igra vlog volk in človek – izzivi sobivanja

of 18 /18
0 IGRA VLOG Volk in človek – izzivi sobivanja Izobraževalno gradivo pripravljeno v sklopu projekta LIFE WOLFALPS EU (LIFE18 NAT/IT/000972) Avtorja: Vesna Oražem in Iztok Tomažič Strokovni pregled: Urša Fležar, Bojana Lavrič, Aleksandra Majić Skrbinšek, Maja Sever December, 2019

Author: others

Post on 25-Oct-2021

4 views

Category:

Documents


0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

Microsoft Word - E.4_Role-play cards_SLO_final.docxIzobraevalno gradivo pripravljeno v sklopu projekta
LIFE WOLFALPS EU (LIFE18 NAT/IT/000972)
Avtorja: Vesna Oraem in Iztok Tomai
Strokovni pregled: Urša Flear, Bojana Lavri, Aleksandra Maji Skrbinšek, Maja Sever
December, 2019
KARTICE 2-13: Vloge – zgodbe oseb ................................................................................................ 5
KARTICE 14-24: Stališa, ki jih osebe zagovarjajo .......................................................................... 11
KARTICA 25: Vprašanja za izvedbo simulacije diskusije ................................................................. 13
KARTICA 26: Vprašanja za evalvacijo ............................................................................................. 14
RAZLINI ZAZNAVNI POLOAJI – Ene oi in trije zorni koti ................................................................... 15
Navodila za delo ................................................................................................................................ 17
2
Namen
Na podroju naravoslovnega in biološkega izobraevanja je nain pouevanja, usmerjen v uenca, še vedno podcenjen v sami uporabi kljub zavedanju pomembnosti. Med pristope, ki spodbujajo aktivno udelebo uenca, je tudi tako imenovana igra vlog. Tovrsten pristop je uporaben pri pouevanju kompleksnih bioloških in kemijskih procesov, predvsem pa tematik, ki so e po naravi kontroverzne. V to podroje uvršamo tudi tematiko velikih zveri, ki jo je s pomojo igre vlog mogoe obravnavati z vidika upravljanja in sobivanja z njimi.
Ohranjanje velikih zveri, predvsem volka, je v najveji meri pogojeno s sprejemanjem ljudi. V Sloveniji se habitati velikih zveri in kulturna krajina prepletata, kar pogosto vodi h konfliktnim situacijam z velikimi zvermi (povzroene škode, zahajanja v bliino naselij), nemalokrat pa tudi k nestrinjanju med razlinimi interesnimi skupinami in tudi znotraj skupin samih. Uporaba igre vlog v obliki organizirane diskusije, simulacije sestankov in podobno je primeren nain za ponazoritev kompleksnosti in raznolikosti dojemanja tovrstne tematike.
V nadaljevanju je predstavljen predlog simulacije diskusije (igre vlog) na temo upravljanja in sobivanja z volkom, ki je namenjen predvsem dijakom srednjih šol. Igro vlog je smiselno uporabiti tudi pri pouevanju v osnovni šoli, vendar priporoena prilagoditev tematike (npr. vkljuitev vsebin o komunikaciji volkov v tropu in vloge posameznih volkov v tropu, vloge posameznih interesnih skupin pri ohranjanju volka in podobno).
Za poglobitev razumevanja, pridobljenega preko igre vlog, je nadalje predlagana tudi uporaba tehnike razlinih zaznavnih poloajev (t. i. perceptualno pozicioniranje), s pomojo katere laje ozavestimo svoja stališa in razloge zanje, se vivimo v vlogo drugega in poskušamo razumeti razline situacije z nevtralnega zornega kota.
Cilji
Igra vlog in tehnika uporabe razlinih zaznavnih poloajev spodbujata k:
ü spoznanju, da obstajajo razlini vidiki pojmovanja doloenega koncepta, v tem primeru sobivanja,
ü razumevanju, da interakcije z volkovi razline osebe dojemajo popolnoma drugae, ü razumevanju, da je stališe posamezne osebe odvisno od preteklih izkušenj, socialnega
poloaja in e pridobljenega znanja, ü spoznanju, da ima konflikt lovek-volk predvsem drubeno-ekonomsko ozadje.
3
SITUACIJA Moderator (uitelj) dijakom (udeleencem) predstavi situacijo, o kateri bo tekla diskusija. Nujno je,
da zagotovi dovolj podrobnosti, da se dijaki lahko vivijo vanjo.
VLOGE Za opisom situacije sledi delitev vlog. Moderator, ki pozna socialna ozadja iz katerih dijaki izhajajo
in njihova preprianja, lahko vloge bolj smiselno razdeli tako, da vsak dijak (ali par) prejme vlogo, ki je njegovih preprianj najbolj razlikuje. Po prejemu vloge, dijaki preberejo svoje besedilo in stališa, katera zagovarjajo. e je v skupini veje število udeleencev, lahko moderator nekaj dijakom dodeli
vlogo splošne javnosti – poslušalcev. Ti lahko kadarkoli med igro lahko udeleencem naslovijo dodatna vprašanja in jih zaprosijo za dodatna pojasnila.
RAZPRAVA Razpravo vodi moderator. Dijakom zastavlja v naprej predvidena vprašanja, s katerimi vodi
simulacijo razprave. Ob zastavljanju vprašanj tudi doloi osebo, ki odgovarja prva (zastavi tok razprave). Poleg tega nadzoruje simulacijo in skrbi, da pogovor tee v pravo smer in je nevtralen do
vseh udeleencev.
EVALVACIJA Po izvedbi simulacije moderator preko vnaprej zastavljenih vprašanj vodi evalvacijo razprave. Nujno za razumevanje celotnega koncepta je, da moderator s skupino povzame kaj so se tekom simulacije
nauili oziroma s im so se na novo seznanili.
4
Kartice KARTICA 1: Opis situacije
Kartica je namenjena moderatorju, ki skupini predstavi situacijo in cilje vodene diskusije (igre).
Na obmojih, kjer se kulturna krajina in z gozdom prerasle površine nerazdruljivo prepletajo, pogosto prihaja do interakcij med lovekom in ivalmi. Te interakcije so, predvsem za ljudi, ki na teh obmojih ivijo, navadno nekaj vsakdanjega. Obasno pa prihaja tudi do konfliktov, predvsem takrat, ko ivali povzroijo škodo na lovekovem premoenju ali ko dobimo obutek, da se nam prepogosto pribliujejo. Volkovi so ena izmed vrst ivali, ki v loveku vzbujajo tako strah kot tudi obudovanje. lovekovo pozornost pritegnejo predvsem zaradi svojega mogonega videza, inteligentnosti in iznajdljivosti, predvsem pa se nekako poistovetimo z njihovim nainom ivljenja v tropu, ki na trenutke lahko spominja na druino pri loveku. Nasprotno pa s strahom navadno povezujemo izraze zveri, kot so razkazovanje zobovja in jezika. Enak obutek lahko izzove tudi sreanje s psom. Verjetno je lovek skozi evolucijo razvil strah pred velikimi plenilci, tudi velikimi zvermi, v socialnem okolju pa se skozi uenje ta strah lahko še dodatno podkrepi. Da bi razumeli, da volkovi za loveka ne predstavljajo neposredne gronje, moramo poznati številne znailnosti njihove biologije, ekologije, predvsem pa vedenja. Vendar pa najveji izvor strahu predstavljajo predvsem napane pridobljene informacije (mediji in drubena omreja) in izkušnje s povzroeno škodo na premoenju. Volkovi so na obmoju Slovenije in tudi drugje po Evropi zaeli ponovno naseljevati obmoja, kjer jih desetletja ni bilo. Zaradi tega prihaja do številnejših konfliktov z volkovi med prebivalci obmoij, kjer volkove prisotnosti niso vajeni ve. V namen izboljšati razumevanje, predvsem pa sprejemanje vrste s strani ljudi, potekajo številne komunikacijske aktivnosti, katerih cilj je vzpostaviti ali ohranjati tako imenovano SOBIVANJE. Vendar pa se pojavljajo številna vprašanja, nejasnosti in tudi nepravilno razumevanje samega koncepta sobivanja. Torej, pred vzpostavitvijo vzdrnega ivljenja tako za loveka kot tudi volka, je treba zagotoviti drubeno soglasje, ki nemalokrat predstavlja trn v peti vsem, ki si za strpen soobstoj vrst vsakodnevno prizadevajo. Pred vami so zgodbe razlinih ljudi, ki ivijo z volkovi, se z njimi ukvarjajo, ali jih le zanimajo. Naša naloga je, da skušamo najti soglasje pri pojmovanju sobivanja in poskušamo najti rešitve, kako ga zagotoviti.
5
KARTICE 2-13: Vloge – zgodbe oseb Moderator razdeli kartice med udeleence delavnice. e je udeleencev ve, lahko posamezno kartico dodeli paru, pri emer doloi tistega, ki se bo vkljueval v diskusijo. Druga monost pa omogoa vkljuitev vseh udeleencev kljub vejemu številu, tako da udeleenci, ki niso prejeli posamezne vloge, dobijo vlogo splošne javnosti, katere naloga je spremljati diskusijo ter vzpodbujati razpravljavce k dodatnim obrazloitvam svojega mnenja.
Opomba: v spodnjih opisih zgodb je raba moške oblike izkljuno nevtralna oziroma nezaznamovana.
REJEC 1 ivim v osrju obmoja velikih zveri. Kmetijo imamo e odkar pomnim, vendar pa do škod nikoli ni prihajalo. Letošnje leto je bilo za nas nevzdrno, saj so nam volkovi pobili ve ovac in tudi nekaj telic. Svoje ivali imam zavarovane na pravi nain, tako, da ne uhajajo izven pašnika in ne delajo škode na tuji lastnini. Kako bo lastnik zveri – drava poskrbela za to, da njihove ivali ne bodo delale škode na mojem ozemlju? Ves as opozarjamo na ta pere problem, vendar se situacija ne premakne, nihe nas ne jemlje resno. Predlagam, da vsi »zveroljubci« pridete ivet na naše obmoje in aktivno varujete naše ivali.
REJEC 2 Tudi sam ivim s svojo druino na obmoju velikih zveri. Kmetija nam predstavlja vir preivetja, saj skoraj celotna druina vsakodnevno sodeluje pri opravilih. Ker ivali - koze redimo predvsem za mleko, nam šele konni produkti – jogurti, skute, siri predstavljajo pravi vir zasluka. e ne bi uporabljali razlinih zašitnih ukrepov, kot so ograjevanje stalnih pašnikov in v teh uporabljali visokih elektromre za zapiranje ez no, ob tem pa imeli ves as prisotnega vsaj enega pastirskega psa, ivali verjetno ne bi imeli ve. Ker ne vzrejamo koz za mesno predelavo, nam izpad vsake ivali predstavlja nepopravljivo škodo. Moje osebno mnenje je, da nihe ne bo storil ni namesto nas. Vsak kmet mora narediti vse, da izpelje svojo dejavnost.
6
LOVEC 1 Dokler niso bili volkovi v Slovenijo ponovno doseljevani, se tako obsene škode na divjadi niso pojavljale. Zdaj so naša loviša skoraj prazna. V druini ne vidimo ve monosti, kako bomo narte odstrela sploh izvedli, od esar je odvisen tudi naš obstoj. Poleg tega zdajšnji upravljavci in politiki podajajo take zahteve za odstrel volka, da jih je nemogoe izvesti. Lovci smo prostovoljci. Kdo bo plaal naše delo, da sedimo ve dni na pašniku in akamo volka, da se vrne? Lokalni kmetje pa potem s prstom kaejo le na nas, eš, e nimamo od uplenjenega volka dobika, ga nimamo elje streljati.
LOVEC 2 V naši lovski druini smo sodelovali e v številnih projektih na temo velikih zveri. Vkljuujemo se pri zbiranju vzorcev v našem lovišu, postavljanju fotopasti in ogledu najdenega plena. Menim, da lahko le skupaj naredimo nekaj za naravo, saj strokovnjaki potrebujejo nas na terenu, mi pa njih, saj le tako lahko ostanemo na tekoem glede številnosti in obmojih prisotnosti posamezne vrste, tudi volka. Menimo, da je volk ival, ki jo je potrebno spoštovati in se od nje kot lovci lahko marsikaj nauimo.
7
RAZISKOVALEC VELIKIH ZVERI Volkovi so teritorialne ivali, ki aktivno branijo svoja obmoja. Posledino se na doloenem obmoju ne morejo ezmerno namnoiti. Poleg tega se v tropu parita praviloma le vodilni samec in samica, kar predstavlja dodatno regulacijo številnosti. Pri volkovih v prvem letu pogine tudi priblino polovica mladiev, lahko še celo kakšen ve. Volje vedenje je izredno plastino, kar pomeni, da se spremembam v okolju lahko izredno dobro prilagajajo. To lahko opazimo tudi pri prehranskem vedenju. Namre, so oportunistini plenilci, kar pomeni, da se prehranjujejo s plenom, ki je najlaje dostopen in najštevilnejše zastopan na doloenem obmoju.
STROKOVNJAK – UPRAVLJALEC Za uinkovito upravljanje s populacijo volka in zagotavljanje strpnosti ljudi je potrebna uporaba razlinih upravljavskih ukrepov. Kljuno je torej omogoiti odstrel volkov, ki povzroajo nesprejemljivo škodo (npr. številne škode na istem obmoju, škode na velikih pašnih ivalih …). Vendar pa se moramo zavedati, da samo z odstrelom situacije ne bomo rešili. Na vseh obmojih, kjer je volk tudi le obasno prisoten, je treba ustrezno zavarovati svoje premoenje. S pravilno uporabo in vzdrevanjem lahko škode zelo omejimo. Pri svojem delu ves as kontaktiramo z lokalnimi skupnostmi in razlinimi deleniki, zaradi esar situacijo na terenu dobro poznamo.
8
LOKALNI PREBIVALEC 1 ivim na obmoju velikih zveri, vendar številnih sreanj z volkom in konfliktov ne obutimo. Veliko asa preivim v blinjem gozdu, vendar moramo priznati, da sem volka od dale opazoval le enkrat. Takoj, ko je zaznal mojo prisotnost, se je umaknil. Menim, da so volkovi veliko bolj previdni kot medvedi in se loveku bolj izogibajo. Ob tem menim tudi, da prisotnost volka ne poslabša kakovosti ivljenja na podeelju, saj bistvenih razlik zdaj ne obutimo.
LOKALNI PREBIVALEC 2 V zadnjem letu ves as zaznavamo prisotnosti volka ob naših vaseh. Tak nain ivljenja je nevzdren, saj si tudi otrok ne upamo ve pustiti igrati same na vasi ter ob gozdu. V šolo jih zdaj prevaa kombi, na šolskih sprehodih pa spremlja lovec. Ves as opozarjamo na problematiko, pa nas nihe od politikov in strokovnjakov ne sliši. Hkrati menijo, da volk za loveka ni nevaren. Povsod drugje se pojavljajo tudi poškodbe loveka. Se mora napad zgoditi tudi pri nas, da bo kdo od odgovornih ukrepal?
9
PREDSTAVNIK DRUŠTVA ZA ZAŠITO IVALI Volkovi so izredno inteligentne in utee ivali. Za svojo druino bi naredili vse. Tako ljube in ute ni niti lovek. Menim, da je vsaka ival dragocena, neprecenljiva, zato odstrel niti sluajno ni sprejemljiv. Vsi prebivalci, ki imajo teave z volkovi, ne naredijo dovolj za sobivanje. Financ je na voljo dovolj za vse, le za zašitne ukrepe ne. Obstajajo tudi drugi uinkoviti ukrepi namesto odstrela – zakaj pa ne bi dali vseh volkov na ovratnice in stalno spremljali, kje so? Morda sterilizirali vse pse, da se ne bi uspeli pariti? Kljuna bi bila tudi zavetiša za volkove, ki jim je trop razpadel, so osiroteli ali morda bili oznaeni kot »problematini«.
TURISTINI VODNIK Programi opazovanja ivali in obiska habitata velikih zveri omogoajo ljudem pristno izkušnjo, pridobitev novega znanja, hkrati pa premagovanje strahu pred temi vrstami. Ko vodim turiste skozi gozd, kjer opazujejo prisotnost ivali, tudi volka, pokaejo neverjetno zanimanje in navdušenost nad vrsto. Menim, da je obisk habitata volka lahko izjemno uinkovit za boljše sprejemanje vrste, poleg tega pa se turisti nauijo pravilnega obnašanja v naravi, kar vodi tudi k zmanjševanju konfliktov.
10
PREDSTAVNIK LOKALNE UPRAVE (OBINA) V naši obini smo e sodelovali v preteklih projektih na temo velikih zveri. Vedno sem bil pristaš uporabe in promocije zašitnih ukrepov, vendar jih na dolgi rok z obinskim proraunom ne moremo subvencionirati, ljudje sami pa sredstev ne bodo vlagali. e se sredstva sistemsko ne zagotovijo, bodo vsa dosedanja prizadevanja obstala. Vseeno pa menim, da je številnost populacije volka nekoliko ušla izpod nadzora in je kljunega pomena tudi zmanjšanje števila zveri.
PREDSTAVNIK MINISTRSTVA Zavedati se moramo, da je volk zavarovana vrsta, s katero se upravlja le pod natanno doloenimi pogoji. Da bi spremenili financiranje ukrepov in vpeljali nove prakse v vsakodnevno rabo, je treba spremeniti zakonodajne postopke in predpise, kar zahteva veliko dela, predvsem pa so postopki dolgotrajni. Na ministrstvu seveda podpiramo vse uinkovite naine, ki se uveljavljajo za zagotavljanje sobivanja z zvermi, predvsem z volkom, in se poskušamo im bolj proaktivno vkljuevati v reševanje problematike ter upoštevati vse poglede, za kar pa smo pogosto kadrovsko podhranjeni.
11
SVETOVALEC S PODROJA KMETIJSTVA Slovensko ozemlje je e brez prisotnosti velikih zveri v velikem delu manj primerno za opravljanje kmetijske dejavnosti. Zašita pred velikimi zvermi terja od rejcev prevelik finanni in asovni vloek, zaradi esar so rejci na obmoju velikih zveri veliko manj konkurenni na trgu kot drugi rejci. Zaradi vseh navedenih obremenitev se mladi rejci ne odloajo ve za kmetovanje. Kot posledica se slovensko podeelje še dodatno zaraša, kmalu ne bomo ve mogli pridobiti domaih mlenih in mesnih proizvodov in bomo odvisni popolnoma od uvoza.
PREDSTAVNIK VEGANOV Vsako ivo bitje ima pravico iveti dostojno ivljenje. Ljudje nimamo pravice tega odvzeti. Nikakor ni sprejemljivo, da ljudje redimo ivali, zato polemike o problematiki zveri niso na mestu. e bi se ljudje prehranjevali bolj sonaravno, predvsem pa izkorišali rastlinske vire hrane, ki popolnoma zadošajo za zadostitev potreb našega organizma, bi tovrstna problematika postala brezpredmetna. Menim, da so ljudje, ki redijo domae ivali za zakol veliko bolj moralno neodgovorni kot zveri, ki se s tovrstno hrano pa prehranjujejo.
KARTICE 14-24: Stališa, ki jih osebe zagovarjajo
REJEC 1
• Edina rešitev je poveati odstrel volkov. • Drava naj zašiti svoje zveri. • Rejci nismo dolni hraniti volkov. • Dodatnega dela nam ne bo nihe
poplaal.
• Volkovi so in bodo prisotni, nekaj al moramo ukreniti.
• Zašitni ukrepi sicer predstavljajo dodatno delo in strošek, vendar ni v primerjavi s škodo, ki jo lahko izkusimo.
12
• Upravljavci sploh nimajo pravega vpogleda v številnost divjadi, ker ne upoštevajo našega poznavanja loviš.
• Volkovi trenutno povzroajo nepopravljivo škodo okolju.
LOVEC 2
• Volkovi so potrebni za vzdrevanje ravnovesja v gozdu.
• So najboljši lovci – zato jih spoštujemo. • Nujno je sodelovanje s stroko, saj en
brez drugega ne zmoremo ni.
RAZISKOVALEC VELIKIH ZVERI
• Stabilen, vitalen trop praviloma prednostno pleni divjad, ne pašnih ivali.
• Volkovi loveka ne dojemajo kot plen, praviloma se interakcijam izogibajo.
STROKOVNJAK – UPRAVLJALEC
• Uinkovita je le kombinacija razlinih upravljavskih ukrepov (od odstrela do zašite).
• Na vseh obmojih, kjer se volk pojavlja, hkrati pa so tam neustrezno zašitene pašne ivali, lahko pride do škode.
LOKALNI PREBIVALEC 1
• Volka je teje sreati, kot si mislimo. • Lahko si delimo isti prostor z volkovi. • Konflikti z volkom so bolj konstrukt
medijev in doloenih skupin ljudi, kot vsakdanjega ivljenja na podeelju.
LOKALNI PREBIVALEC 2
zmanjšuje, saj se ne moremo ve prosto gibati.
• Postajamo drugorazredni dravljani.
• Odstrel volkov je neuinkovit in nesprejemljiv.
• Lokalni prebivalci ne naredijo dovolj za sobivanje.
• Obstajajo drugi primernejši ukrepi za ohranitev volka, saj je vsak osebek nenadomestljiv.
TURISTINI VODNIK
• Obisk habitata volka lahko promovira sprejemanje vrste.
• Kljuno je, da predamo znanje o primernem obnašanju ob obisku narave.
• Vedeti moramo, da smo ljudje le obiskovalci, ne prebivalci teh obmoij.
13
• Populacija volka je vseeno preštevilna. • Zašitni ukrepi bodo uinkoviti takrat,
ko bo zagotovljeno tudi upravljanje z vrsto.
PREDSTAVNIK PRISTOJNEGA MINISTRSTVA
• elimo se proaktivno vkljuevati v reševanje problematike.
SVETOVALEC S PODROJA KMETIJSTVA
• Velike zveri bi se morale ohraniti le na tradicionalnem obmoju, gozdovih Koevske.
• Rejci na obmoju velikih zveri so nekonkurenni prosti ostalim.
• Zaradi velikih zveri se opuša kmetijstvo in zaraša veji del slovenskega podeelja.
PREDSTAVNIK VEGANOV
• Ljudje smo moralno neodgovorni, e za prehrano redimo ivali.
• e bi se prehranjevali z rastlinsko prehrano, ki nam nudi vse, bi vse teave z velikimi zvermi izginile.
• Rejci domaih ivali so bolj krvoloni kot same velike zveri.
KARTICA 25: Vprašanja za izvedbo simulacije diskusije
Kartica je namenjena moderatorju, ki vodi diskusijo (igro).
Pred zastavljanjem vprašanj moderator zaprosi udeleence, da se predstavijo. Predstavitev slui namenu spoznavanja svojih sogovorcev v nadaljnji vodeni razpravi. Primer: udeleenec pove, da je rejec (ime in kraj bivanja lahko doda) in kratko povzame svojo zgodbo). Za predstavitvijo zane moderator zastavljati vprašanja, ob emer povabi posameznega udeleenca k odgovoru. Vmes lahko udeleenci dopolnjujejo sogovorce, vendar mora moderator skrbeti, da diskusija poteka organizirano, predvsem pa spoštljivo. Predlogi vprašanj, ki se lahko med simulacijo razgovora smiselno dopolnjujejo ali nadgrajujejo: Kaj za vas pomeni sobivanje? Ali sobivate z velikimi zvermi in e, kako? Kdo je po vašem mnenju odgovoren za zagotavljanje sobivanja? Kateri ukrep je po vašem mnenju najbolj uinkovit za zagotavljanje strpnega sobivanja?
14
Kako se opredeljujete do odstrela? Ali ste pripravljeni investirati v / sofinancirati zašitne ukrepe za prepreevanje škod? Kaj bi bilo potrebo narediti za boljše razumevanje vrste? Ali se vam zdi izobraevanje pomembno za zagotavljanje lajega skupnega ivljenja loveka in volka? Kaj ste pripravljeni pri sebi / svojem dosedanjem vedenju spremeniti, da bi dosegli soglasje z drugae misleimi? Ali menite, da lahko lovek nadomesti ekološko vlogo volka? Zakaj so veliki plenilci pomembni v posameznem ekosistemu? Kaj ste pripravljeni sami narediti za ohranitev volka v Sloveniji? Zakaj moramo upoštevati tudi mnenja drugae misleih?
KARTICA 26: Vprašanja za evalvacijo
Kartica je namenjena moderatorju, ki zastavlja vprašanja z namenom povzeti kljune toke simuliranega razgovora in eli, da jih udeleenci usvojijo.
Moderator udeleence preko vprašanj vodi do pomembnejših zakljukov diskusije. Predlogi vprašanj: Kaj ste se med razgovorom nauili oziroma kaj ste novega izvedeli? Ali ste si predstavljali, da poleg vaših predstav obstajajo tudi drugane, tako zelo razline? Kateri razlogi menite, da so tisti, v katerih se mnenja tako oddaljujejo? Ali najdete kakšno skupno toko, na kateri je vredno graditi za dosego lajega soglasja med razlinimi interesnimi skupinami? Imate predlog, kako v realnem ivljenju izpeljati diskusijo s tako raznoliko skupino, da bi odnesla kar najve od skupnega dela?
15
RAZLINI ZAZNAVNI POLOAJI – Ene oi in trije zorni koti
Skozi razline zaznavne poloaje laje ozavestimo in definiramo argumente, ki naj bi podpirali naše stališe do volkov in sobivanja z njimi. Šele, ko se o njih pogovarjamo in jih elimo ubesediti, pogosto spoznamo, da morda ne definirajo naših lastnih mnenj ali izkušenj, temve okolice, druinskih lanov, predpostavk medijev in druabnih omreij. Pogosto se tudi teko vivimo v drugega loveka, kar pa je predpogoj za iskanje skupnih imenovalcev v pogovoru, predvsem pa iskanju skupnih rešitev. Tehnika uporabe razlinih zaznavnih poloajev omogoa poglobitev razumevanja, ki so ga udeleenci e pridobili preko simulacije diskusije.
Trije razlini zaznavni poloaji:
VLOGA O PERSPEKTIVI PREDNOSTI PASTI Jaz Prva vloga temelji na naših
predhodnih izkušnjah in vsakodnevnem zaznavanju okolice, neodvisno od vidika drugega. Naše ivljenjske izkušnje so pridobljene iz te perspektive: naših utnih zaznav, notranjih obutij – ustev.
Drubene vloge, ki zahtevajo visoko mero koncentracije, kot na primer vrhunski športi, predstavljajo izrazite perspektive prve osebe – sebe.
V teh primerih je objektivnost posameznikovega dojemanja okolice minimalna. V tej perspektivi posameznik ni zmoen videti in presojati dogodkov z vidika drugega, kar je za reševanja in prepreevanja konfliktov neugodno.
Razline perspektive
Druga oseba
V tej perspektivi je posameznik zmoen videti in dojemati dogajanje v okolici skozi oi drugega, so zmoni velike mere empatije. Poloaj drugega pospešuje in poglablja uni proces.
Zmonost prehoda v drugo vlogo omogoa posamezniku pridobiti dodatne, razširjene informacije o doloeni situaciji. Primer uspešnih drubenih vlog, ki so zavedno ali nezavedno zmoni preiti v vlogo drugega, so na primer uspešni komunikatorji, prodajalci, terapevti.
Kljuna prednost tovrstnega zaznavnega poloaja je zmonost reševanja konfliktov, saj se lahko posameznik vivi v obutenje drugega in ga posledino laje razume.
Kadar posameznik veliko asa preivi v vlogi drugega, lahko izkusi tudi negativne vidike te perspektive. V ivljenju se ne odloa ve na podlagi svojih obutenj, elj in potreb, vendar te presoja na podlagi potreb drugega, na primer partnerja. Pojavi se t. i. izrazita so-odvisnost.
Opazovalec Ko posameznik preide v vlogo tretje osebe, je zmoen poslušati in videti sebe in druge s poloaja opazovalca kot osebe, ki ni vpletena v doloeno situacijo. Tovrstna perspektiva omogoa veliko mero objektivnosti.
Prehod v tretjo pozicijo omogoa posamezniku stopiti izven ustvene vpletenosti v situacijo in s tem boljši pregled nad situacijo, videti »širši sliko«. Tovrstna vloga je primerna, ko elimo na primer ovrednotiti svoja pretekla dejanja in jih izboljšati. Ta poloaj omogoa manj intenzivna in bolj nevtralna ustva kot pri prehodu v npr. drugo vlogo.
Nekateri ljudje veino asa preivijo v nevtralni, tretji osebi. Ti ljudje navadno ne obutijo monih ustvenih stanj sebe, po drugi strani pa ne izkusijo napetih izzivov v stiku z drugimi osebami. Ljudje, ki so zelo osredotoeni na svoje misli in obutenja, navadno teje preidejo v ta poloaj.
17
»Drugega lahko sodimo šele, ko stopimo v njegove evlje.«
STALIŠA V VSEH TREH PERSPEKTIVAH Vsak udeleenec zapiše svoja stališa in navede argumente, ki stališe podpirajo. Enako stori za
svojo vlogo pri igri vlog (pozicija druge osebe) in opazovalca, kjer definira tako stališa sebe (prve osebe) in svoje vloge (druge osebe).
UVID Vsak udeleenec drugim sodelujoim kratko predstavi svoje ugotovitve: ali je našel argumente, ki
smiselno podpirajo njegovo lastno stališe? Jih je ovrgel ali morda le ne znal definirati in si omogoil širši pogled na tematiko?
AKTIVNO OZAVEŠANJE ali RAZUMEVANJE DRUGAE MISLEIH Moderator pozove vse udeleence k proaktivem delovanju za zagotavljanje sobivanja volka in loveka tudi v prihodnje. Vse zainteresirane tudi nadalje usmerja pri iskanju novega znanja in
oblikovanju stališ.