1

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTE

Številk

a 4

, leto I, 1

9. d

ecember

20

08

UVODNIKPred vami, dragi prebivalci ter prebivalke Banjške in Trnovske planote, je že četrta številka informatorja Planota - letos tudi zadnja. S prihodnjim letom začnemo šteti znova. Jesen je mimo, vstopili smo v najhladnejši del leta, v tistega, ki nam ponuja največ časa za druženje z najbližnjimi, za mala opravila v zavetju svojega doma, za gretje ob zakurjenih ognjiščih, za branje in razmišljanje o vsem novem, kar nas čaka v prihodnjem letu.V tokratni, praznični številki, boste lahko prebrali marsikaj zanimivega. Za vas smo zbrali precej raznovrstnih novic s celotne Planote. V rubriki Naši sosedje predstavljamo nagrajenko Mestne občine Nova Gorica iz Grgarja. V rubriki, kjer se predstavljajo društva, predstavljamo prav tako nagrajeno Turistično društvo Lokovec. Tokrat je na vrsti spet predstavitev Osnovne šole Čepovan. Prisrčne želje ob prihajajočih praznikih in novem letu v imenu celotnega uredniškega odbora in Lokalne razvojne fundacije Banjške in Trnovske planote.

Polona Kante Pavlin, odgovorna urednicaKOLEDAR DOGODKOV

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTI “Z GLASBO PO PLANOTI”V okviru cikla Z glasbo po Planoti, ki ga že drugo

sezono organizira društvo Planota, bo tudi v letošnjem ciklu božično-novoletnih koncertov v

cerkvah po Banjški in Trnovski planoti pester izbor glasbenih dogodkov. VABLJENI!

Sobota, 20. december 2008, LokovecV cerkvi sv. Petra in Pavla v Lokovcu

bodo ob 18.00 nastopile članice Vokalne skupine Kresnice s kitaristom Dinkom Hrabrićem.

Petek, 26. december 2008, GrgarV cerkvi sv. Martina v Grgarju

bo ob 16.30 nastopila domača Vokalna skupina Grgar z gostom, organistom Gregorjem Klančičem.

Nedelja, 4. januar 2009, Sveta GoraV baziliki na Sveti Gori bo ob 17.00 (po maši) nastopil

MePZ Lojze Bratuž iz Gorice (IT), ki že vrsto let uspešno druži pevce z obeh strani meje.

25. december, Sveta Gora: Božično-novoletni koncert Goriškega pihalnega orkestra, Vokalne skupine Grgar in Noneta BrdaVabljeni v baziliko na Sv. Goro, kjer bo ob 17. uri

božično-novoletni koncert!

7. februar, Trnovo: Planota poje 2009Tokrat bodo pevski sestavi s cele Banjške in Trnovske

planote zapeli na predvečer kulturnega praznika v dvorani na Trnovem. Vabljeni!

21. februar 2009, Grgarske Ravne: PustovanjeV soboto, 21. februarja, bo kot vsako leto pustovanje, kjer v tradicionalnih maskah preganjajo zimo ter prinašajo dobro voljo med ljudi. Prireditev bo potekala že petnajstič, na kar so v TD KUK Ravne-Bate zelo ponosni. Čez dan vas vabijo, da si ogledate zanimive maske ter običaje iz naših krajev, zvečer pa ste vsi vabljeni v Grgarske Ravne na ples v maskah.

Tradicionalne maske v Grgarskih Ravnah Foto: Dušan Bitežnik

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEHOV POLNO LETO 2009!

Avto

rji sl

ik z

a vo

ščiln

ico

so u

čenc

i 2. r

azre

da O

Š Č

epov

an: A

nika

, Kaj

a, Lu

ka, M

arja

na, N

ejc,

Nik

a, Po

lona

, Reb

ecca

in T

omaž

.

2

AKTUALNO

Koledarska zima se ne spogleduje z vremenom, še manj pa s podnebnimi spremembami, ki smo jim

sedaj priča. Začne se, kot vedno, ob zimskem solsticiju. Naši predniki, ki jim je narava pomenila preživetje, so bili mnogo bolj čuteči opazovalci njenih sprememb kot smo mi danes. Prav zato so tudi zimski čas preživljali drugače kot današnji človek. Kratki dnevi in dolge hladne noči so jih silile, da so v času mirovanja narave še bolj zaznali, da so del njene substance. To je bil tudi čas poglobljenega premišljevanja in spoznanja, da je posameznik le del skupnosti, od katere je soodvisen, ter da samo tako lahko živi in preživi. Daljše noči so takratnemu človeku, ob goreči trski ali sveči, burili domišljijo, zaradi katere so se razbohotili vsi mogoči strahovi, ki so se potem utelešali v razna nadnaravna bitja, ki naj bi človeku pomagala ali pa ga pogubljala. Del tega nadsveta se je ohranil v našem bogatem ljudskem izročilu, ki pa je od planote do planote, od doline do doline drugačno. Vendar so pri tem odigrala najpomembnejšo vlogo ognjišča in lončene peči, saj so bila to v tistem času središča, okoli katerih se je odvijalo družinsko življenje, in to od teme do teme.Že sam začetek zime, ki se začenja v najdaljši noči, jo je zaznamoval z zimskim kresom. Tega so predniki kurili na določenih vrhovih, da bi njegova svetloba pomagala onemoglemu soncu, da ne bi ugasnilo. Eden najpomembnejših praznikov je bil gotovo božič, z vsemi navadami in običaji, ki so ga še posebno določali. Takrat so tudi postavili k “bohkovem kotu” neokrašeno zimzeleno drevesce, jaslice pa so bile le v cerkvah. Božične dobrote z nepogrešljivo potico so bile pač take, kot so jih zmogle posamezne družine. Obdarovanj takrat še niso poznali, predvsem otroci pa so bili veseli, če jih je v tistem času obdaril “Jezušček” s snegom. V nekaterih krajih na Goriškem so na božično noč, na ognjišču, kurili še drevesni panj ali čuljo, ki naj bi gorela vsaj do novega leta in imela čarodejno vlogo v čaščenju sonca.Praznovanja novega leta niso poznali. Bilo je le nekaj običajev, ki pa so se od vasi do vasi razlikovali. Zdi se, da je bil vsesplošen običaj le tisti, po katerem so zadnji dan v letu namenili čiščenju vseh hišnih prostorov, vsi člani družine pa so se takrat še umili, da bi odšli čisti v novo leto.Kmalu za tem je ljudi razveselil še eden pomembnejših krščanskih praznikov, in sicer sveti trije kralji, povezani z nekaterimi običaji. Za njimi so vsako leto, na vseh hišnih vratih, ostali napisi: G+M+B z letnico. Poseben hišni praznik so bile v tistem času tudi koline, ki pa so jih imeli le tisti z dovolj zemlje. Ostali so si

Zimski čas naših prednikov$ Pavel Medvešček

Božič nekoč$ Martin Humar, 3. r POŠ Grgar,

napisal po pripovedi Jožice Černe in Rozalije Humar

Na božični večer je moja babica vedno postavljala jaslice pod božičnim drevescem. Drevesce je

bilo okrašeno s suhim sadjem in keksi. Otroci so hodili od hiše do hiše in gledali jaslice. Ob njih so prepevali božične pesmi. Ob polnoči so morali iti vsi k polnočnici. Na božično jutro so jih pod drevescem čakala darila. To je bil košek s suhim sadjem in par doma pletenih nogavic. Na božični dan je bila miza vedno praznično pogrnjena, na njej ni smela manjkati potica. Ker so bili otroci obdarjeni tudi z lešniki, so se na božič z njimi igrali igro “PIK – ČELO”. Lešnik so skrili v dlan in potresli. Eden od otrok je napovedal, ali se bo lešnik odrnil na “pik” (spodnji del) ali na “čelo” (zgornji del). Kdor je uganil pravo stran, je dobil lešnik. l

morali del tistih dobrot prislužiti z deli na sosednjih kmetijah.Pust je bil posebnež že po tem, da ni bil vsako leto na isti dan. Bil je lahko v februarju ali marcu. Takrat so ga prirejali skoraj v vsaki vasi, če je le bila dovolj velika. Sicer pa so se fantje združevali v fantarije, ki so lahko povezovale več vasi in zaselkov. Vse pa so imele svoje lokalne posebnosti, ki so jih ločevale od drugih skupin. Takratna stroga pravila so še določala, da so pri pustu lahko sodelovali le neporočeni fantje in možje, ki so ob obilni jedači in pijači s hrupnimi norčijami izganjali zimo iz dežele. Ko so na pepelnično sredo še zažgali ali pokopali pusta, pa se je za vernike začel štiridesetdnevni post. Na poljih in vrtovih pa prva pomladanska dela ter obiski sorodnikov in znancev, ki so bili zaradi vremenskih razmer skoraj ves zimski čas zelo redki. l

Marjana Šuligoj, 2. razred, OŠ Čepovan

3

Obletnica posvetitve cerkve v Ravnici $Nadja Šušmelj

Obstaja nekaj takšnega kot spomin na cerkev. Ne da se ga ujeti v pravila arhitekture ne obesiti

na rodovnik njenih prebivalcev. Etnologija je zanj premajhna veda in vrata znanosti so preozka, da bi ga spravili skozi. Če ga hočemo razumeti, moramo najprej priznati, da je cerkev bitje. Kadar se cerkev podre, obvisi njen spomin v praznem. Treba je znova postaviti stene, prekriti streho, spustiti noter ljudi, prisluhniti, ali se bo še kaj oglasilo. Ne gre zgolj za starodavne zgodbe. Cerkveni spomin nima glasu, ima pa višino, volumen, lego in izročilo. Ohranja dvig noge tistega, ki je stopal čez prag, in skrb v pogledu, zazrtem skozi okno, obrnjeno v tisto stran, od koder prihaja božji glas. Velikost cerkve se spominja vere njenih vernikov. Tisti, ki stopajo skozi vrata, nadaljujejo skoraj izgubljeni seznam sedanjih svetnikov. In visoko pod slemenom se kot pečat sveti ime, ki je neizbrisno, za vse večne čase, povezalo svojo veljavo s spominom na cerkev.23. novembra smo v Ravnici proslavili 80. obletnico posvetitve cerkve sv. Mohorja in Fortunata, ki se je gradila na vojno škodo. Temeljni kamen je bil položen spomladi leta 1927. Ob tem dogodku sta maševala župnika Jakob Rejc in Alojz Filipič. Kako pridni in zagnani so bili takratni Ravničani, pove podatek, da jo je že naslednje leto, 19. 11.1928, blagoslovil goriški škof dr. Frančišek Sedej. Na isti dan so bile blagoslovljene tudi orgle, v prisotnosti znamenitega župnika in skladatelja Vinka Vodopivca. Podatki kažejo, da je bilo ob tem dogodku v Ravnici veliko slavje. Narejena sta bila dva slavoloka, eden na mostu in drugi pred cerkvijo. Nastopil je cerkveni MePZ pod vodstvom Feliksa Filipiča, izvajal se je recital, bil je tudi orgelski koncert z mojstrom Ivanom Kacinom. Križev pot, ki je v cerkvi še danes, je bil posvečen v Gorici nekoliko kasneje. Na splošno velja, da je ravniška cerkev izredno lepa, zato smo k njeni ohranitvi zavezani prav vsi. In prav zato smo se ob koncu letošnjega leta odločili sprožiti akcijo zbiranja sredstev za obnovo strehe in fasade. Zavedamo se, da bo pot dolgotrajna, a verjamemo, da nam bo v nekaj letih uspelo izboljšati njeno podobo. Videti je, kot da Ravnica prav zaživi ob izteku koledarskega leta. Tako nas je, v veliko veselje najmlajših, pa tudi malo starejših, 7. decembra obiskal Miklavž. V prostorih nekdanje OŠ so otroci pod vodstvom Veronike Pavlin zaigrali prisrčno igrico „Če Miklavž ima zamudo“. Letos jo je tudi zares imel, pa zaradi tega ni bil nihče žalosten, da je le prišel in obdaril otroke s sladkarijami iz svojega oprtnika. Na isti dan je tudi naš župnik Lojze Kobal proslavil svoj rojstni dan. K iskrenim čestitkam in lepim željam so se poleg Miklavža pridružili še krajani Ravnice. l

Na Lokvah so se v zadnjih letih vrata najrazličnejših lokalov vedno bolj zapirala. Z decembrom pa so

se vsaj ob vikendih ponovno odprla dolgo pričakovana vrata okrepčevalnice “NA PLANOTI”, ki deluje v prostorih bivše restavracije Paradis. 12. decembra pa je bila še uradna otvoritev ob odprtju trgovine domačih dobrot in izdelkov pridnih rok ter razstave lovstva in gozdarstva. V trgovini, ki bo gostom nudila najrazličnejše produkte, izdelane po tradicionalnih metodah, v manjših serijah in neindustrijsko, bodo prodajali izdelke iz medu, čaje in druga zelišča, sire (ovčji, kozji, kravji), žlikrofe, torteline s koprivo (izdelane s koprivo, ki je pridelana na Lokvah), mesne izdelke, darila, spominke ipd. Zasnovo in postavitev razstave lovstva in gozdarstva, ki spada v okvir projekta LJUDEM (izvaja ga Fundacija BIT Planota), je pripravila Tanja Vončina. Lovstvo in gozdarstvo sta panogi, ki sta bili v Trnovskem gozdu vedno prisotni in sta zlasti v preteklosti predstavljali glavni vir preživetja. Na stalni razstavi, ki se jo bo dopolnjevalo, lahko vidite zanimive predmete gozdarjev, trofeje, ki jih je posodil Alfred Gruden, slike živali izjemnega umetnika Jurija Mikuletiča in drugo.Na otvoritvi, ki so se je udeležili domačini, predstavniki investitorjev na Lokvah, predstavniki medijev idr., je srečno pot trgovini, razstavi in okrepčevalnici med drugimi zaželela tudi podžupanja MONG, Darinka Kozinc. Pohvalila je vse dejavnosti, ki se dogajajo za ponovno oživitev Lokvi. V. d. direktorja Zavoda GOST na Planoti, Boris Kante, pa je povedal, da se bodo še naprej trudili, da bi bila ponudba za domačine in goste na Lokvah čim bolj pestra in da bo v naslednjem letu v okrepčevalnici mogoče dobiti tudi hrano. l

Otvoritev muzeja in okrepčevalnice $A. Stibilj

Goba velikanka na Trnovem

V prejšnji številki smo na tretji strani objavili sliko gobe velikanke, ki jo je v gozdu pri Trnovem našel

mož gospe Emice Hvala. Na uredništvo smo prejeli podatek, da je to borov gljivec. l

NOVICED

el ra

zsta

ve, p

osve

čen

lovs

tvu.

Foto

: P. K

. P.

4

NOVICE

Martinovanje v Grgarskih Ravnah $Gregor Breščak

Martinovo je vseslovenski praznik, ki ga nadvse radi praznujemo. Tako smo se tudi letos zbrali,

da počastimo dan, ko sveti Martin spremeni mošt v vino. V dobri družbi smo se v soboto, 15. novembra, zabavali v Grgarskih Ravnah, kjer smo praznovali pozno v noč ob glasbi Dua Pregelj. Ob tem pa ni manjkalo dobre hrane in seveda nepogrešljive rujne kapljice. l

Vokalna skupina na gradu Dobrovo. Foto: arhiv KD Grgar

Sezona 2008/09 se je za Vokalno skupino Grgar, ki jo vodi Andrej Filipič, obetavno začela. Petkova

druženja v Grgarju, kjer so z malimi koraki pred tremi leti začeli pot zasedbe, ki danes šteje 22 članov, so prerasla v željo po resnem delu in muziciranju. S sodelovanjem z mladim skladateljem Patrickom Quaggiatom, ki jim je posvetil Ljubezenski cikel na besedilo grgarskega rojaka Mateja Bora, pa so zborovsko literaturo dodatno obogatili. Prav z omenjenim ciklom so se 30. novembra predstavili na letošnjih Sozvočenjih 08 na gradu Dobrovo, v sklopu regijskih koncertov izbranih zborov s tematskim sporedom, kjer so prejeli nagrado za perspektivno zasedbo. Strokovna ocenjevalca Štefan Mauri in Andraž Hauptman sta si bila enotna in v letu 2009 bo Vokalna skupina Grgar kot nagrajeni zbor sodelovala z enim od priznanih slovenskih zborovodij. Vokalna skupina se bo v prazničnih dneh predstavila domači publiki, pesem bo zazvenela v cerkvi sv. Martina v Grgarju, še prej pa jih bo lahko slišati v družbi Pihalnega orkestra Nova Gorica in Noneta Brda na Sveti Gori ter v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Z željo, da bi vedno bolj uživali v petju, se podajajo novi sezoni naproti. l

Uspeh Vokalne skupine Grgar $Petra K.

December je mesec, v katerem si v mestnem svetu v okviru sprejetja proračuna zastavimo delo in plan

investicij na območju MONG za prihodnji dve leti. Naj omenim le nekaj večjih zadev, ki nam jih ta dokument v tem prihajajočem obdobju prinaša.Za izgradnjo vodovodnega omrežja od Bonetovšča, preko Ravnice, Zagorja, Grgarja, Biteža, Grgarskih Raven, Dragovice, Bat do Banjšic je v proračunu za leto 2009 predvidenih 8.203.000 EUR za leto 2010 pa 6.456.120 EUR. V ta sklop, poleg omenjene glavne vodovodne povezave, sodijo tudi izgradnja kanalizacije v Grgarju, povezava le-te s kanalizacijskim omrežjem v

Novice iz mestnega sveta $Boris Rijavec

Uspešni mladi gasilci iz Čepovana$Mara Bolčina

Gasilske vaje v jesenskem obdobju so bile tudi letos zelo uspešne. Pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko

in v štafetnem prenosu vode iz zajetja do zbiralnega soda. Tako so na prvenstvu GZ Goriške v Dornberku zmagali in prinesli domov pokal (na sliki od leve proti desni stojijo Aljaž Podgornik, mentorica Branka Šavle, Ana Šuligoj, Jakob Murovec, Polona Šuligoj, Tomaž Bremec; čepijo Albijon Dulaku, Luka Markič, Anika Murovec; ležita Tine Šuligoj, Ažbe Bolčina). Pionirski uspeh so dopolnili tudi člani A, ki so prav tako postali prvaki v svoji kategoriji. Istočasno pa smo se že pripravljali na 7. regijski kviz gasilske mladine 2008 v Dornberku. Pripravljali smo ekipi mlajših in starejših pionirjev. Prav mlajši pionirji so bili zelo uspešni, saj so v močni konkurenci osvojili 3. mesto. l

Foto:

Mar

a Bo

lčina

Solkanu, vsi potrebni rezervoarji, črpališča ter obnove in sanacije nekaterih obstoječih vodovodov. Prav gotovo je to, v zadnjih nekaj letih ali celo desetletjih, največja investicija, ki se bo izvajala na našem območju. Začela se bo v začetku leta 2009 in zaključila v letu 2010. Na področju vodooskrbe pa to še ni vse, saj so v proračunu predvidena tudi sredstva za vodovod v Čepovanu ter izgradnjo vodovoda Voglarji–Sedovec. Pri cestni infrastrukturi velja omeniti nadaljevanje urejanja lastništva in rekonstrukcijo krajevnih poti v Lokovcu ter rekonstrukcijo lokalne ceste Grgar–Banjšice. V sklopu slednjega se bodo izvajala dela v Grgarju, Grgarskih Ravnah in Batah. V tem primeru gre delno za prispevek oz. sofinanciranje investicije s sredstvi Soških elektrarn, v višini 300.000 EUR, ki smo si jih izborili na

5

JUSTINA DOLJAK - Živeti za kraj, dihati z njim, mu biti predan ... $ Nina Žbona

»Zaradi življenjskega dela, ki je bilo posvečeno kraju in ljudem, ki je pustilo neizbrisan pečat in dediščino

potomcem, kar bi v nasprotnem primeru lahko končalo na smetišču zgodovine.« S temi besedami je svetniška skupina Liste Banjške in Trnovske planote, na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev Turističnega društva Grgar, utemeljila predlog, zakaj naj bi gospa Justina Doljak dobila priznanje Mestne občine Nova Gorica. In dobila je diplomo za svoje dolgoletno aktivno sodelovanje na vseh področjih. Vendar pa sama poznam upokojeno učiteljico še na drugačen način. Še kot otrok se je spominjam kot gospe, ki je delala v šoli. Nisem bila njena učenka, vendar so mi prijatelji, ki jih je učila, govorili, kako je vedno ustvarjalna, polna idej in elana. Kot dijakinja in študentka sem bila vedno deležna njenih vprašanj, kot na primer: »Kako je v šoli? Ti gre dobro? Boš kmalu prišla delat v grgarsko šolo?« Ko se srečava, mi njen topel stisk roke in prijazna ter vedno vzpodbudna beseda dajo nek nov zagon in energijo. Po pogovoru z gospo Justino se mi nobena stvar ne zdi več nemogoča, saj mi vedno da občutek, da sem edinstvena oseba, ki je sposobna tudi nemogočega. Ko se srečava, ji kar hitim pripovedovati, kaj vse smo v Kulturnem društvu Grgar in v Vokalni skupini Grgar, kjer aktivno sodelujem, dosegli, kaj vse imamo v načrtih, in tudi, kje so težave. Zadovoljna je, ko mi mladi ustvarjamo in se razvijamo, in vedno pozdravlja nove pridobitve,

“Če nimaš korenin, si izkoreninjen. Imeti svoje korenine, močno in globoko v svoji zemlji kot drevo, zavedati se svojih korenin, rasti in črpati moč iz dela svojih prednikov – kako pomembno je vse to!” (Justina Doljak) Foto: Benjamin Černe

ki se zgodijo na Banjški in Trnovski planoti. Sama ima še veliko idej in načrtov, ki čakajo nekje v skritem kotu njenega srca na razcvet. In verjamem, da nas bo njeno poslanstvo še dolgo let spremljalo in da bo gospa Justina še dolgo let aktivna tako, kot je bila do sedaj. Je aktivna članica ženskega pevskega zbora Univerze za tretje življenjsko obdobje, veliko let pa je obiskovala tečaj in si širila obzorja s področja italijanskega jezika. Kot vrhunec njenega življenjskega opusa bo vsekakor izdaja Grgarskega zbornika, ki ga gospa Justina, v sodelovanju z eminentnimi strokovnjaki na posameznih področjih, namerava izdati spomladi 2009. Gospa Justina, želim Vam še veliko ustvarjalnih dni! l

pogajanjih kot nadomestilo za obremenjevanje okolja in cestne infrastrukture ob gradnji objektov ČHE Avče na Kanalskem vrhu. V dogovoru z našim županom in poslancem v državnem zboru, g. Brulcem, pa v zvezi z reševanjem problematike regionalnih cest na našem območju pripravljamo sestanek z ministrom za promet, s katerim se bomo skušali dogovoriti o celoviti rešitvi in dinamiki vlaganj pri rekonstrukciji regionalk Prevalo–Grgar–Čepovan, Prevalo–Trnovo–Lokve in Čepovan–Lokve. Gre za prometnice, ki so vitalnega pomena tako za delo in življenje ljudi na našem območju, kot tudi za gospodarski in turistični razvoj naših krajev. Nadaljevali bomo tudi s prizadevanji za izgradnjo optičnega omrežja in s tem povezanega širokopasovnega internetnega dostopa za vsa gospodinjstva na celotnem območju planote. V okviru postavke razpolaganja in upravljanja z občinskim premoženjem bodo sredstva namenjena za popravilo ali dokončanje gradnje nekaterih kulturnih domov oz. objektov KS, in sicer v Čepovanu, Lokovcu in na Banjšicah. Končno se nam v letu 2009 obeta zaključek investicije v “smučarski poligon” na Lokvah. 50.000 EUR pa je namenjenih za pripravo in izgradnjo

infrastrukture kot podpora turističnemu razvoju Lokvi in okolice. Zadnje aktivnosti, dogodki ter nameni potencialnih vlagateljev in nosilcev turističnega razvoja tega območja nam vlivajo nekoliko več optimizma v smislu, da bomo le storili odločilni korak proti cilju.Pred nami je obdobje, ko bo treba zavihati rokave in se po najboljših močeh potruditi, da poleg ostalih nalog znotraj posamezne KS realiziramo vse prej omenjene naloge in cilje. Veliko smo s skupnimi močmi do sedaj že postorili, veliko pa je še za postoriti. S strpnostjo, z vztrajnostjo, medsebojnim sodelovanjem in zavedanjem, da si lahko le sami pri tem najbolj pomagamo, nam bo to prav gotovo uspelo tudi v bodoče. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k pridobivanju finančnih sredstev, realizaciji projektov ter uresničevanju boljšega jutri na Planoti. Vsem pa želim vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in razumevanja v letu 2009. l

NAŠI SOSEDJE

NOVICE

6

DRUŠTVO SE PREDSTAVI

Turistično društvo Lokovec se je rodilo ob novem tisočletju, v času, ko se je predvsem v obrobnih

slovenskih vaseh začela spreminjati socialna struktura vasi. Odzvalo se je na izzive časa in njeni člani so oblikovali program, ki izkazuje kulturno raznolikost, in se tako zoperstavlja globalizacijskim tokovom. Stavijo predvsem na bogato kulturno dediščino, s poudarkom na kovaštvu. Tako so v kraju postavili mali muzej kovaštva in oblikovali demonstracijsko skupino kovačev. Načrt o postavitvi pravega muzeja po vzoru evropskih ekomuzejev pa ostaja še neuresničena želja. Poseben poudarek dajejo ljudski pesmi in že nekaj let prirejajo koncert “Nekoč je bila pesem”, na katerem nastopajo ljudski pevci in godci iz različnih slovenskih pokrajin. S koncertom se je rodila poustvarjalna pevska skupina Domači pevci iz Lokovca in pevsko-instrumentalna skupina Vesel Garejnkančane, v letošnjem letu pa jim je uspelo izdati zgoščenko “Poslušam kovača”, na katerem so ljudske pesmi, viže in govor. Nesnovno kulturno dediščino obujajo z žetvijo in mlatvo rži, prirejajo razne delavnice, tematske razstave in vsako leto izdajo glasilo Pro loko Lokovec, v katerih najdemo zapise preteklosti. S svojim programom se predstavljajo na raznih prireditvah po Sloveniji in v sosednji Italiji. Leta 2005 so oblikovali program Muzejske poletne noči v Slovenskem etnografskem muzeju, nekaj semen njihovega dela pa hrani tudi arhiv Radio in TV

Turistično društvo Lokovec $A. S.

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici

tel. 05 307 40 37www.hoteliwinkler.comwinkler.hotel@volja.net

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto

Miklavž obiskuje otroke v Lokovcu že dobri dve desetletji, tako da so ga nekateri prvi obdarovanci letos pričakali skupaj s svojimi otroki.

Foto: arhiv TD Lokovec

Slovenija. Nekaj let zapored so organizirali umetniško kolonijo Hrepenilda, skrbijo pa tudi za urejenost kraja in pohodniške poti na Lašček, kamor vsako leto vabijo pohodnike za velikonočni ponedeljek. Financirajo se predvsem s sredstvi iz različnih razpisov. Med drugim so kot partnerji sodelovali v čezmejnem projektu Interreg IIIA Italija – Slovenija, pri projektu Ljudsko izročilo v pesmi in besedi, trenutno pa so aktivni pri projektu LJUDEM, ki ga financira Norveški finančni mehanizem. Seveda vse to ne bi bilo možno brez požrtvovalnega predsednika društva Miroslava Šuligoja Bremca, v Novi Gorici živečega Lokovčana.TD Lokovec je poleg nagrade MONG v letošnjem letu prejela tudi naziv NAJ NeVladna Organizacija Goriške statistične regije v upravni enoti Nova Gorica. Glasovanje, ki ga je poleti organizirala Fundacija Banjške in Trnovske planote, je pokazalo, da je prav TD Lokovec eno od najbolj aktivnih in uspešnih društev v naši okolici. l

Medžupnijska gorska Karitas (MŽGK) s sedežem v Grgarju deluje že 11 let in povezuje 9 župnij na

območju Trnovske in Banjške planote. Vodilo letošnjega Tedna Karitas “Rad te imam, zaupam ti!” (potekal je med 24. in 30. novembrom) je bilo posvečeno mladim, zato smo na dan odprtih vrat vstopili v podružnici OŠ Solkan, Trnovo in Grgar. Srečanji sta bili zelo prijetni, otroci so pokazali veliko radovednosti in zanimanja. Pripovedovali so o lastnih dobrih delih doma, v šoli in bližji okolici ter postavljali veliko vprašanj. Srečanji sta minili kot bi trenil, na koncu so otroci na Trnovem še izrazili željo in povedali, da bodo v tem času zbrali nekaj igrač in šolskih potrebščin ter nam jih izročili za potrebe najbolj revnih otrok. Grgarski učenci pa so povedali, da so ob odhodu učiteljice v Afriko na začetku šolskega leta, zbirali obleke in kopalke za tamkajšnje otroke. Predstavnice MŽGK, Elizabeta iz Grgarja, Vida iz Trnovega (Nemci) in Julijana iz Ravnice, se iskreno zahvaljujemo učiteljicam obeh OŠ za prisrčen sprejem in možnost, da smo otrokom lahko predstavile naše delo v Karitas. l

Teden Karitasa na Planoti $Julijana Spina

TD Lokovec se predstavlja v Slovenskem

etnografskem

muzeju v Ljubljani leta 2005.

Foto: arhiv TD Lokovec

7

ŠOLSKI KOTIČEK - OŠ ČEPOVAN

Avstrijski državni zbor je 14. maja 1869 sprejel dopolnilni zakon, s katerim je postala šola državna

ustanova. Učitelj je bil plačan od države, zanj je bila predvidena štiriletna izobrazba. Prišlo je do množičnega odpiranja šol. Za učence, ki so bili v določeni razdalji od šole, je bil obisk pouka obvezen, za otroke, ki niso bili zajeti v šolski okoliš, je bilo predvideno poučevanje potujočih učiteljev in ustanavljanje potovalnih šol.Prva uradno ustanovljena enorazrednica v Čepovanu je bila 1872. leta. Prostor za pouk je dal domačin Franc Podgornik, po domače pri Farbarju, danes pri Medvedu. Učiteljsko službo je nastopil Jože Srebrnič iz Solkana, ki je v Čepovanu poučeval do leta 1880.Leta 1876 se je pouk preselil v večjo sobo pri Antonu Kofolu, kjer se poučevalo do 1906. leta, ko je bila zgrajena šolska stavba.V šolskem letu 1883/84 je prišel v Čepovan učitelj Anton Mlekuž iz Bovca. V Čepovanu je poučeval 40 let, se tu poročil in postal domačin. S svojo strogostjo in doslednostjo je izkoreninil nepismenost v Čepovanski dolini.1906. leta, ko je bila zgrajena šolska stavba, je šola dobila status dvorazrednice. Poučevati je začel Lojze Lovrenčič, nato pa Jože Berce, ki je razvil pestro kulturno življenje na vasi. Njegovo delo je nadaljeval Ciril Kofol.Pouk je bil prekinjen med 1. svetovno vojno. Ponovno se je pričel leta 1918 v obnovljeni šoli.S prihodom novih gospodarjev Italijanov se je začel slovenski jezik izpodrivati iz šole. Učitelji so izgubljali službe in raje emigrirali v Jugoslavijo, kot bi se podredili novemu režimu. V času fašizma so v šoli poučevali italijanski učitelji, ki so strogo kaznovali vsakega, ki je govoril slovensko.V jeseni 1943, v prvem letu partizanske šole, so pouk zaupali študentkam ali dobro opismenjenim mladinkam.8. 11. 1943 je s poukom v domačem jeziku pričela Vera Kofol. Ta je najprej potekal v šoli, potem pa v veroučni kapeli pri cerkvi.V šolskem letu 1944/45 je pričel pouk novembra, končal pa je 10. 6. 1945. Zaradi številnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Poučevale so Vera in Antonija Kofol ter Irma Vončina.

S poukom, ki je potekal v kapeli pri cerkvi, se je nadaljevalo 23. 10. 1945, po končani 2. svet. vojni. Prvi učitelj je bil Slavko Vuk z Vrhnike. Do šolskega leta 1952/53 je bila šola enooddelčna, do leta 1957/58 dvooddelčna, po letu 1958/59 pa trioddelčna. Osnovna šola Čepovan je bila samostojna s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. Upraviteljica in učiteljica je bila domačinka Leopolda Podgornik; skrbela je tudi za kulturno življenje na vasi. Z letom 1958 je vodstvo šole prevzel Rado Bolčina in jo uspešno vodil do upokojitve leta 1995.V šolskem letu 1963/64 je šola v Čepovanu postala centralna šola s štirimi podružnicami: na Vratih, Lokvah, v Srednjem in Gornjem Lokovcu; to pomeni, da je finančno poslovanje in upraviteljstvo potekalo iz centra, medtem ko je pouk še vedno potekal na podružnicah od 1. do 8. razreda vse do šol. l. 1969/70, ko so učenci višjih razredov pričeli hoditi v šolo v Čepovan. V šolskem letu 1969/70 je prišlo do organizacijskih sprememb v šolski mreži. Na OŠ Čepovan je bila organizirana popolna osemletna šola s predmetnim poukom in tujim jezikom. Od šolskega leta 1969/70 do 1991/92 so se zaradi premajhnega števila otrok postopoma ukinjale podružnične šole, nazadnje v Gornjem Lokovcu.Od leta 1991/92 smo izvajali program celoletne male šole; v šol. l. 2005/06 se je le-ta preoblikovala v vrtec.Magda Klanjšček Stare je bila ravnateljica šole v letih 1995 – 2003, od tega leta do leta 2007 pa Magda Šavnik.Do leta 2001 je pouk potekal v dveh kombiniranih oddelkih na nižji stopnji in štirih samostojnih oddelkih na višji stopnji. Zaradi manjšega števila otrok so se po tem letu začeli uvajati kombinirani oddelki tudi na višji stopnji. Danes se pouk izvaja po predmetniku devetletne osnovne šole v štirih kombiniranih oddelkih: dva sta na nižji stopnji (2. in 3. razred ter 4. in 5. razred), dva oddelka pa na višji stopnji (6. in 7. razred ter 8. in 9. razred). Ravnateljica šole je Helena Hvala, ki je to delo pričela opravljati marca 2007. l

Šolstvo na Čepovanskem v letih 1872 – 2008 $ Zdenka Plesničar (povzela po knjigi Rada Bolčine in Mare Bolčina, Čepovan skozi stoletja, 2003)

Nova pridobitev O

Š Čepovan v letošnjem

letu so igrala. Foto: arhiv OŠ Čepovan

8

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTEIzdaja: Fundacija BIT Planota, Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante Pavlin, Uredniški odbor: Miroslav Šuligoj Bremec, Pavel Medvešček, Boža Hvala, Zdenka Plesničar, Lektoriranje: Tina Stare, Oblikovanje: _ViiVa_Naslov uredništva: Turistična pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici, Elektronska pošta uredništva: info@planota.si, Tisk: Grafika Soča, Naklada: 1300 izvodov

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICETrnovo - vrtec: 11.30-12.10

26. jan., 23. feb. in

23. mar.

Lokve: 12.30-13.10Trnovo OŠ: 13.30-14.15Trnovo: 14.15-15.00Grgar: 15.30-16.50

Grgar - vrtec: 9.45-10.30

12. jan., 9. feb. in

9. mar.

Čepovan - vrtec: 11.00-11.40

20. jan., 10. feb. in

17. mar.

Čepovan OŠ: 11.40-12.35Čepovan: 12.35-13.30Banjšice: 16.30-16.45Bate: 16.50-17.15Grgarske Ravne: 17.20-17.40Zabrdo: 17.40-18.00

URNIK SPLOŠNE AMBULANTE ČEPOVAN ponedeljek 8.00–14.30 četrtek 13.30–20.00

Telefon: (05) 33 11 180

URNIK AMBULANTE NA TRNOVEM Vsak drugi in četrti torek v mesecu [23. september, 7. in 21. oktober, 11. in 25 . november ter 9. in 23. december] med 15. in 19. uro.

Telefon: (05) 30 71 001

OBVESTILA

Vabilo k soustvarjanju informatorja PLANOTASe je v vašem kraju zgodilo kaj, kar bi radi povedali sovaščanom in prebivalcem sosednjih vasi? Poznate koga zanimivega? Bi radi predstavili problematiko svojega kraja? Delujete v društvu, ki bi ga radi predstavili? Si želite pisati in soustvarjali informator PLANOTA? Če je vsaj eden od vaših odgovorov pritrdilen, vabljeni k sodelovanju. Veseli bomo vsakega vašega prispevka.

Naslednja številka bo izšla 20. marca 2009. Pripevke in napovedi dogodkov je treba oddati najkasneje do ponedeljka, 9. marca 2008. Lahko jih pošljete na elektronski naslov info@planota.si ali jih oddate na sedežu uredništva v pisarni Lokalne razvojne fundacije Banjške in Trnovske planote na Lokvah (1. nadstropje, služben vhod bivše restavracije Paradis).

Uredništvo

OKREPČEVALNICA “NA PLANOTI” NA LOKVAHNovo ustanovljen zasebni Zavod za gostinstvo in turizem (na kratko Zavod GOST) na Planoti je na Lokvah, kjer ima sedež, od začetka decembra ob vikendih odprl OKREPČEVALNICO “NA PLANOTI” (v prostorih bivše restavracije Paradis). V trgovini dobrot narave in izdelkov pridnih rok pa lahko kupite doma pridelane izdelke (sire, mesne izdelke, izdelke iz testa, med idr.) ter darila in spominke, narejene doma.

Urnik:PETEK 17.00 - 24.00

SOBOTA 17.00 - 24.00 NEDELJA 11.00 - 20.00

MUZEJ LOVSTVA IN GOZDARSTVAOdprto ob petkih in sobotah med 17. in 24. uro in ob nedeljah med 11. in 20. uro v okrepčevalnici “Na Planoti” na Lokvah. Vabljeni!

RAZSTAVA IN PRODAJA DOBROT NARAVE IN IZDELKOV SPRETNIH ROK V MERCATOR CENTRUV času prednovoletnih dni bo v Mercator centru v Novi Gorici do srede, 31. decembra 2008 med 9. in 21. uropotekala razstava in prodaja dobrot narave in izdelkov spretnih rok članov Društva ljubiteljev narave Planota.Prodajni razstavi se bodo pridružili tudi učenci Tehniškega šolskega centra Nova Gorica in Srednje poklicne in tehniške kmetijsko - živilske šole Nova Gorica. Učenci se bodo predstavili s stojnicami in delavnicami.Vljudno vabljeni!

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE Lokalni razvojni fundaciji Banjške in Trnovske planote

(Fundaciji BIT Planota)

V letu 2007 je slovenska vlada sprejela zakon, po katerem lahko vsak posameznik 0,5 % od dohodnine nameni nevladni organizaciji (NVO), ki deluje v družbenem interesu. Do sedaj je Fundacija BIT Planota, ki se večinoma financira iz različnih projektov, ki jih financirata Evropa in Norveška, delno tudi Republika Slovenija in MONG, zbrala za svoje delovanje na območju Banjške in Trnovske planote ter širšem območju Goriške statistične regije kar nekaj sredstev. Ker pa so stroški DDV-ja pri večini projektov neupravičeni stroški, nam od Vas namenjena sredstva pomenijo veliko olajšanje in lažjo izvedbo projektov. Ekipa Fundacije BIT Planota vas poziva, da nam (v kolikor tega niste že storili)izkažete zaupanje in namenite 0,5 % od svoje dohodnine.Boris Kante, odg. vodja projektov (Fundacija BIT Planota)