeni ali so delovali na Banjški in Trnovski planoti. l

Pohodi po puntarskih poteh $Pavle Medvešček

Na Jeremitišču, ki je pobrateno z Dragovico, se je pred leti porodila ideja, da bi do leta 2014 vsako

leto organizirali Pohod po puntarskih poteh, in to v krajih, kjer so živeli vodje velikega punta, ki je bil leta 1714. Ob 300-letnici bi na Travniku v Gorici priredili veliko svečanost, na katero bi prišli pohodniki in drugi iz vseh krajev Primorske, od koder so takrat proti Gorici krenili puntarji.Prvi pohod je marca 2006 pripravil Rumiterski jus iz Jeremitišča s sodelovanjem Dragovice in KS Grgarske Ravne–Bate. Takrat je bilo v Dragovici po proslavi odkrito tudi kamnito obeležje, posvečeno Madonovi trti, ki je tudi najstarejši trs na Goriškem. Po ustnem izročilu naj bi se takrat del puntarjev z Banjške planote ustavil pri Madonovih, kjer so jim postregli z vinom iz omenjene trte. Pohodniki so po tem odšli proti Gorici.

5

NOVICEPohod se je zaključil na Travniku z odmevno proslavo. Pogostitev udeležencev pa je bila na Jeremitišču.Marca 2007 je bil organiziran drugi pohod. Začel se je v Čepovanu, kjer sta z organizatorji sodelovala tudi KS Čepovan in tamkajšnje gasilsko društvo. Po končani slovesnosti je bilo odkrito še obeležje enemu izmed vodij punta, domačinu in jogru Matiju Podgorniku. Pohodniki so potem krenili proti Banjški planoti, na peturno pot, ki se je končala v Dragovici oziroma Grgarskih Ravnah.Letos aprila pa se je tretji Pohod po puntarskih poteh začel v Ročinju, kjer sta z organizatoji sodelovala še KS Ročinj in PGD Kanal. Ob slovesnosti se je odkrilo

Uspeh v Rusiji $A. S.

Tamara Kolenc – trebušna plesalka s Trnovega, ki je že več let aktivno vključena v dejavnost

Terpsihora Plesnega centra Šempeter–Vrtojba, se je udeležila svetovnega prvenstva v orientalskih plesih v Moskvi. S svojo prizadevnostjo in vztrajnostjo ter pod mentorstvom priznanih slovenskih in tujih plesnih pedagogov in plesalcev je na področju orientalskega plesa vidno napredovala, kar dokazujejo tudi njeni dosežki na različnih tekmovanjih. Odličen rezultat na kvalifikacijskem turnirju jo je pripeljal na državno prvenstvo, kjer ji stopničke niso ušle in je pristala na 3. mestu, s skupino pa si je priplesala naslov državnih prvakov. V letošnjem letu je prestopila v člansko kategorijo in si preko odličnih plesnih nastopov na kvalifikacijskih turnirjih priplesala vstopnico za svetovno prvenstvo v orientalskih plesih v Rusiji. Med 48 članicami iz vsega sveta si je Tamara

priplesala že v prvem letu tekmovanj v članski kategoriji odlično 32. mesto, z malo skupino (na sliki, Tamara je druga z leve) se je povzpela na stopničke, v finalu je doslgla 3. mesto. Letos čaka

Tamaro še nastop na državnem prvenstvu, ki bo letos junija v Krškem.Tamarina iskrena ljubezen do plesa jo je spodbudila k odločitvi, da plesu posveti ves svoj prosti čas. Njeni uspehi dokazujejo, da bomo tudi v bodoče še slišali zanjo in da njen prispevek na umetniškem – plesnem področju zagotovo ne bo ostal neopažen. l

V petek, 9. maja 2008, je v Novi Gorici potekala že tradicionalna prireditev Evropska vas. Na njej se že tretje leto predstavljajo tudi učenci OŠ Čepovan. Med šolskim letom so spoznavali Švedsko: njene zgodovinske, geografske, kulinarične zanimivosti, poučili so se o švedskih športnikih, o Nobelovih nagradah in kemiku A. Nobelu, brali Piko Nogavičko, jo izdelovali, pekli in poskušali švedsko pecivo … V gosteh so imeli Karolino Cotič, študentko angleščine, ki je deset let z družino preživela na Švedskem. O tej državi je znala marsikaj povedati. Na prireditvi v Novi Gorici so se predstavili z zanimivo stojnico, otroški zborček (na sliki) pa je zapel dve švedski pesmi. l

Učenci turističnega krožka OŠ Čepovan so se pod vodstvom mentorice Jelke Rijavec udeležili 22.

turističnega festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki se je pod naslovom Od zrna do mize 10. aprila 2008 odvijal v Mercatorjevem centru v Kromberku. Za svoje delo so prejeli srebrno priznanje. Ker v Čepovanski dolini in njeni okolici uspevajo številne rastlinske vrste, na tem območju pa deluje tudi nekaj čebelarjev, so se odločili podrobneje spoznavati čebelarstvo. To je bil tudi naslov projektne naloge, ki so jo izdelali med letom, in razstave na tržnici v Mercatorju.

Foto: T. Kolenc

Srebrno priznanje za učence OŠ Čepovan in spoznavanje Švedske

$Zdenka Plesničar

Foto:

Arh

iv O

Š Če

pova

n

tudi kamnito obeležje domačinu Ivanu Gradniku – Miklavčiču, ki je bil vojaški vodja velikega punta. Pohodniki so za tem nadaljevali pot proti Avčam, Kanalskemu Vrhu, Jelenku in Dragovici. Zaključek s pogostitvijo je bil v novih prostorih krajevne skupnosti v Grgarskih Ravnah. Po končanem srečanju so kanalski gasilci vse, ki so pustili avtomobile na parkirnih prostorih, odpeljali v Ročinj.Za leto 2009 pripravljajo organizatorji že četrti pohod, ki se bo začel nekje na Tolminskem in kot vedno končal v Dragovici. O podrobnostih pa bodo udeleženci proslave in pohoda pravočasno obveščeni. l

6

NAŠI SOSEDJE

HOBI, ZA KATEREGA ŽIVI: »Vsaka ima svojo zgodbo«Jože Skok, zbiratelj motornih žag z Lokvi $Polona Kante Pavlin

Veliko ljudi ga pozna. Že celih deset let namreč zbira stare motorne žage. Kar je za nekatere

samo stara šara, je za Jožeta Skoka pravo bogastvo. Tisto, kar ga vleče naprej. Tisto, zaradi česar se mu zdi vredno živeti. Je zbiratelj po duši, saj je pred tem zbiral že značke in ostanke iz prve svetovne vojne. A motorne žage so v tem trenutku njegova strast.Oče in ded sta delala v gozdu, zato mu je bilo to orodje blizu že od malih nog. Poleg tega kot poklicni mehanik že veliko let popravlja najrazličnejše stroje – tudi motorke. In zakaj zbira ravno to? »Počutil sem se dolžnega, da na nek način ohranim tradicijo. Ni problem tega peljati v kontejner. Problem je ohraniti. Marsikdo za nami bo še, ki bi rad kaj videl.« Danes njegova zbirka šteje že blizu 80 primerkov. Delujočih pa je okoli 75. Najstarejše so take, ki so jih imeli v nemških oz. ameriških tankih ob koncu druge svetovne vojne. A tudi najmlajša šteje vsaj 30 let. »Do tega, kar imam, sem prišel sam,« pravi in doda, »ni bilo enostavno. Je treba veliko truda, časa, denarja in odpovedovanja.« Pravi, da ne šteje ur, ki jih porabi za popravljanje, zbiranje, saj se tega ne da ovrednotiti. »Včasih pride kakšna žaga, za katero ne dobiš kosov. Potem čakaš ... Pa spet pride kakšna druga, ki ima pokvarjen kakšen drug del. Pa zložiš eno iz dveh.« Pretežno išče sam. Nekaj jih dobi preko prijateljev, znancev. Na leto se zbirka poveča za osem do deset motornih žag. »Prišel sem že tako daleč, da jih lahko tudi zamenjam.« Do sedaj je zbirko oz. del zbirke že večkrat razstavil na domačih Lokvah, se predstavil na prireditvi Furnga pa na različnih drugih prireditvah. Pomembna dogodka sta bila 60. obletnica SGG Tolmin na Mostu na Soči junija lani in letos konec maja 6. državno prvenstvo gozdarjev na Črnem vrhu nad Cerknim, na katerem je kot edini zbiratelj požel veliko pozornosti, saj je z vbodnimi rezi demonstriral in marsikomu dokazal, da delajo stare žage še vedno dobro in prekosijo tudi kakšno novo.Pravi, da si želi priti do sto žag, in je prepričan, da bo to dosegel kmalu. »Če pridem do številke sto, lahko na en dan naredim tudi tri razstave.« Po primerjavi z neko spletno stranjo, kjer so podatki zbirateljev motornih žag iz ZDA, Kanade in Avstralije, sega Jožetova zbirka po številu žag v sam svetovni vrh. Želi se povezati tudi s

tujimi zbiratelji, saj »imajo take stvari, ki jih jaz nimam. In obratno.« 80 žag zasede kar veliko prostora. Kje jih hrani? »Zaenkrat so največ v garaži na policah. Nekaj jih je tudi v delavnici.« A Jože že začenja razmišljati o posebnem prostoru, nekakšni stalni zbirki.

Ima morda tudi najljubšo motorko? »Imam tri take, ki jih ne bi dal za nič na svetu. Ena od teh je Chrysler, ki je nimajo niti Kanadčani ali Američani (po omenjeni spletni strani sodeč, op. a.). Potem je še par primerkov Jonsered žag, ki nimajo cene.« In zakaj ravno Jonsered? »Ljudje so s temi švedskimi žagami delali po tri do štiri tisoč ur. In tiste, ki jih ni doletela nesreča, še vedno tečejo. Če bi danes naredili tako žago, bi stala malo manj kot 2000 €. Tako kot je tisto narejeno ... tega se danes ne da. Danes narejena žaga zdrži do dva tisoč ur. Če dela gozdar po pameti, lahko kaj več. Te stare pa so kot tank,« še doda hudomušno.Na vprašanje, kakšen odnos ima do motornih žag, zamišljeno pove: »Če sem prav pošten …, živim za to!«Videti je, da imajo zbiratelji nekaj v krvi. Tisto iskreno željo po ohranjanju tradicije. Ljubezen do starega. Zato ni čudno, da se Jožetu ob kakšni zgodbi, ki jo nosi posamezna žaga, tudi orosijo oči. »Z eno Jonsered 80 je mož 'zrounou' tri otroke. In tudi ta še teče.«V začetku julija lahko Jožeta vidite na Trnovem pri Babilonu. Dobil pa je tudi že vabila za Maribor in Novo mesto.Jožetova zbirka bo v kratkem predstavljena tudi na spletni strani www.planota.si (Lokve>Predstavljajo se). Če imate doma kakšne stare motorne žage in ne veste, kaj bi z njimi, jih lahko prinesete Jožetu – vsake bo vesel. l

Jože Skok ob delčku svoje zbirke na Lokvah (Forma viva, junij 2007)

Foto: B. K.

7

DRUŠTVO SE PREDSTAVI

Letni urnik (20.4.–4.1): 11h–23h torek, sreda zaprto

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici

tel. 05 307 40 37www.hoteliwinkler.comwinkler.hotel@volja.net

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto

Društvo letos proslavlja 105-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo 16. marca 1903 in je

najstarejše na Goriškem. Pobudnik je bil posestnik Leopold Kofol (Kofolov). S prostovoljnim delom, denarnimi prispevki in pomočjo ustanovitelja so si kupili ročno gasilsko črpalko in zgradili gasilski dom, ki nam je že večkrat obnovljen v ponos. Zaradi večjih potreb po novih prostorih smo 1978. leta zgradili iz nekdanjega Kofolovega hleva nov, večji gasilski dom. Ves čas smo dopolnjevali gasilsko opremo in vozni park. Gasilci se nenehno usposabljamo in izobražujemo za vse bolj zahtevne intervencije. Humanost in čut odgovornosti, da pomagamo ob vseh nesrečah, preveva vsakega člana društva. Društvo šteje danes 160 članov: 43 operativcev, 53 članic, 21 veteranov, 39 mladincev in 4 častne člane. Vsi aktivni člani nosijo uniforme, delovne ali svečane. Veliko pozornosti posvečamo preventivi med prebivalstvom, še posebno med mladimi. Zgledno je tudi sodelovanje s sosednjimi društvi. Imamo skupne vaje, da preverjamo pripravljenost in znanje. Gozdni požari so na težko dostopnih krajih, kjer je število gasilcev še kako pomembno. Pomagamo reševati tudi izven našega okoliša. Naravne katastrofe, poplave, potresi, gozdni požari na Krasu, povsod in vsakokrat se odzovemo

Ob praznovanju 105-letnice PGD Čepovan

$Mara Bolčina

klicu na pomoč. Za nesebično pomoč je društvo prejelo številna, tudi najvišja državna priznanja. V društvu imamo tudi precej članic vseh starosti. Mlajše so nekaj let sestavljale tekmovalno desetino in se tudi izobraževale. Bile so zelo uspešne. Sodelujejo v raznih komisijah in so mentorice gasilskemu podmladku. Veterani se vsako leto udeležujemo veteranskih srečanj. Obujamo spomine, se v družbi poveselimo, najzaslužnejši pa prejmejo veteranske značke. Vedno pa zaključimo srečanje z veselo pesmijo. S svojimi izkušnjami pomagamo mlajšim generacijam. Prav posebno skrb posvečamo gasilski mladini. Radi se udeležujejo vseh akcij, a tekmovanja so jim še posebno pri srcu. Opravljajo potrebna izobraževanja, se družijo z vrstniki iz drugih društev, spoznavajo gasilske veščine, tekmujejo, se preizkušajo na kvizih in skrbijo za svoje okolje. Znano je, da smo gasilci družabni. Imamo redna srečanja z društvi iz Dolenje Trebuše, Šebrelj in Maribora – Pobrežja, s katerimi prijateljujemo že skoraj tri desetletja. Zadnja leta smo poskrbeli tudi za ohranitev zgodovine društva. Imamo bogato kroniko društva, zraven pa še albume s fotografijami vseh važnejših dogodkov. Ohranili smo prvo brizgalno, staro sto let, in jo tudi obnovili. Fantje radi prikažejo na raznih prireditvah, kako so gasili naši dedje in pradedje. Način gašenja ni bil lahek, je pa bil za takratne čase uspešen. V pripravi je tudi spletna stran. Ob stopeti obletnici smo si zaželeli novo garažo za cisterno in nad njo v dvorani še oder. Želja se nam že uresničuje, tudi s prostovoljnim delom. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« l

V Grarju je bilo v maju ustanovljeno novo društvo – Turistično društvo Grgar. V petek, 6. junija, se

je na občnem zboru zbralo precejšnje število krajanov in nekaj gostov, ki so pozdravili novo društvo v kraju in mu zaželeli vztrajnosti in uspehov. Društvo naj bi v prvi vrsti ohranjalo in prezentiralo etnografske posebnosti kraja (Martinovo in grgarski koštrun) ter naravne lepote doline Slatne. S prihajajočo krožno cesto s Svete Gore pa se kraju in društvu ponujajo številni izzivi. l

Novo društvo – TD Grgar$Justina Doljak

Začetna dela pri izgradnji prizidka garaže Foto: Mara Bolčina

8

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTEIzdaja: Fundacija BT Planota, Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante Pavlin, Uredniški odbor: Miroslav Šuligoj Bremec, Pavel Medvešček, Boža Hvala, Zdenka Plesničar, Lektorica: Zdenka Plesničar, Oblikovanje: _ViiVa_Naslov uredništva: Turistična pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici, Elektronska pošta uredništva: info@planota.si, Tisk: Grafika Soča, Naklada: 1300 izvodov

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICEPotujoča knjižnica Goriške knjižnice Franceta Bevka v poletnih mesecih ne obratuje. Pot po planoti bo spet začela v septembru.

Trnovo - vrtec: 14.00-14.20

23. junij in

22. sept.

Trnovo: 14.20-14.40Lokve: 14.55-15.30Grgar: 16.00-16.45

Grgar - vrtec: 9.45-10.30 8. sept.

Čepovan - vrtec: 11.00-11.45

16. sept.

Čepovan OŠ: 11.45-12.45Čepovan: 12.45-13.45Banjšice: 16.30-16.45Bate: 16.50-17.15Grgarske Ravne: 17.20-17.40Zabrdo: 17.40-18.00

URNIK SPLOŠNE AMBULANTE ČEPOVANponedeljek 8.00–14.30četrtek 13.30–20.00

Telefon: (05) 33 11 180 URNIK AMBULANTE NA TRNOVEMVsak drugi in četrti torek v mesecu(8. in 22. julij, 12. in 26. avgust, 9. in 23. september) med 15. in 19. uro. Telefon: (05) 30 71 001

OBVESTILA

ŠOLSKI KOTIČEK - OŠ GRGAR

Vabilo k soustvarjanjuinformatorja PLANOTASe je v vašem kraju zgodilo kaj, kar bi radi povedali sovaščanom in prebivalcem sosednjih vasi? Poznate koga zanimivega? Bi radi predstavili problematiko svojega kraja? Delujete v društvu, ki bi ga radi predstavili? Si želite pisati in soustvarjali informator PLANOTA? Če je vsaj eden od vaših odgovorov pritrdilen, vabljeni k sodelovanju. Veseli bomo vsakega vašega prispevka.

Naslednja številka bo izšla 19. septembra 2008. Pripevke in napovedi dogodkov je treba oddati najkasneje do ponedeljka, 1. septembra 2008. Lahko jih pošljete na elektronski naslov info@planota.si ali jih oddate na sedežu uredništva v Turistični pisarni Lokve.

Uredništvo

DAN MAMIC IN POMLADNI DANUčenci POŠ Grgar so za materinski dan in začetek pomladi pripravili proslavo. Prvi so nastopili učenci tretjega in četrtega razreda s pesmijo Zvončki in trobentice. Četrti razred je predstavil svoje mamice. Zapel nam je tudi šolski pevski zbor. Učenci prvega in drugega razreda so zaigrali igro Pozdravljena, pomlad. Učenke tretjega

razreda so s plesom prikazale, kako so včasih ženske prale perilo. Na koncu smo se poslovili s pesmijo, pomahali staršem in jih povabili na razstavo naših izdelkov (na sliki) ter na pogostitev.

Učenci 2. razreda

TRŽNICA NA LOKVAH

Vsako nedeljo med 12. in 17. uro na Lokvah lahko na tržnici kupite domače sire in druge dobrote.Vabljeni!

DRUŽINALepa je velika družina,ko otroci se igrajo.A kaj, ko po hišibosi divjajo.

Mama in očka radi jih imajo, ko pridnose igrajo.Zvečer pa zgodaj spat gredo,da zjutraj spočitiv šolo romajo.

Anita Klanjšček, 4. razred

Kosovir, kam letiš?Odgovor v gorah dobiš.Sonce me bo grelo tam, da ne bom ves zaspan.Omamno trava tam diši, lahko si brez skrbi.Vrni se, vrni se, saj radi te imamo.In tvoje krasno petje nam vsem je drago.Radi te imamo Kosovir.

Ko mama sama kuha, diši iz lonca topla juha.

Zdaj pride še tata, ki mu bolj diši solata.

Ker solate ni, se oče jezi, a ga mama pomiri.

Še sinek sladko zaspiin takrat se v hiši vse umiri. Ko zjutraj sinek se zbudi,

mami v službo se mudi. Nikoli ne zamudi,

ker sinek z jokom jo zbudi. Špela Pavlin in Aljaž Podgornik, 4. razred

PESEM O MAMI

Učenci tretjega razreda smo potovali po domišljijskih deželah. Ustavili smo se tudi v deželi Kosoviriji. Pisali smo pesmi na akrostih KOSOVIR. Najlepšo je napisala in tudi uglasbila Gaja Okretič Kogoj.

Foto: arhiv OŠ Grgar