1

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTE

Številk

a 1

, leto II, 2

0. m

ar

ec 20

09

UVODNIKZima se poslavlja, začenjajo se toplejši in daljši dnevi. Pred vami, spoštovani prebivalci in prebivalke planote, pa je že nova številka informatorja Planota - prva letos. Čas, ki je pred nami bo ugoden za čiščenje, pospravljanje, delo na vrtovih in njivah. Vseeno pa upamo, da boste v tokratni številki našli tudi kaj zanimivega za prebrati.Ker se bliža čas kurjenja kresov, vam ponujamo nekaj v razmislek o tradiciji kresov in čistemu okolju. Za vas smo spet pripravili nabor dogodkov, ki se jih lahko udeležite to pomlad, zbrali pa smo tudi različne novice s Planote. V rubriki Naši sosedje predstavljamo še enega zbiratelja, v rubriki, kjer se predstavljajo društva, pa predstavljamo Pašno skupnost Vrše in Čepovana. Mladi se s svojimi izdelki predstavljajo v okviru Podružnične osnovne šole Grgar. Uvedli pa smo tudi novost - kratko rubriko, v kateri se bomo posvetili preteklosti na Planoti.Vabim vas, da se nam pridružite pri ustvarjanju informatorja Planota - vsak glas je dobrodošel.

Polona Kante Pavlin, odgovorna urednica

KOLEDAR DOGODKOV

29. in 30. april 2009: FURNGA 2009Prvi dan dopoldan bodo gozdarji podirali smreko. Kasneje bodo pripravljen jambor naložili na voz in ga do večernih ur pripeljalina Trnovo, kjer bo v večernih urah zabava s kulturnim programom. Naslednji dan zjutraj bo konjska vprega z jamborom krenila proti Novi Gorici, kjer bodo ob 15. uri postavili mlaj. Pridružite se Furngi 2009!

9. maj, Lokovec: Slovesnost ob 65-obletnici ustanovitve brigade

“Garibaldi” in Artilerije IX. korpusaVabljeni na slovesnost in odprtje

spomenika v organizaciji OZB Nova Gorica, KOZB Lokovec, TD Lokovec in

KS Lokovec!29. maj, Lokovec:

VSESLOVENSKI PRIŽIG OGLARSKE KOPE

Vabljeni na kulturno-etnološko prireditev, ki ga organizira

TD Lokovec!

9. maj 2009, Lokve: PREDSTAVITEV

RAZGLEDNICE LOKVIDruštvo LO-KO pripravlja novo razglednico Lokvi.

Vabljeni!

13. april 2009, Lokovec: VELIKONOČNI POHOD NA LAŠČEKV okviru Pohodniške transverzale 2009 TD Lokovec organizira tradicionalni pohod, ki se bo začel ob9. uri izpred cerkve v Lokovcu. Po končanem pohodu bo mogoč tudi ogled Malega muzeja kovaštva in prikaza vrtanja lesenih cevi. Vabljeni!

3. maj 2009, Bate: BATOVSKA KROŽNA POT

V okviru Pohodniške transverzale 2009 se bo ob9. uri v Batah začel pohod

Batovska krožnapot. Vabljeni! Dodatne

informacije dobite na telefonski številki

031 611 036.

10. maj, Grgar: POHOD Grgar-Sv. Gora-Baske-Bitež-GrgarKS Grgar bo v okviru Pohodniške transverzale 2009 organizirala tradicionalni pohod. Predviden čas začetka je ob 8. uri v Grgarju. Dodate informacije: Vlado Kokoravec, 031 278 211.

23. maj, Levpa: POHOD “Kje so tiste stezice?”V okviru Pohodniške transverzale 2008 bo Športno kulturno turistično društvo Levpa

organiziralo tradicionalen pohod “Kje so tiste stezice” z začetkom ob 9. uri. Zagotovljen bo topel obrok. Dodatne informacije: Miran Jug,

041 536 957.

25 in 26. april, Avče: SPUST Z GORSKIMI KOLESI ŠKTD Avče organizira 6. tekmo za slovenski pokal v spustu z gorskimi kolesi. Vabljeni!

Foto: Benjamin Černe

22. april 2009, Čepovan: OTVORITEV RAZSTAVE O ZELIŠČIH OB DNEVU ZEMLJE V OŠ ČEPOVAN Ob svetovnem dnevu zemlje postavljamo na ogled razstavo “O zeliščih”, ki sodi v okvir projekta LJUDEM, podprtega s strani Norveškega finančnega mehanizma. Organizirata OŠ Čepovan in Fundacija BIT Planota.

5. april 2009, ob 15.00, Sveta Gora: ODPRTJE 4. RAZSTAVE VELIKONOČNIH PIRHOVRazstava bo odprta ob sobotah, nedeljah in praznikihmed 9. in 18. uro. Po predhodnem dogovoru si je razstavo mogoče ogledati tudi izven termina. Vabljeni!

Program ob 470-letnici MARIJINEGA PRIKAZANJA URŠULI FERLIGOJ na SVETI GORI

Sobota, 16. maj 2009, ob 19.30, Frančiškova dvorana

“SVETA GORA V BESEDI IN GLASBI”Nedelja, 31. maj 2009, ob 17.00, bazilika

Slavnostni koncert Marijinih pesmi v izvedbi Slovenskega komornega zbora (dirigent Gregor Klančič)

Nedelja, 7. junija 2009, ob 11.30, Frančiškova dvorana

Odprtje razstav “ALOJZ FILIPIČ - GRGARSKI ŽUPNIK” in SPOMIN NA PRIKAZANJE MATERE BOŽJE URŠKI FERLIGOJ

Vabljeni!

2

AKTUALNO

Letošnji prvomajski kresovi so pred nami. Lansko leto jih je žal le nekaj zagorelo na tradicinalnih

mestih, to je na izpostavljenih krajih nekaterih vrhov. Danes jih vse več gori ob naseljih, na neustreznih mestih tako, da izgubljajo prvotni pomen in namen ter postajajo le še obrobni del praznovanja, ki je bolj namenjen veseljačenju. Tudi materiali za kurjenje se spreminjajo. Vse več je tistih, ki nam onesnažujejo, že tako preveč onesnaženo ozračje, ki je že danes resna grožnja človeštvu. Udeleženci kresovanja, najbrž sploh ne razmišljajo o naši bogati tradiciji kurjenja kresov, ki so obenem tudi del kulturne dediščine. V preteklosti so naši predniki ob različnih praznikih kurili kresove, danes pa so se ohranili le še v nekaterih krajih. Vsi pa izhajajo iz davnine, ko je imel takratni človek do ognja magičen odnos.Najpomembnejši kres je bil gotovo poletni, ko je sonce na svoji poti doseglo na nebu najvišji vrh, to je okoli 21. junija. Ta se je kasneje s krščanstvom premaknil na predvečer Janeza Krstnika (24. junija). Sonce je takratnemu človeku pomenilo vir življenja. Dajalo mu je svetlobo in toploto ter pospeševalo rast in zorenje pridelka, od katerega je bil povsem odvisen. Prav zato mu je hotel s kresom pomagati, da ohrani svojo moč.V še hujšo stisko pa je človeka pripeljal zimski čas. Takrat je ob najkrajšem dnevu zakuril zimski kres, da bi mu z magično močjo pomagal, da se ohrani in ponovno začne rasti. Poleg navedenih pa smo pri nas poznali še Antonov, Binkoštni, Jurjevski, pustni in Velikonočni kres.Ker je opaziti, da se nekateri že povsem pozabljeni običaji ponovno oživljajo, je pričakovati, da se bo mogoče tudi v zvezi kresovi kaj premaknilo. V ljudskem spominu so še danes živa nekatera pričevanja, ki bi jih bilo potrebno ohraniti, ali pa poiskati nam dostopne pisne vire.Spodbudna novica prihaja iz desnega brega Soče, kjer naj bi na starem kresišču, letos po skoraj sto letih ponovno zagorel kres. l

Kresovi nekoč in danes$ Pavel Medvešček

Ko pločevinke zacvetijo$ Miroslav Šuligoj Bremec

S prvimi pomladnimi sončnimi žarki se začne življenje na novo prebujati in narava človeka kar vabi v svoj

objem. Ob takem vremenu je planota prav posebno vabljiva za marsikaterega obiskovalca. Z roba planote se mu ponujajo čudoviti pogledi na Julijske Alpe, sprehod po gozdu pa mu sveže napolni pljuča.To pa je tudi čas, ko poleg vseh znanilk pomladi zacvetijo pločevinke ob cesti. Kultura našega časa, ki kaže odnos do okolja in na ogled postavlja najrazličnejših blagovne znamke proizvajalcev pijač. In kdo so avtorji te novodobne inštalacije? Podpisa ni težko najti. Najpogosteje so to mladi, katerih zabava se je osredotočila na razne mladinske klube, njihovi avtomobilski prtljažniki pa se ob vikendih spremenijo v potujoče bifeje, poleg njih so to še razni terenski delavci, od cestarjev do električarjev in celo gozdarjev. Če lahko na starejšo generacijo onesnaževalcev gledam skozi prizmo ekološke neosveščenosti, pa za mlade ne najdem opravičila. Njihovi pogledi in ravnanja bi morali biti občutljivi do tega dogajanja, nasprotno pa nam dajejo občutek popolne apatičnosti. Verjamem, da je med njimi tudi nekaj takih, ki imajo drugačne poglede in jih tovrstno dogajanje moti. Toda kje je njihov glas? Stopiti bi morali v prve vrste in biti pobudniki čistilnih in podobnih akcij.Seveda pa ni vse tako črno. V zadnjih desetih letih se je na planoti očistilo veliko črnih odlagališč, ki so nastajala kot posledica neurejenega odvoza smeti. Mnogo zavržene avtomobilske pločevine in večji kosovni odpadki so na planoto priromali iz doline in obležali po osamelih vrtačah. Danes, ko so te stvari tudi zakonsko bolj urejene, se stanje izboljšuje. Veliko zaslug za čistejše okolje imajo razna društva, ki so v svoje programe vključila čistilne akcije. Prva med njimi so to bila lovska in gasilska društva, kasneje pa so se jim pridružila novo nastala turistična. Prva taka uspela akcija v letošnjem letu se je zaključila konec februarja v Grgarju. Pod okriljem mladega Turističnega društva se je zbralo nekaj deset domačinov in na ogled postavilo zbrane smeti. Šele ob pogledu na kupe vreč, se zavemo prave problematike tega okoljskega vprašanja.V tem času bodo akcije potekla tudi po drugih krajih na planoti in če lahko storimo kaj zase in za okolje, si nikar ne zatiskajmo oči in ne preslišimo vabila, ki nas na te akcije vabijo. l

Bogat izkupiček grgarske čistilne akcije. Foto: Benjamin Černe

3

NOVICE

“Pravo vprašanje je podlaga za pravi odgovor.”www.topsel.si

Kako naj:- znižam račun za telefon, mobitel ...?- optimiziram proizvodni proces?- obdelam podatke, da bodo koristni?

TOP.SEL Edbin Skok s.p.Kontakt: GSM 040 325 314 info@topsel.si

Pustovanje s »Floskotom« $Gregor Breščak

Pustno rajanje se je v letošnjem letu začelo že v nedeljo, 15. februarja s povorko v Kanalu, kjer se je

predstavila obilica mask z vseh koncev Slovenije. Med drugim so bile tam prisotne maske iz Liga (liški pustje), škoromati, kurenti in kopica drugih nadvse zanimivih mask. Kot že nekaj let zapored so se tam predstavile tudi tradicionalne maske iz Grgarskih Raven oziroma Bat. V soboto, 21. februarja pa se je pustovanje nadaljevalo po vaseh v okolici Grgarskih Raven kot po starih običajih. Šeme so hodile po domovih ter odganjale zimo in prinašale dobro voljo, za kar so bile nagrajene z različnimi darovi. Ves dan je spremljalo toplo in sončno vreme, kar je za ta letni čas prava redkost. V tako toplem vremenu in pod težkimi zimskimi oblekami je postalo rajanje kar naporno in utrujajoče, a šeme se niso dale in obiskale kar osem vasi.Videti je bilo mogoče različne maske, nekatere tradicionalne ter take bolj politično obarvane. Medtem ko so Klobasonar, Muzikant in sprevod plesali po domovih, so Pustje tekali po vasi in preganjali ljudi s kleščami. Ker so naši politiki s svojimi norostmi podobni pustu čez celo leto, se mimo njih seveda ne da. Tako so povabili medse vrhunec tehnologije, ki jo premore Slovenska vojska, oklepnik finsko Patrijo ter najboljšo posadko specialnih enot, ki jo je spremljala ministrica za obrambo. Tako je bilo od milijonov zapravljenih za Patrijo vsaj nekaj koristnega, da so se jim ljudje lahko

od srca nasmejali. V večernih urah pa se je vesela družba zbrala v Grgarskih Ravnah ter v ritmih glasbe plesala pozno v noč.Na pustni torek pa se je letos prvič pustna karavana predstavila v Tržiču (Monfalcone), kjer je potekala 125. tradicionalna povorka vozov ter pustnih skupin. Kljub temu da so na povorko prišli v okrnjenih vrstah, ker je bil to delovni dan, so občinstvo zelo navdušili, še posebej zamejske Slovence, ki so jih pospremili z bučnim aplavzom. Naslednji dan je sledil »žalosten dogodek«, poslavljanje od »Floskota«, tj. namišljen lik, ki pooseblja pusta. Naprtili so mu vse nezgode in težave prejšnjega leta, ga v sprevodu pospremili na zadnji poti ter ga sežgali na grmadi z željami, naj v miru počiva do naslednjega snidenja, da bi v letošnjem letu ne naredil preveč težav.l

Sprevod pustnih šem v okolici Grgarskih Raven. Foto: Gregor Breščak

Predstavniki »Slovenske vojske« z oklepnikom v ozadju. Foto: Gregor Breščak

Pustovanja tudi v drugih krajih na Planoti $A. S.

Na pustno soboto je po Trnovem in okolici hodilo odganjati zimo okoli 4o pustarjev vseh starosti.

Na pepelnično sredo pa so pusta pokopali. Še posebno žalostna je bila žena Salome.Nekaj pustarjev pa se je v soboto oz. v torek zbralo tudi v Ravnici, Grgarju, Čepovanu, na Lokvah. l

Pokop pusta na Trnovem. Foto: Erik Simonič (http://es-art.deviantart.com)

4

NOVICE

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v soboto, 7. februarja 2009, je bil v kulturnem

domu na Trnovem koncert Planota poje 2009.Čeprav je bilo prvotno predvideno, da se bo program začel z Zdravljico in s prižigom bakel ob ognju miru in ljubezni pri spomeniku NOB na Trnovem, se je zaradi slabega vremena vse skupaj odvilo v kulturnem domu. Pevci ter pevke domačega MePZ Trnovo, MePZ Čepovan, Vokalne skupine Grgar, MoPZ Ravnica in Domači pevci iz Lokovca so najprej družno zapeli slovensko himno. Sledil je pozdrav predsednika KS Trnovo, Janeza Rijavca – Giannija, ki je zbrane med drugim tudi s Prešernovo recitacijo pesmi Je od vesel’ga časa uvedel v praznovanje kulturnega praznika.Sledil je nastop Domačih pevcev iz Lokovca, ki so zbrane v trnovski dvorani razveselili s pesmimi, kot se jih je pelo nekoč na Planoti. V nadaljevanju sta nastopila še Vokalna skupina Grgar in MePZ Čepovan in z zahtevnim programom dokazala, da so mladi pevci in pevke, ki se združujejo na območju Planote, polni zagona in energije.Program je povezovala Dolores Strosar, z recitacijo Prešernove balade Orglar pa je kulturni program popestril Boris Rijavec. Že tradicionalen večer na Trnovem, namenjen predvsem spominu na našega največjega pesnika, je privabil kar nekaj poslušalcev. S tem so se tudi Planotarji pridružili vsem Slovencem, ki jim praznik slovenske kulture nekaj pomeni. l

Praznovanje slovenskega kulturnega praznika na Planoti $Polona K. Pavlin

Vokalno-instrumentalno skupino Kresnice sestavljajo pevke Boža Hvala, Matejka Černe,

Mojca Milone ter kitarist Dinko Hrabrič. Že 13 let delujejo pod okriljem MePZ Trnovo. Njihov repertoar je širok, najbolj radi pa prepevajo slovenske popevke 70-

Kresnice navdušile na gostovanjih$A. S.

Kresnice v Berlinu v družbi njihovega tamkajšnjega gostitelja, župnika Izidorja Pečovnika – Dorija. Foto: arhiv Kresnice

ih let in prav te so pred dobrim letom posneli in izdali zgoščenko »Ljubezni za vse«. Priredbe zanje je skoraj v celoti napisal član slovenskega okteta – Vladimir Čadež. Prav priredbe za triglasno petje ob spremljavi kitare dajejo pesmim nov zvok oz. izvirnost. Konec lanskega leta, decembra 2008, jih je župnik Izidor Pečovnik – Dori povabil v Berlin. Peli so v slovenski cerkvi pri polnočnici in naslednji dan, na božič. Gostovali so tudi v Hamburgu, kjer so jih slovenski rojaki zelo lepo sprejeli. V tednu dni se je med njimi spletlo pravo prijateljstvo, še posebno pa se je v njihova srca zapisal karizmatični župnik Dori. Skupina je pred tem nastopila tudi v lokovški cerkvi sv. Petra in Pavla v okviru božično-novoletnih koncertov Z glasbo po Planoti in kljub mrazu v Lokovec privabila kar nekaj za uho prijetne in kakovostne glasbe željnih poslušalcev.Februarja pa so na povabilo Slovenske izseljenske matice obeležili tudi Prešernov dan v Zadru in Dubrovniku. Poleg Slovencev so tudi Hrvati z navdušenjem prisluhnili lepim slovenskim pesmim. l

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici

tel. 05 307 40 37www.hoteliwinkler.comwinkler.hotel@volja.net

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto

Projekt Evropska vas v Čepovanu $Tina Stare

O snovna šola Čepovan je v letošnjem šolskem letu ponovno vključena v projekt Evropska vas.

Gre za javni projekt, ki ga organizira Evropska hiša Maribor v sodelovanju s Šolo za ravnatelje, k projektu pa je povabljenih devet regij v Sloveniji. Namen projekta je bolje spoznati vse pridružene članice Evropske unije, se seznaniti z njihovo kulturo, običaji, kulinariko, narodno nošo, posebnostmi, spoznati njihove državne simbole in njihov način življenja. Projekt naj bi spodbujal medkulturno razumevanje, strpnost in solidarnost znotraj Evropske unije ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete. Vsaka šola si izbere eno državo, članico Evropske unije, in jo skozi celotno šolsko leto spoznava preko različnih dejavnosti. Vse, kar na ta način nastane pri pouku, učenci v maju, na dan Evrope, javno predstavijo na skupni zaključni prireditvi. S sodelovanjem vseh šol se tako zgradi »vas«, ki prikazuje vse države v Evropski uniji. Osnovna šola Čepovan je v tem šolskem letu zadolžena za predstavitev Bolgarije. Sicer pa je v zadnjih mesecih na šoli potekalo še nekaj zanimivih dejavnosti.

5

Čistilna akcija in otvoritev informacijske table v Grgarju

$Benjamin Černe

V soboto, 28. februarja, smo v TD Grgar organizirali čistilno akcijo. Da bi združili

koristno s prijetnim, smo po končanem čiščenju otvorili novo informacijsko tablo.

V akciji je sodelovalo okoli 35 krajanov vseh starostnih skupin. Očistili smo krake cest do Prevala, Zagorja, Fobškega kala in lep kos poti proti Banjšicam. Podali smo se tudi po bregovih potoka Slatna. Skupaj smo nabrali kar 66 velikih vreč za smeti in 1,2 m3 kosovnih odpadkov. Po akciji smo se zbrali na parkirnem prostoru ob športnem igrišču, kjer nas je čakala topla malica. Tam smo imeli krajšo slovesnost s kulturnim programom in otvoritvijo nove informacijske table. Info tablo smo načrtovali že od same ustanovitve društva. Pol sredstev zanjo smo dobili na Javnem razpisu za sofinanciranje programov in investicij v kmetijstvu v Mestni občini Nova Gorica za leto 2008. Drugo polovico pa smo zagotovili iz lastnih sredstev in s prostovoljnim delom. Vrednost table je okoli 2.000 EUR. Ob otvoritvi je spregovorila Justina Doljak, tablo pa sta odkrila najstarejši in najmlajši član sobotne akcije. V društvu smo zadovoljni s številčno udeležbe krajanov, predvsem pa smo veseli, ker so se akcije udeležili tudi mladi ter otroci. Dogovorili smo se, da bomo s podobnimi deli še nadaljevali. l

Novo informacijsko tablo v Grgarju sta odkrila najstarejši in najmlajši član čistilne akcije. Foto: Benjamin Černe

NOVICE

V februarju sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Območna enota Nova Gorica in

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica organizirala okroglo mizo z naslovom »Problematika škod po divjadi in zvereh«. Predstavljena je bila problematika škod po divjadi, predvsem po divjem prašiču ter po zvereh na Banjški in Trnovski planoti, ki v zadnjih nekaj letih postaja in ostaja zelo velik problem tako kmetov kot tudi naravi. Na okrogli mizi v Grgarskih Ravnah so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda za gozdove, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, župani sosednjih občin, prizadeti kmetje in predstavniki lovcev. Predstavljeno je bilo, da na območju Banjške in Trnovske planote od leta 2006 pada število divjih prašičev in s tem tudi število škod. Kmetje so temu ostro nasprotovali. Povedali so, da le petina kmetov prijavi škodo, ostali pa so že obupali nad načinom oz. zahtevnimi postopki prijave škode in nerealnimi cenitvami škod ter izplačevanjem. Na Banjški planoti je kar nekaj kmetov opustilo rejo drobnice, saj so pred napadi volkov in medveda resnično nemočni. Na okrogli mizi je bilo povedano tudi, da se mora stremeti k zmanjšanju staleža divjih prašičev in glede na to, da se povečujejo tudi škode po zvereh na celotnem hribovitem območjum se posledično podeželje prazni in krajina zarašča, česar pa ne smemo dopustiti – so si bili enotni vsi prisotni župani. Kmetje so okroglo mizo zapustili z mešanimi občutki, saj problemi razritih travnikov in praznih njiv ostajajo.l

Problematika škod po divjadi in zvereh$Tanja Valantič Širok

Organiziran je bil zimski športni dan, ki so ga učenci preživeli na drsališču, v januarju pa je potekal plavalni tečaj. Konec januarja je bil izpeljan tudi naravoslovni dan z naslovom Življenje nekoč. Učenci 2. in 3. razreda so spoznavali, kako se je življenje v preteklosti razlikovalo od današnjega. Izdelali so tudi otroško igračo iz sena. V februarju pa seveda ni šlo brez prešernega pustnega rajanja po Čepovanu. l

6

Na severovzhodu Čepovanske doline se na višini 850 metrov nadmorske višine razprostira slikovita

planina Vrše. Pešpoti vodijo iz zaselka Vrata (45 min), Podčepovan (30 min) in lokalne ceste Čepovan – Dolenja Trebuša (30 min). Malo težja pešpot je tudi iz Dolenje Trebuše (1h 30 min). Planina daje vsakemu sprehajalcu, popotniku lep razgled na prečudovite Julijske Alpe, dolino reke Idrijce, Trebuško dolino, Vojskarsko planoto, Poldanovec, ob lepem vremenu se

DRUŠTVO SE PREDSTAVI

Pašna skupnost Vrše $Ivan Šavle

razprostirtira pogled tja do Golakov. Pogled, mir, tišina, svež zrak, to so dejavniki, ki vplivajo na dobro počujte vsakega obiskovalca planine v vseh letnih časih. S planine vodijo poti na lepe razgledne točke, kot so Škopica, Erjavčev studenec, Cilov Rob. Starejši obiskovalci jo radi obiskujejo, ker obujajo spomine iz časa druge svetovne vojne, ko je na Vrših delovala vojaška bolnica oziroma okrevališče. Od maja pa do oktobra se na planini pase živina, kar daje planini še poseben čar. Planino upravlja Pašna skupnost Vrše, obnavlja hišo, kjer se bo obiskovalec malo odpočil. Služila pa bo tudi za oddih med ob koncu tedna. l

Planina Vrše, ki je raj za sprehajalce in živino. Foto: arhiv Pašne skupnosti Vrše

ŠOLSKI KOTIČEK - POŠ Grgar

Pred počitnicami smo si zdelali maske različnih živali (tiger, panda, severni medved in ptič). Prišel

je pustni torek in čas je bil, da se prelevimo v živali, vsi skupaj pa smo predstavljali živalski vrt. Ker pa v živalskem vrtu delajo ljudje, ki skrbijo za živali smo tudi mi imeli tri oskrbnice in veterinarko, ki so poskrbeli, da nismo bili ne lačni, ne žejni. Med sprehodom po vasi smo srečali veliko domačinov, ki so nas prijazno sprejeli in nam podarili bonbone. Ljudje so nas že od daleč slišali, saj smo imeli harmonikarja Anžeta, ki je naš sprehod ves čas spremljal z igranjem, pustne maske pa smo prepevale. Pustovanje je bilo čudovito in nepozabno. l

MAMAZjutraj me mama zbudi,mi mleko segrejein zajtrk pripravi.

V šolo me pelje,domov spet pripelje,kosilo mi skuhain hlače opere.

Zame lepo besedo najde,ko mi hudo je,me potolažiin z nežno roko mi solze obriše.

Mama je sonce,ki vedno zame sije,nikdar ne zaideali za oblake se skrije.

Ker ti drugačepovedati ne znam,ti rečem:Mama, rada, rada te imam.

Tina Bizjak, 5. r.

Pustno rajanje na POŠ Grgar $Nina Žbona

MAMEVse mame na svetu, so kot orli v vetru,rade imajo rože v cvetju,in ptice v petju.

Ko se njeni otroci razživijo,celo hišo razveselijo.K mami v objem hitijoda poljubček dobijo.Matjaž Čefarin, 5. r.

MOJA MAMA

To je moja mama,

ki me v trebuščku je nosila,

za kuhanje se veselila,

je na svetu ena sama

moja ljuba mama. Erik Časar, 5. r.

Foto: arhiv POŠ Grgar

Objavljamo tri pesmi, ki so jih učenci 5. razreda POŠ Grgar ob dnevu žena napisali svojim mamam. l

7

NAŠI SOSEDJE

ŽE TRIDESET LET ZBIRA »STARO ŠARO«Zdravko Gruden, Lokvar iz Solkana $ Urška Testen

Zdravko Gruden se ima za Lokvarja, čeprav je že leta 1957 iz rojstne »Heronove« domačije odšel v

dolino na šolanje. Kasneje je kot gradbeni tehnik delal v novogoriških gradbenih podjetjih, v Solkanu pa si je sezidal hišo in si ustvaril družino. Na rojstne Lokve ni nikoli pozabil in, če je le mogel, se je podal v domači kraj. Ta popotovanja v hribe je že pred tridesetimi leti začel združevati s svojevrstnim konjičkom, za katerega se je navdušil. Zbirateljstvo starih predmetov ga je pritegnilo čisto spontano. Najprej zato, ker se mu je zdelo škoda starih predmetov, ki so jih ljudje v časih velike industrializacije množično zavračali, kasneje mu je to postalo všeč, pravzaprav ga je čisto zasvojilo. Zdravko zadnjih osem let, odkar je upokojen, živi za svoj hobi. Njegova zbirka različnih predmetov se veča in rad sodeluje pri pripravi različnih razstav, razmišlja pa tudi, kako urediti zbirko, da bo na voljo prihodnjim rodovom. Najprej kavni mlinčkiKot pove, je najprej zbiral kavne mlinčke. Ko je obiskoval številne domačije širom Banjške in Trnovske planote ter še dlje po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju, je videl še veliko drugih starih predmetov, ki so mu jih ljudje ponudili v odkup. Največ stvari je namreč od ljudi kupoval, saj so se mnogi kmalu začeli zavedati vrednosti starinskih stvari. Tako je kmalu dobil zbirko kmečkega orodja, pa različnih hišnih orodij in pribora od škafov do kolovratov. Posebnost je zbirka obličev, ki šteje kar 130 primerkov. Orodje kot delovno sredstvo

solkanskih mizarjev, je predstavil tudi na razstavi v domu Krajevne skupnosti Solkan. Zbirki 150 mlinčkov, 130 obličev ter številnih likalnikov in drugih »najljubših« predmetov, pa je zadnje čase pridružil še zbirko 150 starih razglednic Banjške in Trnovske planote. Zdravko pove, da namerava zbirko izdati v obliki zbornika. RazstaveSvoje predmete je Zdravko začel »posojati« za razstave že pred leti, prvič ko so v solkanski Karavli predstavili razstavo »Izpraznimo kašče«. Sodeloval je z 72 mlinčki in likalniki. Pred tremi leti se je uspešno predstavil na krajevnem prazniku v italijanskem Krminu, na domačih Lokvah pa je na praznovanju farnega zavetnika Sv. Antona v mesecu juniju sodeloval že trikrat. Najprej se je predstavil z zbirko starih razglednic, predlani je razstavljal kavne mlinčke, lanska predstavitev pa je bila v znamenju petrolejk, likalnikov in drugih hišnih predmetov. Zdravko je ob vsakokratni razstavi najbolj zadovoljen, ko vidi, da si ljudje radi ogledajo razstavljeno, se ob tem spominjajo svoje mladosti, posebej pa, ko pohvalijo njegovo delo. S predmeti v svoji zbirki je namreč nenehno v stiku. »Treba jih je negovati in skrbeti za zaščito, da ne bi propadali«, je povedal. Zdravko se je ob tej priložnosti hotel posebej zahvaliti sponzorjem, ki mu pomagajo, ko pripravlja posamezne razstave, posebej podjetju Euroinvest. Obljublja, da bo s svojemu konjičku še naprej zvest. Prav zato se je tudi rad vključil v novo ustanovljeno solkansko Turistično društvo, v okviru katerega je bila tudi lanska razstava obličev. l

Zdravko Gruden sredi razstave obličev v domu KS Solkan konec avgusta lani. Foto: Urška Testen

Knjige vtisov z razstav (mlinčki, razglednice in petrolejke ter likalniki) je ilustrirala Marija Alajmo iz Nove Gorice.

OKREPČEVALNICA “NA PLANOTI” TRGOVINA DOBROT NARAVE IN IZDELKOV PRIDNIH ROK

Urnik: PETEK, SOBOTA 17.00 - 24.00 NEDELJA 11.00 - 20.00

8

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTEIzdaja: Fundacija BIT Planota, Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante Pavlin, Uredniški odbor: Miroslav Šuligoj Bremec, Pavel Medvešček, Boža Hvala, Tina Stare, Lektoriranje: Tina Stare, Oblikovanje: _ViiVa_Naslov uredništva: Turistična pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici, Elektronska pošta uredništva: info@planota.si, Tisk: Grafika Soča, Naklada: 1300 izvodov

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICETrnovo - vrtec: 11.30-12.10

23. marec, 20. april, 25. maj

in 22. junij

Lokve: 12.30-13.10Trnovo OŠ: 13.30-14.15Trnovo: 14.15-15.00Grgar: 15.30-16.50

Grgar - vrtec: 9.45-10.30

6. april, 11. maj in

8. junijČepovan - vrtec: 11.00-11.40

14. april, 19. maj in

16. junij

Čepovan OŠ: 11.40-12.35Čepovan: 12.35-13.30Banjšice: 16.30-16.45Bate: 16.50-17.15Grgarske Ravne: 17.20-17.40Zabrdo: 17.40-18.00

URNIK SPLOŠNE AMBULANTE ČEPOVAN ponedeljek 8.00–14.30 četrtek 13.30–20.00 Telefon: (05) 33 11 180 URNIK AMBULANTE NA TRNOVEM Vsak drugi in četrti torek v mesecu [24. marec, 14. in 28. april, 12. in 26 . maj ter 9. in 23. junij] med 15. in 19. uro. Telefon: (05) 30 71 001

Vabilo k soustvarjanju informatorja PLANOTASe je v vašem kraju zgodilo kaj, kar bi radi povedali sovaščanom in prebivalcem sosednjih vasi? Poznate koga zanimivega? Bi radi predstavili problematiko svojega kraja? Delujete v društvu, ki bi ga radi predstavili? Si želite pisati in soustvarjali informator PLANOTA? Če je vsaj eden od vaših odgovorov pritrdilen, vabljeni k sodelovanju. Veseli bomo vsakega vašega prispevka.

Naslednja številka bo izšla 19. junija 2009. Pripevke in napovedi dogodkov je treba oddati najkasneje do ponedeljka, 8. junija 2009. Lahko jih pošljete na elektronski naslov info@planota.si ali jih oddate na sedežu uredništva v pisarni Lokalne razvojne fundacije Banjške in Trnovske planote na Lokvah (1. nadstropje, služben vhod bivše restavracije Paradis).

Uredništvo

RAZSTAVA LOVSTVA IN GOZDARSTVAOdprto ob petkih in sobotah med 17. in 24. uro in ob nedeljah med 11. in 20. uro v okrepčevalnici “Na Planoti” na Lokvah. Vabljeni!

OBVESTILA

VČERAJŠNJI ČAS

Prve smuči - »SNEŽKE« na Trnovski planoti

pripravlja Petra Kolenc (Vir: Batagelj, Borut: »Snežke« prispevek k zgodovini

smučanja na Trnovski planoti«. V: Kronika, št. 1 (2002))

Prebivalce planote je od nekdaj zaznamovala narava ter sobivanje z njo. Narava je ponujala številna dela, ki so

postajala vir zaslužka. Stoletja so se ljudje preživljali kot gozdarji, lovci, pastirji. Živeli so bolj zase, pozabljeni od ostalega sveta in komaj vedeli za svet dlje od Svetega Križa, kjer je živel grof Attems kateremu so plačevali davke.Pogled se je nekoliko razširil kasneje, ko so tudi planotarji postali del sveta, ki se je vse bolj industrializiral. Furmani so iz gozdov z vozovi v dolino vozili les za številne vodne žage, iz globokih kraških brezen so v oddaljene kraje prevažali naravni led, na Tirolskem, v Slavoniji in Dalmaciji so našli tudi sezonsko zaposlitev. Stara Avstrija je s svojim državnim aparatom nameščala uradnike v najbolj zakotne predele monarhije. Tako sta na Predmejo, vas, ki je s svojih 900 metrov nadmorske višine vedno bila bogata s snežno oddejo,

ob koncu 19. stoletja prišla dva pomembna predstavnika svojega poklica učitelj Edmund Čibej (1861-1954) ter gozdarski oskrbnik Josef Jarisch (1848-1906). Prav omenjena sta močno zaznamovala lokalno zgodovino Gore ter širšega območja Trnovske planote in med prebivalstvo vnesla nekaj duha moderne dobe, sem so zagotovo sodile tudi smuči, ali kot jih je leta 1894 prvič poimenoval učitelj Čibej z zabavnim psevdonimom Tone Smuknaprej »čevlji za sneg« - snežke…. »Škandinavec imenuje to pripravo »Ski«. O pravi letnici, kdaj so prve smuči prišle na Planoto, pa velja nekaj ugibanj. Prve smuči naj bi imel prav omenjeni Čibej, ki naj bi domnevno »rezal« sneg po Trnovski planoti že tisto zimo davnega leta 1888. Bolj verjetni viri pa postavijo prvi par smuči, ki so prispele iz Skandinavije (Oslo) na Planoto in katerih koristnost je zagotovo najprej spoznal gozdarski oskrbnik Jarisch, v čas med letoma 1889 in 1895. l

V rubriki Včerajšnji čas bomo predstavljali utrinke iz preteklosti, ki so zaznamovali življenje prebivalcev na Banjški in Trnovski planoti. Če imate tudi sami kakšne zanimive prispevke, Vas vabimo, da nam jih pošljete.

REGIONALNO STIČIŠČE NVO PLANOTA je stičišče vseh nevladnih organizacij na področju Goriške statistične regije. Vse informacije za člane in članice nevladnih organizacij so dosegljve na www.planota.si, 05 307 40 40, 040 288 097 ali info@planota.si vsak delavnik med 8.00 in 16.00 v pisarni na Lokvah!