1

Izzivi učinkovite rabe energije – se jih družbe in institucije zavedajo?

Urednica:

izr. prof. dr. Aleksandra Pisnik

September 2017

Izzivi učinkovite rabe energije – se jih družbe in institucije zavedajo?

izr. prof. dr. Aleksandra Pisnik (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta)

red. prof. dr. Damijan Mumel (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta), izred. prof. dr. Aleksandra Pisnik (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta), izr. prof. dr. Borut Milfelner (Univerza v Mariboru, Ekonomsko--poslovna fakulteta), asist. Domen Malc, mag. psih. (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta), mag. Matjaž Vodušek (SODO d. o. o.), mag. Milena Delčnjak (SODO d. o. o.), mag. Milan Vižintin (SODO d. o. o.), Peter Kobal (Gorenje d. d.), Franko Nemac (Elektro Gorenjska d. d.) in zasl. prof. dr. Peter Novak (VS Novo mesto, Fakulteta za tehnologije in sisteme).

red. prof. dr. Bruno Završnik (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta), izr. prof. dr. Andrej Senegačnik (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo).

Milojka Mansoor

Avtorji

KART, grafične storitve, Klemen Knez, s.p.

Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenija tel. +386 2 229 00 00, faks +386 2 229 02 17 http://www.epf.um.si, epf@um.si

Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija tel. +386 2 250 42 42, faks +386 2 252 32 45 http://press.um.si, zalozba@um.si

http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/273

1. izdaja

Tiskarna Koštomaj d.o.o.

400

September 2017

© Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki.

Prispevki izražajo stališča posameznih avtorjev in niso hkrati tudi stališča orgainizacij v katerih so zaposleni.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

621.31:562.174.3

IZZIVI učinkovite rabe energije - se jih družbe in institucije zavedajo? / urednica Aleksandra Pisnik ; [avtorji Damijan Mumel ... et al.]. - 1. izd. - Maribor : Univerzitetna založba Univerze, 2017

ISBN 978-961-286-089-9 1. Mumel, Damijan 2. Pisnik, Aleksandra COBISS.SI-ID 92976897

978-961-286-089-9

https://doi.org/10.18690/978-961-286-089-9

Brezplačen izvod

red. prof. dr. Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru

DOI https://doi.org/10.18690/ 978-961-286-089-9 ISBN 978-961-286-089-9

© 2017 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Dostopno na: http://press.um.si

Naslov:

Urednica:

Avtorji:

Strokovna recenzija:

Jezikovna recenzija:

Grafične priloge:

Oblikovanje:

Izdajateljica:

Založnik:

Dostopno na:

Izdaja:

Tisk:

Naklada:

Izid:

ISBN:

DOI:

Cena:

Odgovorna oseba založnika:

Izzivi učinkovite rabe energije – se jih družbe in institucije zavedajo?

izr. prof. dr. Aleksandra Pisnik

POVZETEK: Monografija obravnava problematiko učinkovite rabe energije in obnovljivih virov v Sloveniji in svetu. Z namenom, da spodbudimo poslovne odjemalce k odgovorni rabi energije predstavljamo ana-lizo stanja in številna priporočila. Prvi del vsebuje analizo trenutnih razmer, kratek zgodovinski pregled in slovenske načrte za prihodnost. Dopolni ga predstavitev konceptov ter pregled znanstvenih prispevkov o stališčih poslovnih odjemalcev do problematike URE in OVE. Z drugim delom na praktičnih primerih predstavljamo prizadevanja slovenskih družb za doseganje skladnosti s cilji energetske politike EU in Republike Slovenije. Tretji del pa predstavlja pregled rezultatov večletnega spremljanja stališč manager-jev do URE in OVE. Ugotavljamo, da je poraba električne energije v podjetjih v porastu – tudi na račun zmanjševanja porabe fosilnih goriv. Posledično podjetja pogosteje iščejo rešitve za varčno in odgovorno rabo električne energije, ki med drugim vključujejo tudi razmišljanje o investicijah v izgradnjo samooskr-bnih sistemov. Kot perspektiven vir energije izpostavljajo energijo sonca, katere osrednjo vlogo omenjajo tudi predhodna poglavja.

KLJUČNE BESEDE: Učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, poslovni odjemalci, stališča, smernice za učinkovito rabo energije

NASLOVI UREDNICE: dr. Aleksandra Pisnik, izredna profesorica, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenija, e-pošta: aleksandra.pisnik@um.si.

DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-089-9 ISBN 978-961-286-089-9 © 2017 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Dostopno na: http://press.um.si

7

Nagovor 9

Obnovljivi viri energije – včeraj, danes, jutri! 11

Učinkovita raba in obnovljivi viri energije v Sloveniji 21

Pregled raziskav o stališčih menedžerjev do OVE in URE v svetu 37

Vloga in prispevek družbe SODO na nacionalni ravni ter njeni glavni mejniki 41

Nekateri najpomembnejši projekti in opravljene aktivnosti družbe SODO od leta 2007 do leta 2016 47

Primer učinkovite naložbe – Gradnja RTP 110/20 kV Ločna, Novo mesto 57

Strategija OVE in URE v skupini Gorenje 58

Večletno spremljanje stališč menedžerjev do URE in OVE v podjetjih v Sloveniji 60

Načini porabe in zaznavanje cene električne energije 64

Odnos do varstva okolja 74

Poznavanje in odnos do različnih načinov proizvodnje električne energije 98

Odnosi z dobaviteljem električne energije in zadovoljstvo uporabnikov sistema z izvajanjem storitev distribucijskega operaterja 105

Stanje na področju avtomobilov na elektriko in s tem povezane problematike 113

Povzetek s predlogi in priporočili 122

Literatura 128

O avtorjih 131

KAZALO

8

9

Vlada Republike Slovenije je tako rekoč ravno tedaj, ko je leta 2007 ustanovila družbo SODO, slovenskega nacionalnega distribucijskega operaterja električne energije, sprejela tudi nacionalni načrt za energetsko učinkovitost za obdobje od leta 2008 do leta 2016 (Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2008–2016 (AN-URE)). Tako je Republika Slovenija sledila zahtevam 14. člena Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (z aprilom leta 2006) o učinkoviti rabi energije in energetskih storitvah. Takrat je Vlada RS zapisala, »da bo z AN-URE Slovenija do leta 2016 dosegla kumulativne prihranke, najmanj 9 % glede na izhodiščno rabo končne energije oziroma najmanj 4,3 GWh na leto. Ti prihranki se bodo dosegli v vseh sektorjih gospodarstva, z raznimi tako imenovani sektorskimi specifičnimi, horizontalnimi in večsektorskimi ukrepi. To so ukrepi, ki delujejo na ravni vsaj dveh sektorjev hkrati. Država ocenjuje, da bodo skupni investicijski stroški znašali več kot milijardo evrov, del pa bo financirala tudi država. Z AN-URE se poleg ukrepov za učinkovito rabo energije spodbuja tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije.«

Kot nacionalnemu distribucijskemu operaterju električne energije je zakonodaja naložila, da odjemalce električne energije ozavešča in spodbuja k učinkoviti rabi energije. Tako smo leta 2008 v svoj poslovni načrt umestili cilj, da bomo k učinkoviti rabi energije spodbujali poslovne odjemalce električne energije. Za ta segment odjemalcev smo se odločili, ker poslovni odjemalci iz distribucijskega omrežja odjemajo kar 70 odstotkov vse električne energije.

Svojo nalogo smo zastavili tako, da smo v letih 2009 in 2010 ter nato vsaki dve leti preverjali, kakšna so stališča poslovnih odjemalcev do učinkovite rabe energije in kako se v podjetjih lotevajo varčevanja z energijo.

Skozi vsa ta leta smo prišli do zanimivih rezultatov, ki jih ob letošnji 10-letnici delovanja družbe SODO objavljamo v tej publikaciji.

Zadovoljni smo, da smo v vseh teh letih tudi s svojim delovanjem vplivali na zavedanje o potrebi po varčnem ravnanju z energijo, saj gre tu za bistveno več kot samo za zmanjševanje stroškov, gre zlasti in predvsem na pozitivne vplive na okolje. Več energije ko porabimo, več je je treba proizvesti. In ker vsa proizvodnja električne energije ne more biti čista in s tem okolju prijazna, v nekem delu z večjo porabo električne energije vplivamo oziroma povzročamo tudi večje onesnaževanje našega okolja.

Nagovor

Mag. Matjaž Vodušek, direktor družbe SODO, d. o. o.

10

V obdobju 2009–2017 vmes najdemo tudi leta gospodarske in finančne krize, ki je v Sloveniji trajala še nekoliko dlje kot ponekod drugod po svetu. V tem času je v Sloveniji žal ugasnilo kar nekaj podjetij. S to problematiko smo se takrat soočali tudi v sektorju distribucije električne energije. Poleg manjšega odjema, ki je bil v veliki meri posledica ugašanja družb in manj posledica varčevanja z energijo, so se elektrodistribucijska podjetja soočala tudi s problematiko neplačanih računov. To so dejstva, ki jih ne moremo kar prezreti. Trenutno se Slovenija lahko pohvali s ponovno gospodarsko rastjo, zaposlenost raste, kar pomeni, da so tudi podjetja (znova) v boljšem stanju. Upamo, da to pomeni tudi za naložbe podjetij v ukrepe za varčevanje z energijo.

Ravno zaradi spremljanja stanja podjetij pri ukrepih za varčevanje z energijo smo se odločili za medletne primerjave učinkovite rabe energije pri poslovnih odjemalcih električne energije. Vsakič je v naš vzorec podjetij zajeta polovica tistih podjetij, ki v naši raziskavi sodelujejo že od vsega začetka.

Verjamemo, da bodo podatki v tej publikaciji zanimivi za čim širši krog odločevalcev v okviru državnih organov, porabnikov energije v vseh sektorjih, podjetij za oskrbo z energijo, ponudnikov energetske opreme in storitev, lokalnih skupnosti, izobraževalnih, raziskovalnih, razvojnih in finančnih ustanov, nevladnih organizacij, medijev in vseh drugih, ki neposredno ali posredno vplivajo na učinkovitost ravnanja z energijo danes in jutri, na delovnem mestu in doma.

Zavedanje, da je ravnanje z energijo v povezavi z ukrepi za doseganje ciljev, ki sta: trajnostna energetika in zanjo potrebno družbeno-ekonomsko okolje, je v današnjem in prihodnjem času več kot zelo pomembno!

11

Slika 1: Stanje družbenega razvoja 1972–2012 – po štiridesetih letih razvoja po modelu „Business as usual“ (iz knjige Meje rasti, Rimskega kluba iz leta 1972)

Do sredine 18. stoletja je človeštvo uporabljalo za vse svoje dejavnosti izključno obnovljive vire energije: veter, vodo in sončno obsevanje. Nato je prišlo obdobje fosilnih in mineralnih goriv. Premog je z izumom parnega stroja pomenil uvod v industrijsko revolucijo. Do danes je ostal glavni vir za proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah. Tega je postopno nadomeščala nafta, ki je še danes z uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem in turboreakcijskih motorjev v letalstvu pomemben delež energetike. Mobilnosti si danes ne moremo predstavljati brez tekočih fosilnih goriv. Sredi 20. stoletja je veliko upov sprožila uporaba mineralnih goriv v jedrskih reaktorjih. Žal pa številni nerešeni problemi pri skladiščenju uporabljenega goriva, tehnološke nesreče in zahtevna tehnologija niso izpolnili pričakovanj jedrskih strokovnjakov o vsemogočnosti tega vira. Uporaba mineralnih goriv je trenutno v zatonu in v prihodnjih dese-tletjih ne pričakujemo ponovnega vzpona jedrske tehnologije.

Posledice uporabe fosilnih goriv – akumulirane energije sonca – so povzročile vsem znane podnebne spremembe. Ogljikov dioksid in drugi toplogredni plini grozijo, da bodo poleg naraš-čajočega prebivalstva povzročili velike spremembe na Zemlji, ki jih seveda želimo preprečiti. Pariški sporazum in odločitve v EU so znamenje, da je človeštvo spoznalo, da je prišel čas za spremembe. Napovedi iz druge polovice 20. stoletja (Rimski klub 1972) o razvoju človeštva (scenarij »Bussines as usual«) se uresničujejo z neverjetno natančnostjo (slika 1). Statistični podatki OZN so vneseni v diagrame za okolje, ekonomski razvoj in rast prebivalstva. Pri tem naj še omenimo, da je etika družbe v svetu dosegla izjemno nizko raven.

Obnovljivi viri energije – včeraj, danes, jutri!

Zaslužni prof. dr. Peter Novak, Fakulteta za tehnologije in sisteme, Novo mesto

UVOD

12

Slika 2: Rast energije in tehnološki razvoj

(PE – primarna energija, EJ = 1012

MJ ~ 278.109 MWh)

Napovedi Rimskega kluba in resnični razvoj človeštva v zadnjih štiridesetih letih sprožajo šte-vilna samoumevna vprašanja: Ali gremo proti propadu? Ali bodo finančni centri moči in politi-ka znali preusmeriti razvoj v sonaravno družbo? Pravi odgovor pri sedanjem stanju družbenih odnosov v svetu žal ni mogoč.

Potrebe po energiji so v preteklem stoletju rasle v skladu s tehnološkim razvojem in nekontro-liranim razvojem potrošniške družbe (slika 2). Zaradi neenakomernega razvoja 20 odstotkov svetovnega prebivalstva v razvitih državah porabi 79 odstotkov vseh energentov, preostalih 80 odstotkov pa se mora zadovoljiti z 21 odstotki energije. Zato je ta del prebivalstva obsojen na počasen razvoj.

Potrebna energija na svetu je bila v letu 2016 ~607 EJ/a (14,5 Gtoe/a, izraženo v tonah ekvi-valentne nafte) ali ~16 TWlet/leto. Pri 7,3 milijarde prebivalcev na Zemlji (2016) to pomeni, da pri enakomerni razporeditvi potrebne energije potrebujemo v povprečju ~2 toe/prebivalca.

Izpusti toplogrednih plinov –TGP so v letu 2015 dosegli ~ 34 Gt CO2 ekv. Koncentracija CO2 v zraku je presegla ~ 400 ppm, pričakovano segrevanje na Zemlji pa ~2 K do leta 2030.

Na podlagi analiz lahko sklepamo, da je zadostna količina primarne energije za normalno kakovost življenja in razvoj po zgodovinskih podatkih 2 ÷ 3 toe/preb., leto (ton ekvivalentne nafte na prebivalca na leto).

Vprašamo se lahko, ali je to količino mogoče zagotoviti s pomočjo sončne energije, tudi pri 100-odstotnem povečanju sedanje količine potrebne primarne energije.

13

RABA NARAVNIH BOGASTEV IN KAKOVOST ŽIVLJENJA

Razvoj potrošniške družbe je prinesel tudi nekontrolirano izkoriščanje naravnih bogastev in z njim povezane okoljske obremenitve. Biološka – ekološka zmogljivost posameznih obmo-čij na Zemlji je različna in ko jo prekoračimo, prihaja v naravi do neravnotežja. Merimo jo v globalnem hektaru na prebivalca (Gha/preb.). Sedanji način življenja prebivalstva na Zemlji je povzročil, da so njene ekološke zmogljivosti prekoračene za 1,7-krat (slika 4). Ali lahko nadaljujemo s takim razvojem ali ne, ni vprašanje, saj je odgovor na dlani: če bomo nadaljevali tako, potem nas čaka kolaps (bolje rečeno velike naravne spremembe, glejte sliko 1). Med temi obremenitvami je seveda največja obremenitev zaradi izpustov TGP, torej zaradi rabe fosilnih goriv. Pri tem izkoriščanju so daleč spredaj razvite države in med njimi je tudi Slovenija (slika 5).

Slika 3: Primerjava ko-ličine sončne energije s potrebami človeštva

ENERGIJA SONCA

Sončno obsevanje na Zemlji je po ocenah med ~120 ÷130.000 TWy/y (terawatnih let/leto). Če pretvorimo le 0,01÷ 0,05 odstotka dnevno prihajajočega sončnega sevanja v koristno energijo, že zadostimo sedanjim in bodočim energetskim potrebam rastočega prebivalstva na Zemlji s spremembami sedanje energetske politike. Te spremembe lahko preprosto opišemo z besedami: »obrnimo se k Soncu«.

Energija sonca v vseh njenih pojavnih oblikah (obsevanje, veter, padavine, biomasa) za tisoč-krat presega potrebe človeštva po energiji danes in jutri (slika 3). Razpoložljiva energija sonca v Sloveniji je 84.120 PJ/leto. Okoli 1 % (po nekaterih podatkih do 8 %) od tega se porabi za rast biomase ali 841,2 PJ/leto (6730 PJ/leto). Potrebujemo pa 190 PJ/leto končne energije - KE ali 0,22 % od vsega obsevanja. Torej sončne energije je dovolj, problema sta samo dva: izbor ustreznih tehnologij za njeno pretvarjanje in cena energije.

14

Slika 4:: Ekološki odtis in ekološka zmogljivost

planeta Zemlje

Slika 5: Ekološki odtis Slovenije skozi čas

(pred letom 1990 ni bilo teh analiz)

Iz slike vidimo, da je ekološka zmogljivost Slovenije ~2,5 Gha/preb. skozi desetletja skoraj nespremenjena. Zanimivo je, da se je po družbenih spremembah leta 1990 ekološki odtis takoj povečal na 3,4 Gha/preb. (prešli smo v kapitalistični sistem) in je nato hitro naraščal do 6,9 Gha/preb. v letu 2005 (kot so naraščali naši dolgovi in potrošniški način življenja). Leta 2012 smo pristali pri 5,8 Gha/preb., kar pomeni, da prekoračujemo naravno zmogljivost Slovenije

15

Slika 6: Položaj Slovenije glede na blaginjo in ekološki odtis

za 3,5 Gha/preb. ali za 132 odstotkov v letu 2016. Porabimo več kot 1,3-krat več ekoloških dobrin, kot jih Slovenija lahko ponudi (uvažamo hrano, energente, industrijske predmete in potrošniško blago, ki ga v resnici potrebujemo le za potratno življenje (nekaterih), saj smo postali tipična potrošniška družba. Naš cilj v bodočem družbenem razvoju mora biti vrnitev na ekološko zmogljivost Slovenije, to je na 2,5 Gha/ preb. To lahko prikažemo tudi na diagramu indeksa družbenega razvoja HDI (Human Development Index) v odvisnosti od ekološkega od-tisa (slika 6).

Vse države, katerih ekološki odtis presega odtis planeta Zemlje oziroma njihovega ozemlja, »kradejo ekološko zmogljivost« manj razvitim državam, saj porabijo preveč, medtem ko druge države ostajajo s svojim prebivalstvom v revščini. Vse države z indeksom HDI nad 0,75 spa-dajo med razvite države. Tako smo bili umeščeni že v času naših družbenih sprememb. Nato smo povečevali HDI na 0,88 in z njim tudi ekološki odtis na 6,9: v letu 2016 smo dosegli HDI 0,89 in ekološki odtis ~5,0. Zdaj je prišel trenutek, da nadaljujemo pot sonaravnega razvoja in s povečevanjem HDI npr. do 0,92 (maksimum, ki ga je Norveška dosegla leta 2016, je 0,949) ob sočasnem zmanjšanju ekološkega odtisa na 2,5. S tako preobrazbo naše družbe bi lahko zagotovili dolgoročno kakovostno življenje vseh prebivalcev v Sloveniji. Vrnitev k naravnim zmogljivostim Slovenije je še posebej pomembna zaradi pričakovane spremembe starostne strukture prebivalstva v Sloveniji (slika 7).

16

V letu 2060 bo v Sloveniji glede na sedanje stanje samo še polovica delovnih ljudi med 18. in 75. letom. Tem spremembam se bo morala prilagoditi tudi družba v celoti: oskrba z energijo, hrano, mobilnost in predvsem industrija z drastičnim zmanjšanjem števila delovnih mest ter uvajanjem robotskih linij.

Podobne spremembe se bodo dogajale tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Zato je treba pristopiti k reformam, ki bodo omogočale neboleč prehod v družbo s sonaravnim krožnim gospodarstvom, lastno proizvodnjo osnovne hrane za živali in ljudi ter energijsko oskrbo iz ob-novljivih virov energije. To zahteva veliko naporov zdaj živečega prebivalstva, ki mora poskrbeti za svojo socialno varnost v 60. letih tega stoletja.

To še posebej zadeva vodstva v industriji in vse politike. Sprememba strukture prebivalstva Slovenije se mora odražati tudi v Energetskem konceptu Slovenije (EKS) in načinu njegove realizacije. Pri snovanju novega sistema se moramo vprašati, kako bomo v Sloveniji živeli leta 2050, kakšne bodo mobilne in ekonomske sposobnosti prebivalstva.

Novi energetski koncept Slovenije in Nacionalni podnebni načrt morata v Sloveniji omogočiti družbeni razvoj, ki bo omogočil življenje v okviru njene biološke zmogljivosti. Zato morajo vsi dolgoročni razvojni cilji vsebovati zmanjševanje sedanjega ekološkega odtisa. Odgovoriti moramo na vprašanje, ali je današnjih ~ 28 MWh/preb., leto ali 100 GJ/preb. končne energije dovolj, preveč ali premalo. Pri tem moramo ločiti obveznosti do nas samih in do mednarodne skupnosti. Nekateri cilji so za nas zelo pomembni, kot npr.: postati energijsko čim bolj neod-visni; postati na področju uporabe OVE tehnološko samostojni; pridelati več kot 70 odstotkov potrebne hrane doma; z gornjimi aktivnostmi zagotoviti skoraj polno zaposlenost (ob načrto-vanem upadu razpoložljivih delavcev).

Slika 7: Spremembe v starostni strukturi

prebivalstva Slovenije

17

Obveznosti do EU in mednarodne skupnosti pa so že dalj časa znane: učinkovitost rabe ener-gije do leta 2030 povečati za 30 odstotkov; izpuste TGP do leta 2030 zmanjšati za 40 odstot-kov in do leta 2050 za 80 odstotkov; delež OVE do leta 2030 povečati na 27 odstotkov in do leta 2050 na skoraj 100 odstotkov; zagotoviti sodelovanje v regiji in širše za izpolnitev zahtev.

NEKAJ USMERITEV ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH CILJEV

Na podlagi poznavanja sedanjih razmer in naših tehnoloških možnosti si dovoljujemo postaviti nekaj usmeritev, ki nas bodo pripeljale do želenih ciljev:

• Za kakovostno življenje v Sloveniji ne potrebujemo več kot 20 ÷ 25 MWh/preb. ali 140 ÷180 PJ/leto končne energije.

• To energijo lahko pridobimo iz sonca (vode, vetra, obsevanja) in zemlje (geotermalna energija) v prihodnjih 30 letih.

• Skrb za ohranitev plodne zemlje mora dobiti prvo prioriteto ter uveljaviti prepoved gradnje na plodni zemlji.

• Vodo moramo zadržati v vodotokih in zadrževalnikih kot osnovno surovino za energijo in prehrano ter zagotavljati ekološko zahtevan minimalni odtok.

• Zagotoviti polno izkoriščenost že zgrajenih stanovanj, poslovnih in industrijskih stavb.

• Prilagoditi prometno, socialno in infrastrukturo za preskrbo strukturi prebivalstva.

Energetsko pretežno neodvisni, z lastno hrano, vodo in stanovanji lahko ustvarimo socialno visoko razvito družbo, ki bo neodvisna od negativnih vplivov sprememb, ki lahko nastanejo v ožjem ali širšem okolju. Ponovna uvedba načela »nič nas ne sme presenetiti« je pomemben delež teh prizadevanj. Pri tem mora EKS postati osnovno gibalo tehnoloških, ekonomskih in socialnih sprememb v slovenski družbi.

Gornje usmeritve se v celoti skladajo tudi z načeli krožnega gospodarstva in energijske unije, ki ju predlaga EU. V dokumentih zimskega svežnja so posebej zanimive določbe o energijski uniji. Ta

• v ospredje postavlja državljane, ki prevzemajo odgovornost za preoblikovanje energet-skega sistema;

• uporablja nove tehnologije za zmanjšanje stroškov in dejavno sodeluje na trgu, v njej so ranljivi odjemalci zaščiteni.

Cilji energijske unije so:

• opustitev gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih;

• opustitev gospodarstva s centralizirano oskrbo z energijo na podlagi ponudbe, ki je odvis-no od starih tehnologij in zastarelih poslovnih modelov;

18

• izboljšati položaj odjemalcev z zagotavljanjem informacij, možnosti izbire in prilagodlji-vosti pri uravnavanju ne samo ponudbe, temveč tudi povpraševanja;

• opustiti razdrobljen sistem, ki ga zaznamujejo neusklajene nacionalne politike, tržne ovire in območja z izolirano energijsko oskrbo.

Ker svetovni izpusti fosilnih goriv pomenijo le 65 odstotkov vseh izpustov, to pomeni, da bo treba do leta 2050 zamenjati vsa fosilna goriva z OVE ali jedrsko energijo (ali njihovo mešanico).

Zato menimo, da bi moral končni predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki naj bi bil sona-raven, temeljiti na šestih načelih:

1. Vir energije mora biti neomejen in razpoložljiv povsod v Sloveniji.

2. Nosilci energije ne smejo povzročati izpustov TGP.

3. Energija mora biti na voljo v vsakem času in v vseh oblikah.

4. Nov energetski sistem mora uporabljati obstoječo infrastrukturo.

5. V prehodnem obdobju morata vzporedno delovati oba sistema.

6. Mora biti konkurenčen ob vključevanju v tržno ceno fosilnih goriv vseh „eksternih“ (nepriznanih) stroškov, ki jih povzročajo.

Hrbtenica sistema so štirje osnovni nosilci energije – energenti:

1. elektrika iz OVE,

2. plinasto gorivo – biometan,

3. tekoče gorivo – biometanol in

4. trdno gorivo – les (biomasa).

Za uresničitev takega koncepta imamo v Sloveniji na voljo dva energijska vira: sončno obseva-nje in planetarno energijo. Potrebujemo le pet tehnologij za pretvarjanje, iz katerih dobimo štiri končne energente: elektriko iz OVE, metan CH4 (plinsko gorivo) metanol CH3(OH) (tekoče gorivo) in les.

Metan in metanol imata en ogljik in štiri vodike in pomenita kemično akumulacijo sončne energije. Alternativno sta v prehodnem obdobju mogoča tudi etanol (C2H3OH) za prime-šavanje bencinu in dimetil eter CH3OCH3 (tekoče gorivo za dizelske motorje). Za sintetični biometan potrebujemo: vodik iz elektrolize vode in ogljik iz odpadne biomase. Za metanol potrebujemo: sintetični biometan CH4 in kisik O2 – ostanek pri elektrolizi vode ali odpadni CO2. To je sonaravni energijski sistem z naravnim kroženjem ogljika.

Sistem izpolnjuje vseh šest zahtev za sonaravnost in je primeren za vse države na svetu. Bistvo predlaganega sistema je, da zagotavlja kroženje organskega ogljika v energetskem sistemu in s tem postaja del krožne ekonomije. Sistem omogoča:

• postopen in popoln prehod na OVE z uporabo sedanje infrastrukture (daljnovodov, plino-

19

vodov, produktovodov) in njene modernizacije;

• souporabo fosilnih goriv v prehodnem obdobju;

• postopno gradnjo razpršene proizvodnje elektrike z majhnimi letnimi vlaganji in takojšnjim vračanjem vloženega kapitala;

• ustvarjanje velikega števila novih delovnih mest za najmanj 30 let.

• REŠUJE PROBLEM AKUMULACIJE ELEKTRIKE IZ OVE.

• Normalen prehod tovornega transporta v novi sistem, saj se tehnologija motorjev ne spreminja, temveč samo prilagaja.

• Zagotavlja neomejene količine energije lokalno ali regionalno za industrijo, široko rabo in transport.

Kaj pa cene energentov?

Jasno je treba povedati, da bodo v prehodnem obdobju cene višje ali enake, nato bodo upa-dale, saj bodo odpadli stroški za gorivo (razen pri biomasi).

V razpravi je tudi vprašanje, ali imamo v Sloveniji dovolj odpadne biomase za realizacijo takega sistema. Po oceni gozdarske stroke je zaloga organskega ogljika v nadzemni in podzemni biomasi v Sloveniji 110 Mt C. Na leto pa ga za krožno gospodarstvo v energetiki potrebujemo le ~1,7 Mt.

Vprašanje za vse: Ali lahko del tega ogljika vključimo v naš proces in pod kakšnimi pogoji, da ne porušimo naravnega ravnotežja? Moj odgovor je: Da, biti moramo le skromni in okolju prijazni. Tehnologije za realizacijo koncepta so znane: velike in male hidroelektrarne, vetrni ge-neratorji, fotonapetostne celice – sončne celice, sprejemniki sončne energije, steklo, izolacija stavb, geotermalne elektrarne, elektroliza vode pod tlakom, sinteza metanola itd. Bistveno pa je, da moramo gospodarski razvoj usmeriti tako, da bomo ključne tehnologije imeli doma in da bodo tudi mednarodno konkurenčne.

Živimo v obdobju velikih družbenih in gospodarskih sprememb. Spremembe, načrtovane v energetiki, pomenijo revolucijo, saj se v tako kratkem času ni v njej spremenilo toliko tehnolo-gij in sistemskih rešitev, kot smo jim priča danes.

20

SKLEP Bližamo se prelomni točki razvoja človeštva. Lahko ga usmerimo v nov, sonaravni razvoj ali pa bomo doživeli napovedani kolaps, ki bo za daljše obdobje spremenil razvojne paradigme. Na voljo imamo še nekaj desetletij za preusmeritev družbenega razvoja. Spomnimo se, da je po propadu gospodarsko in politično dobro urejene rimske države v letih okoli 400 našega štetja minilo kar dobrih 1000 let, da smo prišli v poznem srednjem veku do renesanse. Potre-bovali smo naslednjih 200 let, da se je začela tehnološka revolucija, ki jo je pognala energija iz premoga, nafte in plina, ki je zamenjala akumulirano sončno energijo v biomasi – energijo starega in srednjega veka. V slabih dvesto letih smo zamajali ravnotežje v podnebnih procesih Zemlje. Čas je, da zaustavimo negativno smer razvoja in se znova vrnemo k soncu. Sonaravni energetski koncept, ki smo ga predstavili, je ena od možnosti. Na voljo imamo vse tehnologije za ta povratek. SES v Sloveniji zagotavlja tudi najmanj 50.000 novih delovnih mest pri zbiranju in predelavi biomase za energijske potrebe. Sonaravni energetski sistem je mogoče realizirati v prihodnjih 35 letih postopno, z vključevanjem nezaposlenih v nov tip energetskega gospodar-stva, ki bo decentralizirano, torej lokalno, vendar tehnološko pametno. Če povežemo predlog SES še z uvedbo UTD, se bo morda Sloveniji posvetila luč na koncu predora, dolgega skoraj petdeset let (dvajset let smo že v njem). Kapital pri tem ni omejitev, omejitev je v naših glavah, v pogumu in spoznanju, da smo lahko boljši in naprednejši od drugih, da imamo razvojno VIZIJO.

21

POVZETEKUčinkovita raba energije (URE), obnovljivi viri energije (OVE), elektromobilnost, shranjevanje energije v baterijah, vodik in gorivne celice ter pametna omrežja so povezani deli iste zgodbe – energetske prihodnosti. Njihove skupne točke so znanje (know how), nove tehnologije, prenos in obdelava podatkov, proizvodnja opreme in industrija. Če se to upošteva pri razvojnih poli-tikah, potem bomo dobili delovna mesta in gospodarski razvoj, sicer pa le stroške, nerealna pričakovanja in slabe rezultate.

Tradicionalna energetska podjetja skrbijo za načrtovanje, gradnjo, vzdrževanje, za razpoložlji-vost fosilnih energentov, proizvodnjo v nuklearki, termoelektrarnah in velikih hidroelektrarnah ter za oskrbo z energijo prek omrežij. Svoje delo, v zadovoljstvo nas vseh, opravljajo dobro.

Pa kljub temu je treba poudariti, da je dosedanji razvoj URE in OVE potekal tako rekoč brez strokovnega sodelovanja tradicionalnih energetskih podjetij, inštitutov in institucij države. Kdo bo poskrbel, da bomo slovenski državljani dobili relevantne podatke o sončnem obsevanju, energetskem potencialu vetra, lesni biomasi, temperaturah zemlje na različnih globinah itd.? Podatki, s katerimi razpolagamo, so zastareli, pomanjkljivi in tudi netočni. Kdaj bomo v Slo-veniji dočakali inštitut ali institucijo, tako, kot je nemški Frunhoferjev inštitut? Specializiran in ustrezno strokovno ekipiran za področje URE in OVE in povezanih tehnologij, ki bo relevanten sogovornik državi pri pripravi energetskih politik, potencialnim investitorjem, energetskim pod-jetjem in industriji?

Slovenija je načeloma naklonjena URE in OVE, obenem so vsa energetska podjetja v pretežni državni lasti. Ustanovitev in delovanje take institucije, s podporo in financiranjem energetskih družb, tako ne bi smel biti večji problem. Koristi bi bile zagotovo večstranske, od bolj pre-mišljenih izpeljav podpornih shem, debirokratizacije, ustrezne integracije OVE na stavbe, v prostor in v energetski sistem, do pridobivanja sredstev iz evropskih programov, proizvodnje opreme za svetovne trge in posledično novih delovnih mest in hitrejšega, v prihodnost usmer-jenega gospodarskega razvoja.

ZELENE TEHNOLOGIJE

Učinkovita raba energije (URE), obnovljivi viri energije (OVE), elektromobilnost, shranjevanje energije v baterijah, vodik in gorivne celice ter pametna omrežja so povezani deli zelenih teh-nologij. Energetska učinkovitost je globalno čedalje bolj prepoznana kot največji neizkoriščeni vir energije. Evropska direktiva o energetski učinkovitosti sledi cilju, da bo raba energije leta 2020 najmanj za 10,5 odstotka manjša kot leta 2010. EU je na splošno revna z energetskimi viri in zelo odvisna od uvoza fosilnih goriv. Zato svojo odvisnost lahko zmanjšuje le z zmanj-ševanjem porabe ali povečevanjem energetske učinkovitosti in boljšo izrabo lokalno razpolo-žljivih obnovljivih virov energije. Gledano s strani porabnikov energije tako učinkovitejša raba kot obnovljivi viri najprej zahtevajo nove investicije v znanje, opremo in materiale. Torej najprej so potrebni večji začetni stroški, da bi se potem izdatki za energijo skozi daljše obdobje obra-tovanja znižali. Odvisno od posameznega ukrepa se vložek v začetno investicijo skozi manjšo porabo povrne v obdobju od enega do petnajstih let.

Učinkovita raba in obnovljivi viri energije v SlovenijiFranko Nemac,

Agencija za prestrukturiranje energetike, d. o. o.

22

V prihodnosti se bo delež evropskih sredstev za inovacije, energetsko učinkovitost in obnovlji-ve vire še povečeval, kar je priložnost za razvoj zelenih tehnologij in storitev, od gradnje ustre-znejše infrastrukture v mestih do povečanja deleža obnovljivih virov pri proizvodnji elektrike, obenem pa je izziv za gospodarstvo in javni sektor. Torej je pri učinkovitejši rabi ali obnovljivih virih energija sama tako rekoč zastonj, medtem ko moramo fosilne energente sproti kupovati. Pri učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije so glavni stroški OPREMA, pri klasičnih virih pa STROŠKI ENERGENTOV (premog, nafta, plin).

Slovenija še ni zaznala te bistvene razlike med klasičnimi viri in alternativnimi viri. Pri klasičnih virih uvažamo nafto in plin, pri učinkovitejši rabi in obnovljivih virih pa UVAŽAMO OPREMO in pomagamo odpirati delovna mesta v tujini. Tudi v novi finančni perspektivi do leta 2020 ta pomembna razlika ni prepoznana in kot kaže, bomo tudi v prihodnje opremo predvsem uvažali.

V Sloveniji so bili ukrepi Ekosklada in Borzena na podlagi zagotovljenega odkupa električne energije po višji ceni, kot pri obnovljivih virih energije, kakor tudi kohezijska in regionalna sredstva programov EU usmerjeni v nove investicije. Ker so imeli investitorji svobodno izbiro pri nakupu opreme in nihče ni spodbujal proizvodnje opreme v Sloveniji, ki bi bila tehnično in cenovno primerljiva z uvoženo, je torej pretežna količina opreme, potrebne za izvedbo in-vesticij, prišla iz tujine. Torej gledano z gospodarskega stališča, da bi torej od povečevanja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov slovenska industrija dejansko kaj imela, je treba v Sloveniji predvsem finančno spodbuditi bistveno povečevanje obvladovanja potrebnih znanj ter proizvodnjo tehnološke opreme in materialov. Tu so namreč nova delovna mesta!

Prihodnost gospodarstva je čedalje bolj odvisna od sposobnosti podjetij, da se prilagodi-jo spremembam v okolju ter razvijejo blago in storitve, ki bodo zmanjšali vpliv podnebnih sprememb, pomanjkanja vode, škodljivih kemikalij in drugih negativnih okoljskih dejavnikov. Stvari, povezane s podnebnimi spremembami in zelenimi tehnologijami, slovenska politika in tudi javnost zelo dobro in pozitivno razumeta kot abstraktne pojme, za katere se je treba zavzemati in boriti. Bistveno manj pa se zavedamo gospodarskih priložnosti, ki jih ponujajo vsa ta področja.

Podjetja se morajo usmeriti k novim izdelkom in storitvam, tako da ne bodo le energetsko učinkovita, temveč da bo energetska učinkovitost postala tudi njihova osnovna dejavnost. Prav po tovrstnih izdelkih in storitvah bo namreč v prihodnosti največ povpraševanja, zato bo to pomembno tudi za razvoj slovenskega gospodarstva. Okolje, v katerem živimo, in njegove vrednote postajajo čedalje pomembnejši vidik kakovosti bivanja. Kaj ti lahko ponudi še tako lepo urejena vila, če je v neurejeni okolici ali v okolici, ki je le navidezno čista. Čedalje več ljudi in tudi podjetij spoznava, da zelena naravnanost ni modna muha, temveč nuja in edina prihodnost. Če se podjetja ne bodo še pravočasno v zadostni meri zavedla tega dejstva, bodo propadla, ker njihovih izdelkov in storitev ne bo nihče hotel kupiti ali smel kupiti, tudi če bodo poceni, ker njihova prodaja ne bo dovoljena. Slovenija bi lahko bila bolj aktivna na tem podro-čju. Slovenska energetika, ki je pretežno v državni lasti, bi morala bolj poudariti svojo družbeno vlogo in v sodelovanju s slovensko znanostjo in industrijo prek razvojnih in pilotnih projektov odigrati manj zaviralno in bolj proaktivno vlogo.

23

Vsekakor finančnih sredstev, ki jih namenjamo za uvoz energentov, ne smemo preusmeriti v uvoz zelenih tehnologij. Da se bodo priložnosti pretvorile v dejanja, je treba tudi v podpornih ukrepih, ki jih izvajajo država in paradržavne institucije, jasno poudariti naravnanost, da je za Slovenijo pomembna predvsem gospodarska rast. Zato morajo biti spodbujevalni ukrepi usmerjeni predvsem v kreiranje delovnih mest z usmerjenimi raziskavami, razvojem in pro-izvodnjo opreme za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Slovenska strojna, elektro- in elektronska industrija ima že veliko potrebnih znanj in izkušenj iz proizvodnje po-dobne opreme, potrebuje pa jasno vizijo in usmerjeno finančno podporo, ki bosta potrjevali, da se stvari dejansko spreminjajo, da se trgi na teh področjih povečujejo in da se zato splača vlagati vanje.

24

DINAMIKA NA PODROČJU OVE IN URE

V Sloveniji je bila gradnja OVE v obdobju 2009–2013 zelo intenzivna. Če omenimo le izsto-pajoče dosežke, je bilo zgrajenih 3300 sončnih elektrarn s skupno močjo 258 MW, 27 bio-plinskih elektrarn s skupno močjo 37 MW in 240 soproizvodenj elektrike in toplote s skupno močjo 80 MW. V približno enakih ekonomskih razmerah pa le nekaj malih hidroelektrarn in dve vetrnici, predvsem zaradi formalnih omejitev pri posegu v prostor. Tehnologije za vse OVE so že dobro razvite in jih je mogoče relativno hitro postaviti v obratovanje. Enote so relativno majhne, vendar se z velikim številom ravno tako dosežejo podobni rezultati kot z gradnjo po-samičnih večjih klasičnih elektrarn.

V zadnjih desetih letih je država s podporo Ekosklada izvedla veliko ukrepov URE. Podatki o investicijah v OVE in URE so vsem na voljo v geografskem informacijskem sistemu EnGIS na spletni strani www.engis.si.

Spletna stran ponuja osnovne informacije o proizvodnih napravah OVE in tudi na fosilna go-riva, z natančnimi podatki o lokaciji vsake naprave na zemljevidu in satelitski sliki. Podani so tudi prikazi o sončnem obsevanju, hitrosti vetra, količinah lesne biomase itd. Informacijski sistem je vsem dostopen na spletu, se lahko nadgrajuje z vedno novimi podatki o zgrajenih napravah kot tudi potencialih vseh OVE, upravnimi podatki, zaščitenimi območji itd. za celotno območje Slovenije. Glede na to, da postopno prehajamo s fosilnih virov na OVE in URE, bo

Slika 8: Primer prikaza lokacij

sončnih elektrarn v

Sloveniji na portalu EnGIS

25

informacijski sistem EnGIS postal osnovno orodje pri ocenjevanju potencialov in načrtovanju novih proizvodnih naprav.

Kot je bilo rečeno, EnGIS ponuja številne informacije tudi o učinkoviti rabi in toplotni sa-naciji. Na trenutni sliki so prikazane lokacije, kjer je bila izvedena npr. toplotna izolacija fa-sade. S klikom na posamezno točko je mogoče dobiti točno lokacijo in osnovne podatke.

INTEGRACIJA OVE V ENERGETSKI SISTEM

Klasični energetski viri so nam zagotavljali zanesljivo oskrbo v preteklosti in jo še danes. Po-večevanje učinkovitosti rabe energije, obnovljivi viri in pametna omrežja pa jo bodo v čedalje večjem deležu zagotavljali v prihodnosti. Razprave o tem, da viri, kot sta veter in sonce, ne morejo samostojno zagotavljati zanesljive oskrbe, so povsem neproduktivne. Do postopne zamenjave klasičnih virov z OVE namreč ne bo prišlo z enkratnim posegom, to se v svetu in pri nas intenzivno dogaja že dobro desetletje.

Vstop OVE je bil izjemno hiter, čeprav še pred nekaj leti nihče ni verjel, da je taka hitrost sploh tehnično mogoča. Resni energetiki so dolgo zastopali stališče, da OVE (predvsem veter in sonce) ne morejo biti resne energetske zmogljivosti in so lahko le igračke za entuziaste ali uporabni le za nišne primere. Politiki so na podlagi zahtev javnosti po boljši skrbi za okolje razvoj spodbudili s subvencijami, vendar brez strokovno podprtih pričakovanj, da bi se kaj

Slika 9: Primer prikaza izvedbe toplotnih izolacij fasad v Sloveniji na portalu EnGIS

26

resnega lahko zgodilo. Če bi ostal delež OVE razmeroma majhen, kot se je pričakovalo, bi bile subvencije nizke. Majhna proizvodnja iz OVE zagotovo tudi ne bi imela nikakršnega vpliva na ceno električne energije na trgu. Ker pa so bile zgrajene izjemno velike zmogljivosti v Evropi, v svetu in tudi pri nas, je bil dosežen tudi velik vpliv tako na subvencije kot na cene električne energije na trgu. Da imajo OVE resen vpliv na obratovanje elektroenergetskega sistema, je raz-vidno iz diagramov prevzema in proizvodnje od slovenskega operaterja prenosnega omrežja Eles v skoraj realnem času, ki so dosegljivi na njihovi spletni strani www.eles.si/prevzem-in--proizvodnja.

Diagram prevzema ima obliko enogrbe kamele z manjšo porabo ponoči in večjo porabo pod-nevi in zvečer. Proizvodnja NEK, TE in HE pa ima obliko dvogrbe kamele z izrazitim padcem proizvodnje sredi dneva, ko v večjem obsegu vstopijo v obratovanje sončne elektrarne. Kot je videti, deluje NEK v čistem pasu, TE v pasu s prilagajanjem, pretežni del prilagajanja potrebam pa prevzemajo velike HE, katerih moč se v enem dnevu spreminja tudi za faktor deset.

Vsekakor je zelo dobro, da operater prenosnega omrežja Eles od nedavnega informativno podaja tudi podatke o proizvodnji OVE za vso Slovenijo, za pretekli dan. Iz diagramov lahko vidimo, da le-ti ne obratujejo na podlagi kakšnih optimizacijskih modelov.

V zadnjem desetletju torej čedalje več beremo in poslušamo o potrebi po prehodu na OVE in z njimi povezanih tehnologijah. Prehod na čistejše in trajnejše energetske vire je potreben zaradi negativnih vplivov, ki jih povzroča raba fosilnih goriv, tako lokalno kot globalno. Na ravni EU

27

je prehod usmerjan z direktivami, države članice pa skušajo povečanje deleža OVE doseči s finančnimi in drugimi spodbudami.

Dosedanji razvoj OVE v Sloveniji je bil stihijski in sektorsko omejen na energetiko. Država je nekritično podpirala gradnjo naprav. Za proizvodnjo opreme in industrializacijo OVE pa ni bilo nikakršnega posluha. Ali je mogoče in modro tudi nadaljnji razvoj OVE in povezanih tehno-logij voditi na enak način? Posameznik, mali investitor (gospodinjstvo, kmet, podjetnik itd.) sicer lahko postavi lastno sončno elektrarno. Ne more pa se ukvarjati z meritvami sončnega sevanja, prostorskim planiranjem – na katero streho spada sončna elektrarna in na katero ne, kakšna sme biti barva in podoba strehe, presojati med tehnologijami, usmerjati arhitekte ali industrijo itd. Enako velja tudi za vse druge OVE.

28

Slika 10: Poraba Slovenije in

proizvodnja NEK/2. TE in HE, 30.5.2017

(MW)

Obratovanje elektroenergetskega sistema je relativno kompleksno. Za ponazoritev obratova-nja sistema smo izbrali en delovni dan, in sicer torek, 30. maja 2017. V svetlo modri barvi je podan odjem električne energije, temno modra barva pa prikazuje proizvodnjo slovenske polovice Nuklearne elektrarne Krško, termoelektrarn in velikih hidroelektrarn. Odjem je manjši ponoči in za približno 50 odstotkov večji podnevi in zvečer. Proizvodnja slovenskih elektrarn po urah ni enaka odjemu, temveč imamo glede na pogodbene količine in cenovne razmere na borzi obdobja s presežkom proizvodnje in obdobja, ko proizvedemo manj, kot je odjem oziroma poraba. Kot je razvidno iz diagrama, proizvajamo več in izvažamo električno energijo v jutranji in večerni konici ter uvažamo v dnevnem času, ko je energija cenejša zaradi večje ponudbe sončne energije na trgu.

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

Odjem v Sloveniji Proizvodnja NE/2, TE, HE

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

NEK/2 termo MHE SPTE Ostali OVE hidro Sončne Odjem v Sloveniji

29

Slika 11: Proizvodnja in odjem v Sloveniji, 30.5.2017 (MW)

Za isti dan, 30. maja 2017, je v naslednjem diagramu prikazana struktura proizvodnje.

Iz diagrama je razvidno, da s stalno močjo obratuje NE Krško, s skoraj stalno pa termoelek-trarne, male hidroelektrarne, SPTE in drugi OVE (bioplin in biomasa). Sončne elektrarne obra-tujejo seveda podnevi v skladu s sončnim obsevanjem. Odjem porabnikov v Sloveniji tega dne je podan z rdečo črto. Kot je razvidno, se celotno prilagajanje odjemu in cenovnim razmeram na trgu izvaja pretežno s hidroelektrarnami, deloma pa tudi z zmanjševanjem proizvodnje v termoelektrarnah, ko je razpoložljive energije preveč.

Podrobneje je obratovanje vseh OVE podano na diagramu na naslednji strani. Za regulacijo in boljšo optimizacijo bo v prihodnosti treba še bolje uskladiti delovanje hidroelektrarn glede na sončno obsevanje ter za regulacijo s spremenljivo močjo uporabiti tudi druge vire, elektrarne na bioplin in biomaso ter SPTE. V nadaljevanju je podanih nekaj osnovnih podatkov in značil-nosti za najobetavnejše OVE v Sloveniji.

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

Odjem v Sloveniji Proizvodnja NE/2, TE, HE

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

NEK/2 termo MHE SPTE Ostali OVE hidro Sončne Odjem v Sloveniji

30

Slika 12: Proizvodnja OVE, 30.5.2017 (MW)

GRADNJA SONČNIH ELEKTRARN

V obdobju 2009–2013 je bila gradnja sončnih elektrarn izjemno hitra. Tehnično je bilo dokaza-no, da se da hitro postaviti v obratovanje veliko razpršenih elektrarn, vendar pa smo bili kljub vsemu zaradi slabe strategije, v celoti gledano, neuspešni. Ker je denarja za podporne sheme zmanjkalo, se je gradnja tako rekoč ustavila.

V svetu se sončne elektrarne še naprej gradijo tako na stavbah kakor na tleh. Prišlo je do iz-jemno velike serijske proizvodnje in pocenitve opreme tako, da so v številnih primerih sončne elektrarne konkurenčne brez finančnih subvencij. V Evropi so še posebej perspektivne sončne elektrarne kot sestavni del ovoja zgradb (streh, fasad in transparentnih delov). V takih primerih govorimo o elektrarnah za samooskrbo ali napajanje lastne rabe, klasični porabniki pa se pretvarjajo v aktivne porabnike-proizvajalce (prosumerje).

Na sliki 13 je prikazano obratovanje za en dan v ApE, ki smo že tak »porabnik-proizvajalec«. Kot klasični porabnik bi imeli samo eno karakteristiko spremenljivega odjema (svetlo modra). S tem, da smo tudi proizvajalec in se samooskrbujemo, imamo štiri različne spremenljive karakteristike. Da se lahko obratovanje vseh razpršenih proizvajalcev optimizira, so nujno pot-rebni pametni števci in pametno omrežje, ki v realnem času prenaša informacije o proizvodnji in porabi, najprej lastniku za usklajevanje porabe in proizvodnje in potem naprej operaterjem distribucijskega in prenosnega sistema ter nosilcem bilančnih skupin.

Sončna elektrarna je priključena za števcem porabe električne energije in proizvedena elek-trična energija se najprej porabi v stavbi, morebitni presežki pa gredo v omrežje, medtem ko primanjkljaji pritekajo iz omrežja. Za izračun ekonomike take proizvodnje je osnovno izhodišče, da si izračunamo izogibno ceno električne energije.

Slika: Energenti, ki jih podjetja uporabljajo za različne potrebe

0

50

100

150

200

250

1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 1 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 2 0 2 1 2 2 2 3 2 4

MHE SPTE Ostali OVE Sončne

31

Slika 13: Obratovanje za en dan v ApE

V želji po ponovni oživitvi investiranja v sončne elektrarne v Sloveniji je bil v letu 2016 uveden sistem »neto meritev« za proizvodnjo energije za lastne potrebe za naprave do 11 kVA, tako kot javni poziv Agencije za energijo za projekte proizvodnih naprav iz OVE in v soproizvodnji. Sistem »neto meritev« pomeni, da si porabnik večino električne energije proizvede sam in si z električnim omrežjem na letni ravni skompenzira presežke in primanjkljaje. Oba instrumenta sta poskus ponovne vzpostavitve interesa za investiranje v OVE na novih, bolj tržnih osnovah.

32

GRADNJA VETRNIH ELEKTRARN

Od leta 2000, ko smo z meritvami vetra odkrili, da predvsem na Primorskem obstaja določen energetski potencial, se kaj veliko ni zgodilo. Na pobudo in vztrajanje dveh zasebnih investitor-jev sta bili postavljeni dve vetrni elektrarni; 2,3 MW pri Dolenji vasi in 1 MW v Razdrtem. Po splošnih informacijah delujeta v skladu s pričakovanji, sta pa to zasebni naložbi in javno ni na voljo o njunem delovanju nikakršnih tehničnih in ekonomskih podatkov.

Podatki o energetskem potencialu vetra, objavljeni na www.engis.si, niso natančni. Vetrne karte, ki so bile narejene pred več kot desetimi leti, so lahko zelo groba osnova. V tem času bi Slovenija morala delati na nadaljnjih raziskavah potenciala in lokalnih značilnosti ter izsledke periodično potrjevati z meritvami in analizami. Podatke bi morala kot osnovno informacijo po-tencialnim investitorjem posredovati v geografskem informacijskem sistemu. V resnici pa se na tem področju vse od leta 2000, ko smo tudi v Sloveniji začeli govoriti o vetru, ne dogaja nič.

Iz skopih podatkov, ki jih je objavila Agencija za energijo za investicijsko podporo, je na razpis prispelo 41 prijav za vetrne elektrarne s skupno močjo 56 MW. V veliki večini gre za posa-mezne 1MW enote, take kot je tista v Razdrtem. Dve enoti sta malo večji, z močjo 1,6 MW in 2,3 MW, podobni tisti pri Dolenji vasi. Nekaj je manjših 50 kW enot. V dveh primerih pa gre za vetrni polji z močjo 14,4 MW in 6 MW.

Njihovo postavitev investitorji predvidevajo za obdobje 2018–2020. Predvidevam, da gre za investicijske namere in da investitorji še nimajo dovoljenj za umestitev v prostor in za gradnjo, kar se večinoma pokaže kot nepremostljiva ovira.

Glavni izziv za investitorje je predvsem pridobitev dovoljenj za gradnjo in priključitev na elek-trično omrežje. Poseben izziv je seveda tudi ekonomika projektov, ki je odvisna predvsem od energetskega potenciala vetra, višine investicije in prodajne cene električne energije. Uradni podatki o hitrostih vetra na lokacijah, ki naj bi bile zanimive za postavitev vetrnih elektrarn v Sloveniji, so relativno nenatančni, tako da se posamezniki lahko zanašajo le na lastne meritve in ocene. Cene za proizvedeno električno energijo so že daljši čas nizke in ne kaže, da se bodo kaj kmalu občutneje zvišale. Investicijska podpora lahko deloma izboljša razmere, vseeno pa ob naštetih dejstvih ostaja ekonomika dvomljiva in od investitorjev zahteva poglobljene analize tveganj.

V Sloveniji je treba tudi veliko več delati na podatkih o vetru. Za postavljanje vetrnih elektrarn so daleč pred vsemi informacijami pomembni dobri dolgoletni podatki o vetru. Vetrne karte je treba nato kakovostno analizirati v povezavi s kartami zaščitenih območij in priti do smiselnih lokacij, kjer je mogoče postavljati vetrne elektrarne.

33

LESNA BIOMASA IN BIOPLIN

Pravimo, da je Slovenija bogata z gozdom, saj ta pokriva več kot 60 odstotkov ozemlja. Vendar se tudi pri lesni biomasi vse preveč zanašamo le na surovino – les. Glavna dodana vrednost ni v surovini, ki nam jo daje narava, temveč v predelavi lesa v končne izdelke. Enako velja za uporabo lesne biomase v energetske namene, gorivo samo pomeni le nekje okoli 30 odstotkov stroškov ogrevanja, preostali stroški gredo za kotle, sistem daljinskega ogrevanja, toplotne postaje, regulatorje, merilnike itd. Seveda so individualni sistemi ogrevanja in daljinski sistemi na manj kakovostno lesno biomaso velika razvojna priložnost za Slovenijo, vendar jih je treba zastaviti celovito tako, da se sočasno spodbudi proizvodnja opreme za domači trg in izvoz.

V dveh desetletjih, odkar se nekoliko več ukvarjamo z izrabo lesne biomase v energetske namene, nam je uspelo postaviti nekaj daljinskih sistemov ogrevanja (Železniki, Gornji Grad, Vransko, Preddvor, Kočevje, Ribnica, Semič itd.), vrsto mikrosistemov ogrevanja občin, šol, domov za ostarele in drugih javnih objektov in večje število modernih individualnih kotlov na polena, sekance in pelete. Od večjih objektov je treba omeniti sosežig lesne biomase v TE--TOL, ki nadomešča 20 odstotkov premoga v največji, 50 MW enoti. Ker ima Ljubljana dobro razvejen sistem daljinskega ogrevanja, obstaja potencial za gradnjo ene ali več enot na lesno biomaso, ki bi postopoma nadomestile premog.

Gradnja bioplinskih elektrarn je bila v Sloveniji nekaj časa zelo hitra. V nekaj letih je bilo zgraje-nih 27 bioplinskih elektrarn s skupno močjo 37 MW, največja enota, v Lendavi, ima celo moč 7 MW. Zaradi podporne sheme za električno energijo je bil interes predvsem za večje enote in tudi neposredna proizvodnja bioplina, ki bi ga pošiljali naravnost v omrežje zemeljskega plina, se v Sloveniji ni razvila. Veliko bioplinskih elektrarn je imelo in še ima probleme z umeščanjem v prostor in obratovanjem, tako z zagotavljanjem surovin kot z upoštevanjem okoljskih vplivov. V prihodnje obstaja potencial predvsem za manjše bioplinske naprave, ki bi za substrat upo-rabljale predvsem gnoj, gnojevko in druge bioodpadke, ki jih je treba nevtralizirati, proizvodnja električne energije pa bi morala biti le dodana vrednost.

URE V JAVNEM SEKTORJU

Za javne ustanove in podjetja pa sploh ne bi smelo biti nikakršnega dvoma. Če je EU po ob-širnih razpravah za in proti sprejela usmeritve v URE in OVE in se je Slovenija z njimi strinjala, potem je edino vprašanje, kako potrebne racionalizacije izvesti, da bodo za slovensko državo in gospodarstvo najbolj koristne. Javni sektor bo moral postati zgled racionalnega ravnanja z energijo, skrbi za okolje in sodelovanja z gospodarstvom.

Investicije se sofinancirajo prek nepovratnih subvencij in ugodnejših kreditov Ekosklada, kohe-zijskih EU-sredstev, norveškega in švicarskega mehanizma, programa ELENA in v zadnjem času tudi po metodi pogodbenega financiranja iz specializiranih podjetij.

34

URE V ŠIROKI RABI

Ukrepe URE in večjo uporabo naprav na OVE v široki rabi že daljši čas spodbuja Ekosklad z ne-povratnimi subvencijami za investicije. Sredstva za subvencije se zbirajo iz obveznih prispev-kov pri nakupu vseh vrst energije in energentov. Subvencije se odobravajo za zelo širok nabor ukrepov, kot je razvidno iz podatkov na spletni strani www.engis.si, odprti razpisi pa so na www.ekosklad.s. Izvedenih je bilo izjemno veliko ukrepov, ki so se z leti uveljavili, npr. menjava starih oken z novimi je že uveljavljen standard. Novi objekti se vsi gradijo kot nizkoenergetski. Uveljavlja se standard stavb s skoraj nično rabo energije. Z integracijo sončnih elektrarn v celoten ovoj stavb pa bomo postopoma gradili stavbe, ki bodo več energije proizvedle, kot je porabijo za svoje delovanje.

URE V INDUSTRIJI

Ukrepe URE v industriji podpirajo v glavnem veliki dobavitelji energije in energentov, ki so zavezanci za doseganje obveznih letnih prihrankov pri porabi energije. V obdobju od leta 2012 do leta 2015 so za to imeli namenska sredstva, ki so se zbirala iz obveznega prispevka za URE. Od leta 2015 imajo veliki zavezanci še naprej obveznost doseganja obveznih letnih prihrankov, sredstva za ukrepe pa morajo zagotavljati sami. Kontrolo nad doseganjem prihrankov ima Agencija za energijo.

Za velika podjetja velja uredba, po kateri morajo do konca leta 2017 opraviti obvezen energet-ski pregled. Šteje se, da je energetski pregled opravljen, če podjetje izvaja sistem upravljanja energije po standardu SIST EN ISO 50001 ali sistem upravljanja okolja po standardu SIST EN ISO 14001 in opravi minimalen energetski pregled. Energetski pregled mora podati in oceniti morebitne ukrepe za zmanjšanje porabe, izvedba pa je prepuščena lastni presoji, po uredbi jih podjetje ni zavezano izvesti.

Za manjša podjetja Ekosklad sofinancira izdelavo energetskih pregledov v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov.

CILJI DRŽAVE NA PODROČJU URE IN OVE

Dosedanji razvoj URE in OVE v Sloveniji je bil stihijski in sektorsko omejen le na zmanjševanje porabe in proizvodnjo energije. Država je in še vedno nekritično podpira le vgradnjo opreme in materialov za učinkovitejšo rabo in gradnjo proizvodnih naprav na OVE. S tem se sicer dosegajo energetski cilji, vendar se to dogaja na račun zviševanja končne cene energije za po-rabnike, uvožena oprema pa žal ne kreira delovnih mest v Sloveniji. Za sam tehnološki razvoj s proizvodnjo opreme do zdaj ni bilo ne posluha ne podpore in tako rekoč nikakršnih usmerjenih aktivnosti, kar je treba korenito spremeniti. Če v tej smeri ne bomo uspešni, potem ni velike škode, če je tempo gradnje elektrarn na OVE v Sloveniji bolj počasen. Dokler je še treba proi-zvodnjo električne energije iz vetrnih in drugih elektrarn na OVE subvencionirati, je to smiselno

35

le, če dosegamo zadostne in dokazane posredne gospodarske učinke, sicer pa seveda ne!

Žal dosedanje hitre gradnje OVE v Sloveniji nismo znali izrabiti za razvoj gospodarstva in odpi-ranje delovnih mest. Tudi Nemčija leta 2000 ni imela lastne industrije na področju OVE (sonč-ne, vetrne, biomase itd.), vendar jo je na podlagi lastnih in evropskih spodbud kontinuirano razvijala. Tako rekoč vso opremo za naše sončne, bioplinske in vetrne elektrarne, pa tudi kotle na lesno biomaso in opremo, potrebno za ukrepe URE, v veliki meri preprosto uvažamo in kreiramo delovna mesta in gospodarski razvoj v tujini (Nemčiji, Avstriji in Kitajski).

Učinkovita raba energije (URE) pomeni manj energije in energentov. Obnovljivi viri energije (OVE) pa pomenijo zastonj energente (voda, veter, sonce in geotermalna energija), izjema je le biomasa, katere priprava za uporabo nekaj stane. Za URE in OVE sta pomembni tehnologija in oprema, ki znata te »zastonj« energente pretvoriti v elektriko in toploto! Slovenija bi se morala usmeriti v proizvodnjo opreme, storitev in znanj za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije in pametna omrežja. Poudarek mora biti na opremi in ne na nakupu proizvodnih naprav.

Pri vetrnih elektrarnah na primer obstajajo znanja v slovenski industriji, ki jih je mogoče pre-nesti s področja proizvodnje hidroelektrarn, proizvodnje velikih ležajev, transformatorjev, regu-lacijske opreme in elektromotornih pogonov, močnostne elektronike in druge strojne in elek-troopreme, določena sredstva ministrstva pa so bila tudi že vložena v potencialno proizvodnjo lopatic za vetrnice. Katera podjetja bi po vašem mnenju lahko svoje trenutno delo »razširila«? In kje naj bi bila ta potencialna proizvodnja lopatic za vetrnice?

Zagotovo je to Litostroj Power za izdelavo vetrnih turbin, Seaway in Pipistrel za proizvodnjo lopatic, Fakulteta za strojništvo in IBE za področje modeliranja in načrtovanja, Kolektor, Hidria, Iskra sistemi, Iskra zaščite, Letrika, Slovenska industrija jekla, Sistemska tehnika itd. za raz-lične sestavne dele, sklope in podsisteme. Seveda bi bilo treba organizirati nekakšen grozd ali klaster po vzoru avtomobilske industrije. Gospodarska in obrtna zbornica bi lahko organizirali strokovne obiske vetrnic pri Senožečah in v Razdrtem, da bi si predstavniki industrije in obrti sami ogledali, kje so s svojim znanjem blizu in kaj bi lahko proizvajali. Zagotovo ni nujno, da lestve in kabelske police uvažamo iz Nemčije, tja bi jih kvečjemu morali izvažati. Enako velja tudi za vse druge tehnologije na področju URE in OVE.

36

Hiter razvoj OVE je imel torej dva glavna rezultata: visoke stroške za subvencije za že zgrajene objekte in izjemno zmanjšanje specifičnih investicij za nove objekte, predvsem za sončne elek-trarne, in posledično proizvodne cene, ki so že blizu konkurenčnih cen klasičnih proizvajalcev. V tem kontekstu je treba razumeti spremembe, ki jih posamezne države iščejo pri nadaljnji podpori investiranju v OVE, brez neposrednih finančnih subvencij, in jih je tudi Evropska komi-sija predvidela v okviru novega energetskega paketa.

Torej, opuščanje subvencioniranja ne pomeni, kot marsikdo misli, da si nadaljnjega razvoja OVE ne želimo več, temveč da se domneva, da so nove tehnologije preživele obdobje šolanja in da jih je treba postopoma prepustiti trgu, s čim manj neposrednih in posrednih podpor. V končni posledici je treba računati, da se bodo OVE morali povsem prilagoditi komercialnim tržnim razmeram in upoštevati čedalje več omejitvenih pogojev, ki jih pomeni trajnostna upo-raba prostora.

SKLEP

37

UVODŠtevilo raziskav na področju učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov ener-gije (OVE) narašča. V svetovnem merilu je URE postala eno ključnih strateških področij. Ob koncu leta 2006 se je Evropska unija zavezala, da bo do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjšala letno porabo primarne energije. To področje je povezano z raziskavami na področju zazna-vanja in stališč javnosti glede porabe energije in varčevanja z energijo (Attari et al., 2010; Rowlands et al., 2002). Ob razmeroma velikem številu tovrstnih raziskav, izvedenih na ravni gospodinjstev, pa raziskave o stališčih menedžmenta o URE v podjetjih ostajajo v ozadju. Glede na to, da so podjetja bistveno večji porabniki energije, prepoznavamo na tem področju velik potencial za zmanjšanje porabe – predvsem v sektorjih z večjimi porabniki električne energije, kot so npr. gradbeništvo, proizvodna dejavnost, energetika in transportna dejavnost.

Zaznave/mnenja in stališča menedžmenta v podjetjih so osrednjega pomena, saj lahko določa-jo organizacijsko strategijo glede URE in OVE. Z rednim spremljanjem oziroma monitoringom stališč poslovnih odjemalcev in analizo stanja pa lahko veliko pripomoremo tudi k usmerjanju vladnih organizacij in odločevalcev v posameznih dejavnostih k vrednotenju trenutnega stanja in implementaciji ustrezne komunikacije in regulativnih ukrepov na tem področju pri poslovni javnosti ter oblikovanju napovedi glede porabe energije. Čeprav v znanstveni literaturi zasle-dimo nekatere raziskave o porabi energije v podjetjih (npr. Bianco et al., 2010; Minea, 2010; Bressers et al., 2013), pa nobena od teh ni svojega fokusa razširila tudi na stališča in zaznave odločevalcev v podjetjih.

Za Slovenijo kot eno od članic Evropske unije je URE pomembno strateško področje. Sloven-ski nacionalni načrt za URE iz leta 2008 določa načine učinkovite rabe električne energije na ravni gospodinjstev in poslovnih uporabnikov glede na različne energetske vire. Eden ključnih akterjev pri uresničevanju tega načrta je družba SODO - Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo. Družba SODO je že v letu 2009 začela izvajati različne aktivno-sti, s katerimi so želeli spodbuditi slovenske odjemalce k URE. Med tovrstnimi aktivnostmi je pomemben člen tudi analiza stanja na področju URE pri podjetjih skupaj z analizo zaznav in stališč odločevalcev glede uporabe (predvsem) električne energije, ki jo izvaja Inštitut za marketing Univerze v Mariboru. Rezultate raziskave predstavljamo v poglavjih v nadaljevanju. Rezultati se nanašajo na: a) zaznavanje cene električne energije in pripravljenost organizacij za plačilo višjih cen za elektriko iz OVE, b) načine porabe električne energije, c) odnos podjetij do varstva okolja in d) odnos podjetij z dobavitelji električne energije.

Pregled raziskav o stališčih menedžerjev do OVE in URE v svetu

Dr. Damijan Mumel, redni profesor, UM EPF Dr. Aleksandra Pisnik, izredna profesorica, UM EPF

Dr. Borut Milfelner, izredni profesor, UM EPF Domen Malc, mag. psih., asistent, UM EPF

38

ZAZNAVE IN STALIŠČA MENEDŽMENTA GLEDE ZELENE ENERGIJE IN UČINKOVITE RABE ENERGIJE

V znanstveni literaturi se izraz zelena energija (angl. green energy) največkrat nanaša na različ-ne oblike obnovljivih virov energije, kot so npr. sončna energija, vetrna energija, energija malih hidroelektrarn in energija iz biomase (Yoo in Kwak, 2009). Diwekar in Shastry (2010) navajata, da moramo zeleno energijo obravnavati širše, saj vključuje vse t. i. zelene procese, ki med drugim obsegajo tudi tehnologije za nadzor okolja in t. i. zeleno upravljanje na ravni posame-znih panog. Podobno se v povezavi z OVE uporablja tudi izraz zelena moč (angl. green power) (Rowlands et al., 2002). Čeprav nekateri avtorji (Zarnikau, 2003) povezujejo izraz zelena moč predvsem z elektriko, ki jo pridobimo iz obnovljivih energetskih virov s primerno tehnologijo, pa drugi menijo, da je takšna opredelitev nezadostna in v določenih primerih deluje celo kon-tradiktorno. Poleg tega lahko razlikovanje mnenj opazimo tudi glede vpliva na okolje različnih energetskih virov. Odločitve, ki zadevajo zeleno energijo, naj bi torej upoštevale industrijsko ekologijo, vendar najprej na ravni posameznih manjših poslovnih enot in njihovih aktivnosti ter nato tudi na ravni večjih industrijskih con, skupnosti ali sektorjev. Takšno razumevanje zelene energije je torej obširnejše in nas usmerja k iskanju odgovorov na vprašanja, kako in zakaj podjetja pridobivajo in uporabljajo zeleno energijo, kot tudi, kako zelena energija pripomore k programom URE v podjetjih.

V literaturi je prisotno tudi razlikovanje med terminoma varčevanje z energijo in energetska učinkovitost, ki pa se kljub pomembnim razlikam uporabljata kot enakovredna termina (Her-ring, 1996). Varčevanje z energijo pomeni zmanjšano porabo energije prek manj kakovostnih energetskih storitev. K temu pripomorejo tudi vedenjske in programske spremembe, s katerimi lahko posamezniki in podjetja dejansko porabijo manj energije – npr. z uporabo učinkovitejše opreme, ponovno uporabo odpadne toplote in procesov, ali pa npr. z ustreznim načrtovanjem proizvodnje, s katerim lahko minimaliziramo energetsko intenzivne prehodne postopke. Ener-getska učinkovitost pa je razmerje med vložki energetskih storitev in rezultati le-teh in jo lahko obravnavamo kot primarno tehničen postopek ter rezultat obračanja zalog z nadomeščanjem stare/zastarele opreme z novo, učinkovitejšo (Herring, 2006). V tem prispevku oba koncepta obravnavamo ločeno.

Bansal in Roth (2000) sta v svoji raziskavi razpravljala o tem, zakaj in kako se podjetja odzivajo na ekološka vprašanja in izzive in kako aplicirajo v programih URE. Avtorja navajata, da so takšne informacije pomembne iz dveh razlogov: a) te informacije lahko pomagajo teoretikom pri napovedovanju ekološkega vedenja in b) razkrivajo mehanizme, ki vzgajajo in spodbujajo ekološko in trajnostno naravnane organizacije. Zadnje pomaga raziskovalcem, menedžerjem in oblikovalcem politik pri določanju relativne učinkovitosti uredbenih in kontrolnih mehaniz-mov ter tržnih in samoiniciativnih ukrepov. Temu Menegaki (2008) dodaja še, da obnovljiva energija prinaša dodatne koristi, kot so izboljšave v okolju, manjša odvisnost od nafte in naf-tnih derivatov ter diverzificiran portfelj virov energije. Vzvodi za takšno vedenje so predvsem spremembe zakonodaje, pritiski deležnikov, ekonomske priložnosti in etični motivi. Johnstone in Labonne (2009) sta motive za uvajanje programov URE in sistemov za okoljsko upravlja-

39

nje omejila predvsem na povečano skladnost z regulativami, izboljšano delovanje/poslovanje in doseganje višjih eksternih kazalnikov pozitivnih okoljskih primerov. Tako predvsem med multinacionalkami zasledimo več takšnih, ki so razvile, certificirale in implementirale okoljske sisteme upravljanja pod certifikatom ISO14001, ki zagotavlja splošen standard za upravljanje okoljskih vplivov podjetij (Morrow in Rondinelli, 2002; Tibor in Feldman, 1996). Tukaj lahko omenimo tudi izsledke raziskave, izvedene na sicer omejenem vzorcu malih in srednje velikih nemških podjetij (Rahbauer, Menapace, Menrad in Decker, 2016), kjer so avtorji identificirali deset dejavnikov, ki lahko ovirajo ali spodbudijo mala in srednje velika podjetja pri uvajanju URE in OVE. Poleg že omenjenih navajamo osebnost osrednjega odločevalca v podjetju (spe-cifično subjektivna ocena lastne odgovornosti za okolje ter morebitni altruistični motivi) in pa karakteristike odjemalcev podjetja.

Kot smo že navedli, je v znanstveni literaturi na svetovni ravni na voljo le manjše število razi-skav, ki se ukvarjajo z zaznavami in stališči menedžerjev glede URE v podjetjih, medtem ko jih v Sloveniji doslej nismo zasledili. Zrcalno sliko pa lahko vidimo v številnih raziskavah zaznav, stališč in uporabe URE pri odjemalcih (Attari et al., 2010; Geller et al., 1997; Rowlands, 2002; Yoo in Kwak, 2009). Te raziskave se osredinjajo predvsem na učinkovito uporabo energije (Geller, 1997; Yo in Kwak, 2009), pripravljenost za plačilo višjih cen za elektriko iz OVE, šte-vilne pa so usmerjene tudi na preference odjemalcev (npr. Roe idr., 2001) – žal le z izrazitim poudarkom na vzorcih gospodinjstev. V Sloveniji se na tem področju že več let izvaja Razi-skava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS), ki v zadnjih šestih letih predstavlja posnetek stanja, spremljanje trendov in ključnih kazalnikov pri ravnanju z energijo v gospodinjstvih, javnem in storitvenem sektorju (Informa Echo, 2017). Ugotovitve teh študij kažejo na pozitivno pripravljenost za plačevanje za zeleno energijo in preferenčno obravnavo sončne energije med odjemalci (Borchers idr., 2007; Aguilar in Cai, 2010).

Mozumder s sodelavci (2002) je z uporabo različnih scenarijev, ki so vključevali zagotavljanje 10 in 20 odstotkov iz obnovljivih virov energije, ugotovil, da so odjemalci temu bolj naklonjeni, če so pri njih bolj izražena pozitivna stališča do varovanja okolja ter bolj izražen altruizem, povezan z okoljevarstvenimi dejavnostmi. Prav tako so večjo naklonjenost izkazali odjemalci z višjimi prihodki in večjim številom družinskih članov, naklonjenost pa se je odražala tudi v večji pripravljenosti za plačilo višjih cen za energijo iz obnovljivih virov. Prav tako naj bi k večji pripravljenosti za plačilo nekoliko višjih cen za uporabo OVE in višjo energetsko učinkovitost pripomogla tudi večja izpostavljenost informacijam o težavah z energetskimi viri (Zarnikau, 2003). Na pomembno vlogo informacij sta opozorila tudi Salmela in Varho (2006). Avtorja menita, da bodo odjemalci postali aktivnejši na trgu zelene energije takrat, ko bodo imeli na voljo več informacij o različnih oblikah pridobivanja in distribucije električne energije in njihovih učinkih na okolje. Iz tega lahko sklepamo, da boljša informiranost o alternativnih oblikah ener-gije lahko prispeva svoj delež k večjemu interesu in podpori tovrstnih virov tako pri končnih kot tudi pri poslovnih odjemalcih in menedžerjih.

Med drugim raziskave kažejo tudi na to, da je pripravljenost za plačilo za OVE večja pri kolek-tivnih oblikah plačevanja kot pri individualnih oz. prostovoljnih (Wiser, 2007). Rezultati raziska-

40

SKLEP

ve Scarpe in Willisa (2010) pa kažejo, da čeprav imajo gospodinjstva izrazito pozitivna stališča do uvajanja obnovljive energije, pa zaznana vrednost pri večini gospodinjstev ni zadostna za pripravljenost za kritje višjih stroškov mikrotehnologij za generiranje energije.

Iz raziskav, izvedenih na vzorcih gospodinjstev, je razvidno, da se uporaba zelene energije lahko poveča z razvojem pozitivnih stališč. Kljub temu pa ostaja neodgovorjeno vprašanje, ali so tovrstni trendi prisotni tudi na ravni medorganizacijskih trgov, saj na tem področju ni na voljo oprijemljivih dokazov, ki bi razkrivali organizacijsko vedenje v povezavi s programi URE. Nedvomno je z vidika organizacijskega raziskovanja, zaznav in stališč menedžerjev glede ener-getskih vprašanj in ekologije na splošno to pomembno vprašanje, saj lahko podjetja s svojimi strategijami glede uporabe energije dolgoročno prispevajo svoj delež k tovrstnim izzivom.

Pomanjkanje literature, ki bi pri ugotavljanju stališč do URE in OVE izhajala iz perspektive menedžerjev in drugih odločevalcev v podjetjih, je uporabno izhodišče tudi nekoliko bolj ob-širno področje raziskav trajnostne naravnanosti podjetij. Kot enega celovitejših pregledov tega področja lahko omenimo npr. raziskavo Klewitza in Hansena (2014), ki sta s sistematičnim pregledom objavljenih prispevkov oblikovala ogrodje, ki podjetja glede na pomen trajnostnih strategij razvršča na uporna, reaktivna, anticipatorna, inovatorje in trajnostna podjetja. Za uporna podjetja velja, da ignorirajo okoljske in družbene izzive, razen v primerih regulatornih ukrepov, za reaktivna velja, da se z vidika trajnosti odzivajo zgolj na zunanje pobude ob večjem poudarku na učinkovitosti. Anticipatorna podjetja delujejo v skladu z internimi strategijami, ki jih občasno revidirajo, odzivajo se na spodbude iz okolja, vendar pa trajnostni koncept ni integriran v poslovni model. Med inovatorje uvrščamo podjetja, ki delujejo proaktivno in izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja status inovatorja, tem pa sledijo še trajnostna podjetja, pri katerih je trajnost zakoreninjena v sam poslovni model, resno sodelujejo z okoljevarstve-nimi organizacijami in težijo k zgodnjemu uvajanju inovacij na tem področju. Avtorji (ibid.) so identificirali tudi ustrezne vzvode za vsakega od tipov podjetij: npr. večji poudarek na eksterni stimulaciji za uporna in reaktivna podjetja.

Povzamemo lahko, da tako kot narašča pomen URE in OVE, naraščajo tudi raziskave na tem področju. Večina raziskav v zvezi s to problematiko se osredinja na splošno javnost, redke na poslovno, ki pa je izjemno pomembna. Mnenja in stališča vodstev podjetij namreč odločilno vplivajo na organizacijsko strategijo URE in OVE, kot tudi na njeno implementacijo. S tega vidika sta Slovenija in sistemski operater distribucijskega omrežja SODO med prvaki v Evrop-ski uniji, ne le zato, ker se intenzivno ukvarjata z URE in OVE, ampak predvsem zato, ker to počneta na podlagi sistematičnega dolgoročnega spremljanja stališč poslovnih odjemalcev električne energije do URE in OVE.

41

Slika 1: Območja distribucijskega sistema električne energije v Sloveniji

Vloga in prispevek družbe SODO na nacionalni ravni ter njeni glavni mejniki

Mag. Milena Delčnjak, SODO, d. o. o.

NALOGE DRUŽBE SODO

Družba SODO, d. o. o. (v nadaljevanju SODO) izvaja gospodarsko javno službo distribucij-skega operaterja električne energije na ozemlju Republike Slovenije. Vlada RS je SODO leta 2007 podelila koncesijo za petdeset let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe. Po podpisu koncesijske pogodbe so bile podpisane pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja električne energije na ozemlju Republike Slovenije med družbo SODO, d. o. o., in posameznimi distribucijskimi podjetji: Elektro Celje, d. d., Elektro Gorenjska, d. d., Elektro Ljubljana, d. d., Elektro Maribor, d. d., Elektro Primorska, d. d., in z nekaterimi drugimi lastniki elektroenergetske infrastrukture v Sloveniji.

Skupaj z vsemi navedenimi SODO zagotavlja zanesljivo, varno in učinkovito oskrbo z električ-no energijo več kot 945.000 uporabnikom distribucijskega omrežja v Sloveniji. Z ustreznim načrtovanjem razvoja omrežja, njegovo gradnjo, vodenjem in obratovanjem ter vzdrževanjem zagotavlja dolgoročno zmogljivost omrežja, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja ob upoštevanju standardov na področju kakovosti napetosti in oskrbe z električno energijo.

42

Slika 2: Jedro delovanja družbe

SODO je uporabnik sistema.

CILJI DRUŽBE SODO

Temeljni cilji družbe SODO so v skladu z energetsko politiko Evropske unije in Republike Slo-venije naslednji:

• konkurenčnost,

• zanesljivost in

• varnost oskrbe z električno energijo ter

• okoljska sprejemljivost.

43

Slika 3: S kom sodeluje družba SODO

S KOM SODELUJE DRUŽBA SODO?

44

Slika 4: Obseg elektrodistribucijskega

sistema v Sloveniji na dan 31. decembra

2016

OBSEG ELEKTRODISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI NA DAN 31. DECEMBRA 2016

45

NEKATERE (POMEMBNE) NALOGE IN PROJEKTI SODO

Med pomembnimi nalogami in projekti družbe SODO navajamo:

• izdelavo razvojnega načrta distribucijskega omrežja električne energije,

• zagotavljanje ustrezne ravni kakovosti oskrbe z električno energijo in

• vzpostavitev podlag za razvoj in vpeljavo pametnih elektrodistribucijskih omrežij.

RAZVOJNI NAČRT DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Družba SODO, d. o. o., vsaki dve leti izdela razvojni načrt omrežja za deset let in ga uskladi z državnim energetskim razvojnim načrtom. Zahtevano vsebino razvojnega načrta in elemente planiranja za izdelavo razvojnega načrta poda pristojno ministrstvo.

Cilji, ki jih želimo doseči z razvojnim načrtom, so:

• zadostiti načrtovani in dejanski porabi električne energije ter potrebam po električni moči,

• zagotoviti omrežje in stanje v njem, ki ustreza stanju tehnike,

• zagotoviti dolgoročno stabilnost, zanesljivost in razpoložljivost distribucijskega omrežja,

• zagotoviti stroškovno učinkovito omrežje,

• zagotoviti dolgoročni dvig oziroma ohranjanje kakovosti oskrbe glede na ciljno raven ka-kovosti oskrbe,

• zadostiti potrebam vključevanja razpršene proizvodnje električne energije,

• zagotoviti varovanje okolja v skladu z zakonodajo,

• zadostiti potrebam, ki jih narekujejo nacionalni energetski podnebni cilji.

Kakovost oskrbe z električno energijo

Agencija za energijo, ki izvaja naloge regulatornega organa na področju oskrbe z električno energijo, spremlja in izvaja analize kakovosti oskrbe z električno energijo.

Pod ta področja spadajo:

Neprekinjenost (zanesljivost) oskrbe, nanašajoče se na število in trajanje prekinitev, ki jih zazna uporabnik na svojem prevzemno-predajnem mestu.

Kakovost napetosti, ki se nanaša na tehnične karakteristike napetosti, merljive na prevzemno-predajnem mestu uporabnika.

Komercialna kakovost, ki opisuje kakovost storitev, izhajajočih iz odnosa med distribucijskim operaterjem in uporabnikom.

46

Uporabnik omrežja pričakuje, da mu bo distribucijsko omrežje omogočalo uporabo električne energije takrat, ko jo potrebuje, ob definirani kakovosti na transparenten in učinkovit način.

Pametna omrežja

Obstoječi elektroenergetski sistem učinkovito, zanesljivo in varno služi uporabnikom že več kot sto let, vendar se zdaj sooča s številnimi novimi izzivi, ki jih prinašajo naraščanje porabe in konične obremenitve, starajoča se infrastruktura, prostorske omejitve in s tem povezane težave z umeščanjem v prostor, okoljska problematika in razpršena proizvodnja.

Elektroenergetski sistem z obstoječimi koncepti načrtovanja in obratovanja ni pripravljen na stroškovno učinkovito vključevanje novih elementov (kot so razpršeni viri električne energije, električna vozila, itd.) v sistem.

Koncept pametnih omrežij pomeni nadgradnjo zdajšnjega koncepta obratovanja in načrto-vanja sistema ter v učinkovito celoto vključuje posamezne elemente sistema, tako klasične (centralizirane velike proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje) kot nove elemente, kot so na primer razpršeni proizvodni viri, napredni sistemi merjenja, odjemalci z možnostjo prilagajanja porabe, virtualne elektrarne, električni avtomobili in hranilniki električne energije.

Glavni mejniki družbe SODO v njenih prvih desetih letih

Družba SODO od svoje ustanovitve leta 2007 opravlja naloge distribucijskega operaterja z električno energijo (GJS DO). Ves čas delovanja družbe je temeljno vodilo učinkovito in pre-gledno izvajanje GJS DO. V grobem lahko delovanje družbe razdelimo na področje delovanja trga z električno energijo (področje omrežnine in menjave dobavitelja), tehnično področje in finančno področje.

V desetih letih svojega delovanja je družba SODO postala ključni deležnik v procesu nep-ristranske menjave dobavitelja ter zagotavljanja in izmenjave podatkov med udeleženci na trgu z električno energijo. Proces menjave dobavitelja je centraliziran, preprost in razumljiv za vse deležnike, deluje nemoteno, saj družba SODO zagotavlja visoko stopnjo podpore delovanju trga tudi z ustrezno informacijsko podporo. Pri vsem skupaj pa zagotavlja enakopraven položaj vseh dobaviteljev in odjemalcev. Posledično smo s pogodbenimi razmerji z dobavitelji elek-trične energije uredili tudi ustrezne mehanizme za varno zagotavljanje financiranja preostalih deležnikov (elektrodistribucijska podjetja, ELES, Agencija za energijo, BORZEN in Ekosklad), saj družba zagotavlja varen finančni tok. Tu gre za obračunavanje omrežnine in prispevkov z dobavitelji električne energije za skupne bremenitve (enotni račun) in z EDP za ločene breme-nitve (ločeni račun). Za podporo temu procesu smo vzpostavili ustrezno stabilno informacij-sko podporo, s katero zagotavljamo centraliziran sistem zbiranja, posredovanja in hranjenja obračunskih podatkov za dobavitelje električne energije.

Učinkovito vzpostavljamo lasten IT-sistem v podporo lastnim delovnim procesom za zagoto-

47

2007

vitev brezpapirnega poslovanja v okviru družbe. Za potrebe elektroenergetskega sistema smo vzpostavili informacijski sistem za sledenje in napovedovanje naslednjih parametrov: prevzem električne energije v distribucijski sistem, izgube v distribucijskem sistemu in proizvodnjo ele-ktrične energije v celotnem distribucijskem sistemu (razpršeni viri).

Nekateri najpomembnejši projekti in opravljene aktivnosti družbe SODO od leta 2007 do leta 2016• Začetek opravljanja dejavnosti gospodarske javne službe sistemskega operaterja električ-

ne energije na dan 1. 7. 2007.

• Izdani so bili Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije.

• Od odprtja trga za gospodinjske odjemalce, ki sovpada z začetkom delovanja družbe SODO, je do 31. 12. 2007 dobavitelja električne energije zamenjalo 323 odjemalcev.

• Izdelana je bila popolna informacijska podpora pri postopkih zamenjave dobavitelja električne energije, kar je pomemben korak k vzpostavitvi konkurenčnosti na trgu električ-ne energije in enakopravni obravnavi odjemalcev.

• Prvič so bila pripravljena avkcijska pravila in v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribu-cijskimi podjetji je bila izpeljana avkcija za nakup električne energije za pokrivanje izgub v distribucijskih omrežjih za leto 2009.

• Reševanje problematike obstoječih zaključenih gospodarskih kompleksov in postavitev jasne usmeritve reševanja tovrstne problematike.

• Prevzem odjemnih mest v ZGK Ruše v izračun energetske bilance, izračun prevzete ener-gije iz prenosnega omrežja in v izstavljanje računov, realizacije, kontrole računov in po-sredovanja podatkov.

• Izvedena je bila prva obsežna raziskava o stališčih poslovnih odjemalcev električne ener-gije v RS do energetskih vprašanj.

• Pripravljena so bila avkcijska pravila in v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucij-skimi podjetji je bila uspešno izpeljana avkcija za nakup električne energije za pokrivanje izgub v distribucijskih omrežjih za leto 2010.

• Opravljene aktivnosti na področju učinkov sistema merjenja električne energije (AMI) v slovenskem distribucijskem omrežju.

2008

2009

2010

48

2010 • Izdelan je bil desetletni načrt razvoja elektrodistribucijskega omrežja za obdobje 2011–2020.

• Opravljena je bila druga raziskava stališč do elektroenergetske problematike v Sloveniji na segmentu poslovnih odjemalcev električne energije, ki v Sloveniji porabijo 70 odstotkov vse električne energije iz distribucijskega omrežja.

• Z namenom ozaveščanja uporabnikov sta bili skupaj s partnerji promocijsko postavljeni dve polnilni mesti za polnjenje vozil na električni pogon, ena v Piranu in ena v Mariboru.

• Uporaba merilnih podatkov z obeh postavljenih polnilnih postaj, s pomočjo katerih je mogoče predvideti učinke polnjenja električnih vozil na elektrodistribucijsko omrežje.

• Urejeno je bilo napajanje odjemalcev na območju nekdanje TDR Ruše.

• Pripravljena so bila avkcijska pravila in v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucij-skimi podjetji je bila uspešno izpeljana avkcija za nakup električne energije za pokrivanje izgub v distribucijskih omrežjih za leti 2011 in 2012.

• Izdana so bila Sistemska obratovalna navodila distribucijskega omrežja (SONDO) elek-trične energije.

• Urejeno je bilo lastništvo elektroenergetske infrastrukture družbe SODO v solastništvu z elektrodistribucijskimi podjetji v deležih vloženih povprečnih stroškov priključevanja (omrežnine za priključno moč) na elektroenergetsko omrežje.

• Prvič je bil izveden projekt spodbujanja odjemalcev električne energije v Sloveniji k učin-kovitejši in varčni rabi električne energije, s posebnim fokusom na osnovnošolcih in go-spodinjstvih.

• Opravljene so bile aktivnosti na področju razvoja pametnih omrežij v Sloveniji za elekt-rodistribucijsko omrežje kot osnova za postavitev koncepta razvoja pametnih omrežij v Sloveniji.

• Vključitev v projekt REDOS 2040 za petletno obdobje 2013–2017.

• Za povečanje zmogljivosti omrežja in višjo kakovost oskrbe odjemalcev so bile izvedene investicije v energetske transformatorje 110 kV/SN v RTP Potniški center in RTP Koper.

• Zagotovljeno je bilo napajanje uporabnikov na območju poslovne cone Komenda in ob-močju kompleksa nekdanje Jeklotehne v Mariboru.

• Pripravljena so bila avkcijska pravila in v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucij-skimi podjetji je bila uspešno izpeljana avkcija za nakup električne energije za pokrivanje izgub v distribucijskih omrežjih za leto 2013.

2011

2012

49

• Izdelana in izdana so bila enotna navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenerget-skega omrežja.

• Za povečanje zmogljivosti omrežja in višjo kakovost oskrbe odjemalcev so bile izvedene investicije v energetske transformatorje 110 kV/SN v RTP Ravne in RTP Rogaška Slatina.

• Razširjeno je bilo 110 kV GIS stikališče v RTP Ilirska Bistrica.

• Skupaj z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji je bila uspešno izvedena avkcija za nakup električne energije za izgube in oskrbe SODO za leti 2014 in 2015.

• Za povečanje zmogljivosti omrežja in za višjo kakovost oskrbe odjemalcev so bile izvede-ne investicije v energetske transformatorje 110 kV/SN v RTP Podvelka, RTP Tezno, RTP Žalec in RTP Vrtojba.

• Izdelano je bilo izhodišče za analizo možnosti za uporabo pametnih števcev pri vodenju NN omrežja. Proučena je bila možnost uporabe infrastrukture za merjenje električne ener-gije (števci, koncentratorji …) za potrebe vodenja in usmerjanja proizvodnje elektrike iz proizvodnih virov, priključenih na distribucijsko omrežje.

• Posodobljena so bila navodila za priključevanje elektrarn (priloga SONDO).

• Izvedeni so bili zakonsko potrebni postopki v okviru odprave in zmanjšanja posledic žledne ujme v letu 2014, ki so se izvajali na elektrodistribucijskem omrežju v Sloveniji in ki so bili v domeni družbe SODO.

• Postavljenih je bilo 26 hitrih polnilnic SODO za polnjenje električnih vozil na slovenskem avtocestnem križu.

• Začetek urejanja statusov elektroenergetske infrastrukture v skladu z zakonom in potre-bami okolja.

• Za povečanje zmogljivosti omrežja in višjo kakovost oskrbe odjemalcev so bile izvedene investicije v energetske transformatorje 110 kV/SN v RTP Rogaška Slatina in RTP Mozirje.

• Izveden je bil uspešen nakup električne energije za pokrivanje izgub električne energije v distribucijskem omrežju in oskrbe SODO v letih 2016, 2017 in 2018, prvič v imenu in za račun družbe SODO.

• Opravljene so bile aktivnosti na področju ovrednotenja učinkov generacije jalove moči v fotonapetostnih elektrarnah na razdeljevalno omrežje in izdelana so bila nova »Navodila za priključevanje in obratovanje elektrarn inštalirane električne moči do 10 MW – SONDO 2015«.

• Izdelana so bila posodobljena navodila za izdajo dokumentov in izvajanje procesa priklju-čevanja uporabnikov sistema, navodila za odbiranje in upravljanje elektronskih števcev in

2013

2014

2015

50

navodila za uporabo odklopnikov v kombinaciji s števci električne energije.

• Pripravljena je bila tipizacija omrežnih priključkov in nizkonapetostnih priključnih omaric ter predpisane minimalne zahteve za merilno komunikacijsko opremo, ki se lahko upo-rabi pri gradnji enotnega naprednega merilnega sistema v Republiki Sloveniji, skupaj s postopki ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v nabor merilne opreme.

• Na kompleksu Nafta Lendava je bilo z ureditvijo napajanja zagotovljeno priključevanje od-jemalcev na distribucijsko omrežje in s tem nadaljnji gospodarski razvoj na tem območju.

• Za povečanje zmogljivosti omrežja in višjo kakovost oskrbe odjemalcev so bile izvedene investicije v 110 kV priključni kablovod za RTP Žalec, v energetske transformatorje 110 kV/SN v RTP Dobrava, v RTP Vuzenica, v RTP Ormož in RTP Ljutomer ter v SN stikališča v RTP Postojna, RTP Izola in RTP Tolmin.

• Izdelan je bil Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema (NMS) v Sloveniji.

• Izdelan je bil Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije za desetletno obdobje, od 2017. do 2026. leta.

2015

2016

110 kV KABLOVODVključitev priključnega kablovoda 2 ×110 kV

za RTP 110/20 kV Žalec v daljnovod 2 ×110 kV RTP Podlog – RTP Lava

2016

51

110 kV KABLOVODVključitev priključnega kablovoda 2 ×110 kV za RTP 110/20 kV Žalec v daljnovod 2 ×110 kV RTP Podlog – RTP Lava2016

52

RTP 110/20 kVRTP 110/20 kV Ločna

2017

GIS 110 kV STIKALIŠČEGIS 110 kV v

RTP 110/20 kV Ilirska Bistrica

(2 TR polji)2013

53

ENERGETSKI TRANSFORMATOR 110/SN 40, 31.5 in 20 MVATR 31,5 MVA za RTP 110/20 kV Ilirska Bistrica 2016

20 kV STIKALIŠČE20 kV stikališče v RTP 110/20 kV Postojna 2017

54

TP 20/0,4 kV z vključitvijo na 20 kV

TP 20/0,4 kV Ihan Brdo vas

2016

“bivši ZGK”TDR Ruše

2010

55

26 hitrih polnilnic SODO za polnjenje električnih vozil na slovenskem AC-križu

56

“URESNIČUJMO, Z ENERGIJO VARČUJMO”

- projekt spodbujanja odjemalcev električne energije v Sloveniji k

učinkovitejši in varčni rabi električne energije,

s posebnim fokusom na osnovnošolcih in

gospodinjstvih

57

Naložba v RTP 110/20kV Ločna je bila nujno potrebna za nemoteno in zanesljivo napajanje to-varne zdravil Krka, d. d., in okoliške industrije na širšem območju Novega mesta. Z zgraditvijo RTP 110/20kV Ločna se bo močno povečala zanesljivost in kakovost napajanja z električno energijo.

Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za RTP 110/20kV Ločna smo začeli v letu 2013. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano leta 2015. Z vsemi gradbenimi deli smo končali septembra 2016 z uspešno zaključenim tehničnim pregledom objekta. To je naša največja in najzahtevnejša naložba doslej.

Vsa gradbena in elektromontažna dela skupaj z dobavo primarne in sekundarne opreme so bila opravljena po načelu »ključ v roke«.

Učinkovitost in vodenje celotne naložbe smo zagotovili tako, da smo z eno pogodbo – kar je bilo v elektrodistribucijskem sistemu uporabljeno prvič in je dober primer – uredili dobavo in montažo vse potrebne primarne in sekundarne opreme, izvedbo vseh potrebnih funkcional-nih preizkusov, parametriranje in konfiguriranje modulov za zaščito in vodenje ter vključitev v daljinsko vodenje distribucijski center vodenja DCV Elektro Ljubljana. Tako smo finančno in časovno optimizirali gradnjo RTP 110/20kV Ločna.

Vsa dela v RTP 110/20kV Ločna so bila končana avgusta 2017. Skupna vrednost celotne investicije za RTP 110/20kV Ločna je 4,6 milijona evrov in čas gradnje 25 mesecev.

Primer učinkovite naložbe – Gradnja RTP 110/20 kV Ločna, Novo mesto

Mag. Milan Vižintin, vodja najzahtevnejših investicij in svetovalec direktorja v družbi SODO, d. o. o.

RTP 110/20 kV Ločna, Novo mesto

58

Strategija OVE in URE v skupini GorenjePeter Kobal, pomočnik direktorja Investicij in vzdrževanja, Gorenje Group

Skupina Gorenje je svetovno prepoznavna industrijska družba in velja za enega vodilnih izdelo-valcev gospodinjskih aparatov v Evropi. Krovna družba Gorenje, d. d., je v povezavi z 82 odvisni-mi družbami primer vztrajno rastoče organizacije, ki izhaja iz nenehnega razvoja izdelkov, širjenja proizvodnih zmogljivosti, uspešne prodaje ter izrazite izvozne usmerjenosti. Eden od temeljev poslanstva je osredinjenost na oblikovanje uporabnikom in okolju prijaznih izdelkov na družbeno odgovoren način – med drugim tudi z vključevanjem učinkovite rabe energije.

Začetki strateškega upravljanja učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov segajo v leto 1990. V tistem času so tovrstne aktivnosti izhajale predvsem iz želje po varčnem upravljanju stroškov, ki pa so zaradi povečanja proizvodnje in posledično večje porabe energije proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja vztrajno naraščali.

Med osrednjimi strateškimi energenti v Gorenju so: voda, električna energija, zemeljski plin, vročevod in komprimirani zrak. Prav poraba vode je družbo Gorenje spodbudila k oblikovanju strategij na tem področju, saj smo v letu 1991 za omogočanje proizvodnih procesov porabili kar 1,5 milijona kubičnih metrov vode na leto. Zdaj poraba vode ob bistveno večjih proizvodnih zmo-gljivostih znaša 170.000 m3. Ukrepi na enem področju pa so privedli do večje porabe električne energije. To kažejo tudi podatki v tabeli 1.

V želji po optimiziranju porabe vode za proizvodne procese smo v podjetju uvedli zaprte kroge hladilne vode, ki pa zahtevajo večjo porabo električne energije. Ta ugotovitev se je ob dodatnih analizah izkazala za ekonomsko učinkovito, kljub temu pa je opozorila na pomembnost celostne-ga energetskega menedžmenta in oblikovanje temeljne merske enote za porabo energije v družbi Gorenje – poraba energije na proizvedeno enoto izdelka.

Uvedba enotnega kriterija je ena od štirih ključnih smernic, ki smo jih v Gorenju v drugi polovici devetdesetih let sprejeli na področju učinkovite rabe energije. Te so še:

• investiranje v nove tehnologije,

• ozaveščanje zaposlenih o učinkoviti rabi energije in

• redno mesečno spremljanje porabe energije po enotnem kriteriju.

Osnovni namen smernic je vzpostavitev energetsko učinkovite proizvodnje. V nekoliko prilagoje-ni obliki pa te smernice veljajo še danes.

enota 1997 2016 Razmerje 1997/2016

Poraba vode m3/kos 0,56 0,087 -84,0 %

Poraba električne energije kWh/kos 21,41 23,240 +8,5 %

Poraba komprimiranega zraka m3/kos 21,37 16,560 -22,5 %

Poraba zemeljskega plina (brez samo-proizvodnje) Sm3/kos 1,93 1,180 -39,0 %

Tabela 1: Poraba energentov v družbi Gorenje v letih 1997 in 2016 (povzeto po

Gorenje, 2017)

59

Kljub prilagoditvam na različnih področjih družba Gorenje na prvo mesto postavlja energetsko učinkovitost pridobljenih naprav in tehnologij. Vsak tovrstni nakup mora izpolnjevati interne zah-teve glede energetske učinkovitosti, ki se na podlagi razvoja tehnologij s časom tudi dopolnjujejo.

Te smernice so družbo Gorenje po letu 2000 privedle tudi do uvajanja nekaterih drugih ukrepov, kot so npr.: intenzivno uvajanje varčnih pogonov, optimiziranje regulacije toplote v vseh prostorih, poraba odpadne toplote in postavitev sončnih elektrarn. Po letu 2010 se je družba Gorenje lotila zamenjave celotne cestne razsvetljave, prehoda s halogenske na LED-osvetlitev, vgradnje notra-nje varčne razsvetljave z možnostjo regulacije glede na dnevno svetlobo, regulacije razsvetljave glede na termine delovnih procesov ter postavitve enot za soproizvodnjo elektrike in toplote.

Zadnja pomembna pridobitev v Gorenju je uvedba informacijskega sistema za sprotno celostno spremljanje porabe vseh energentov. Ta družbi omogoča spremljanje urne in dnevne porabe ter spremljanje ravni trenutne dosežene porabe. Sistem v primeru preseženih mejnih postavi-tev opozori na odstopanja, kar omogoča hitro prilagajanje in lažje doseganje zastavljenih ciljev učinkovite rabe energije. S tem sistemom je olajšano tudi vključevanje zaposlenih v energetsko politiko podjetja. Ta namreč na ravni posameznega proizvodnega programa zahteva udeležbo določene odgovorne osebe, katere naloga je spremljanje porabe energije in ukrepanje v prime-rih odstopanj. Ta novost pomeni nadgradnjo dosedanjih ukrepov pri ozaveščanju zaposlenih, ki velja za zahtevno nalogo in je v preteklosti temeljila na manjših ukrepih, kot so npr. energetske nalepke (ugasni luč, ustavi stroj, če ni potrebe, da deluje, zapri zrak itn.). Prvi večji projekt na tem področju pa je projekt 20 ključev, ki velja za prvi primer širšega vključevanja sodelavcev v učinkovito rabo energije.

Učinkovitost rabe energije je bila v podjetju do zdaj predmet rednih, vendar delnih pregledov. Z letošnjim letom pa družba Gorenje načrtuje obsežnejši celostni energetski pregled na ravni ce-lotne družbe, na podlagi katerega bodo oblikovani novi ukrepi za manjšo in učinkovitejšo porabo energije. Podjetje, ki zaposluje 11.000 ljudi in na leto ustvari 1,26 milijarde evrov prihodkov iz prodaje, namreč nenehno skrbi za razvoj tudi pri upravljanju energetske problematike. Ta zahteva nenehno učenje in izpopolnjevanje na ravni celotnega podjetja, kar dokazuje tudi dejstvo, da je družba Gorenje že začela posodabljati hladilne sisteme tehnoloških vod, ki so bili v devetdesetih letih izhodišče podjetja pri ra-zvoju energetskega menedžmenta. Čeprav je družba Gorenje ponosna na svoje dose-danje dosežke, pa se zaveda, da je pred njo še veliko dela. Nekoč so k učinkovitejši rabi vodili bistveno večji koraki kot danes, vendar pa priložnosti za izboljšave ostajajo, novosti, kot je napreden informacijski sistem, pa tudi zaposlene spodbujajo k širšemu razmišljanju in učinkovitejšemu gospodarjenju z energijo.

Gorenjev hladilni sistem za hlajenje tehnološke opreme

60

Inštitut za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je v letih 2009, 2010, 2012, 2015 in 2017 v sodelovanju z družbo SODO, d. o. o., izvedel pet celovitih raziskav za merjenje stališč poslovnih odjemalcev do elektroenergetske problematike v Sloveniji. Raziska-ve dajejo vpogled v stališča podjetij glede energetske problematike, kažejo na njihov odnos do učinkovite rabe energije (URE) in do izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE), obenem pa razkrivajo spremembe glede omenjenih dejavnikov v zadnjem desetletju.

Z večletno raziskavo smo se osredinili na spremljanje naslednjih področij:

• pomembnost dejavnikov oskrbe z električno energijo, kot jih zaznavajo podjetja,

• zadovoljstvo podjetij z dejavniki oskrbe z električno energijo,

• uporaba naprednih števcev,

• zaznavanje cene električne energije in omrežnine s strani podjetij,

• poznavanje in zavedanje podjetij v zvezi z družbo SODO in njenimi aktivnostmi,

• uporaba električnih polnilnic za osebne avtomobile.

Ob vsaki izvedbi je bilo zbiranje podatkov zastavljeno na način, ki je omogočal primerjavo s preteklimi leti, obenem pa smo skladno s trendi in spremembami na širšem energetskem področju raziskavo prilagajali, nadgradili, po potrebi tudi širili oz. krčili.

Namen in cilji raziskave

Z raziskavo smo se osredinili na ugotavljanje dolgoročnih (longitudinalnih) stališč poslovnih odjemalcev do elektroenergetske problematike. Zastavili smo si tudi več raziskovalnih ciljev oz. raziskovalnih vprašanj. Želeli smo ugotoviti: 1. kako podjetja zaznavajo ceno električne energije in z njo povezane stroške; 2. katere energente in načine varčevanja z električno ener-gijo poznajo in uporabljajo v slovenskih podjetjih; 3. kakšen je odnos podjetij do varstva okolja; 4. kakšna sta poznavanje in odnos do različnih načinov proizvodnje električne energije; 5. kakšna so stališča podjetij glede investicij v pridobivanje energije iz obnovljivih virov; 6. kako podjetja ocenjujejo odnos z dobavitelji električne energije; 7. kakšno je stanje na področju voznih parkov podjetij in prehoda na uporabo vozil na alternativne oblike pogonov.

Metodologija raziskave Vzorec

Ciljna populacija večletne raziskave so vsa podjetja v Sloveniji, ki imajo več kot deset zapo-slenih. Podrobnejši podatki o sestavi vzorca so na voljo v tabeli 1, gre pa za reprezentativen vzorec po naslednjih merilih: dejavnost podjetja, velikost podjetja (glede na število zaposlenih) in regijska zastopanost podjetij. Ob vsaki izvedbi je bil v 50 odstotkih uporabljen panelni vzo-rec, kar pomeni, da je bilo 50 odstotkov podjetij v vzorcu identičnih kot v preteklih letih, s čimer smo zagotovili ustrezno primerljivost podatkov.

Večletno spremljanje stališč menedžerjev do URE in OVE v podjetjih v SlovenijiDr. Damijan Mumel, redni profesor, UM EPF Dr. Aleksandra Pisnik, izredna profesorica, UM EPF Dr. Borut Milfelner, izredni profesor, UM EPF Domen Malc, mag. psih., asistent, UM EPF

Rezultati petih raziskav med poslovnimi odjemalci v letih 2009–2017

61

Kriterij 2009 2010 2012 2015 2017

N 547 518 533 519 532

Dejavnost podjetja

Kmetijskopredelovalne dejavnosti in oskrba z energijo

26 % (27 %) 27 % (27 %) 18 % (27 %) 24 % (26 %) 28 % (26 %)

Gradbeništvo 11 % (10 %) 10 % (10 %) 9 % (10 %) 9 % (10 %) 8 % (9 %)

Trgovina in gostinstvo 23 % (25 %) 23 % (25 %) 21 % (25 %) 20 % (19 %) 15 % (20 %)

Druge storitvene dejavnosti 21 % (22 %) 22 % (22 %) 18 % (22 %) 22 % (27 %) 18 % (25 %)

Javna uprava in obramba 5 % (3 %) 3 % (3 %) 8 % (2,5 %) 6 % (4 %) 12 % (4 %)

Izobraževanje 9 % (10 %) 11 % (10 %) 22 % (10 %) 13 % (10 %) 15 % (12 %)

Zdravstvo in socialno varstvo 6 % (3 %) 4 % (3 %) 4 % (3 %) 5 % (4 %) 5 % (4 %)

Velikost podjetja

Mala podjetja (od 11 do 50 zaposlenih)

61 % (66 %) 66 % (66 %) 65 % (66 %) 67 % (74 %) 61 % (71 %)

Srednje velika podjetja (od 51 do 250 zaposlenih)

30 % (27 %) 28 % (27 %) 28 % (27 %) 25 % (23 %) 30 % (25 %)

Velika podjetja (251 zaposlenih in več)

9 % (7 %) 8 % (7 %) 8 % (7 %) 8 % (4 %) 9 % (4 %)

Regija

Pomurska 28 % 6 % (5 %) 5 % (5 %) 6 % (5 %) 8 % (5 %)

Podravska 16 % 18 % (17 %) 17 % (17 %) 16 % (19 %) 16 % (22 %)

Koroška 12 % 3 % (4 %) 4 % (4 %) 4 % (3 %) 4 % (4 %)

Savinjska 9 % 12 % (13 %) 13 % (13 %) 12 % (12 %) 14 % (13 %)

Zasavska 6 % 2 % (2 %) 3 % (2 %) 2 % (2 %) 2 % (2 %)

Spodnjeposavska 6 % 3 % (3 %) 4 % (3 %) 3 % (3 %) 4 % (4 %)

Jugovzhodna 6 % 6 % (6 %) 6 % (6 %) 8 % (7 %) 7 % (5 %)

Osrednjeslovenska 5 % 30 % (31 %) 29 % (31 %) 29 % (30 %) 24 % (29 %)

Gorenjska 4 % 9 % (8 %) 9 % (8 %) 9 % (8 %) 11 % (8 %)

Notranjsko-kraška 4 % 2 % (2 %) 2 % (2 %) 2 % (2 %) 2 % (1 %)

Goriška 3 % 5 % (5 %) 4 % (5 %) 4 % (5 %) 6 % (3 %)

Obalno-kraška 3 % 5 % (5 %) 5 % (5 %) 5 % (4 %) 2 % (3 %)

Tabela 1: Sestava vzorca raziskave v letih 2009, 2010, 2012, 2015 in 2017

62

Merilni instrument

Vprašalnik je z izjemo nekaterih manjših sprememb v vseh letih izvajanja raziskave ostal nespremenjen.

Pri oblikovanju dolžine vprašalnika smo upoštevali, da z naraščanjem dolžine vprašalnika lah-ko narašča zanesljivost merjenja, hkrati pa se veča možnost nezadovoljstva respondentov ob predolgem vprašalniku in zato upada odzivnost. Tako smo oblikovali vprašalnik, ki optimizira zanesljivost merjenja in še sprejemljivo trajanje odgovarjanja na vprašanja. Pri izvedbi v letu 2017 je respondent za odgovarjanje na vprašalnik v povprečju potreboval 22,8 minute.

Vprašalnik zajema naslednje sklope: 1. filtrirna vprašanja, s katerimi smo skušali priti do osebe, ki je dejansko odgovorna in pristojna za odgovarjanje na vprašanja; 2. vprašanja o zaznavanju cene električne energije; 3. vprašanja o načinih porabe električne energije in o pripravljenosti za spreminjanje obstoječih navad porabe; 4. vprašanja o odnosu respondentov do varstva okolja; 5. vprašanja o poznavanju različnih načinov proizvodnje električne energije in odnos podjetij do obnovljivih virov energije; 6. vprašanja o odnosu z dobaviteljem električne energije; 7. vprašanja o odnosu podjetij do prevoznih sredstev na alternativne pogone in 8. demografska vprašanja.

Vprašalnik je oblikovan tako, da je za respondenta odgovarjanje (oziroma izpolnjevanje spletne ankete) preprosto, a hkrati tudi tako, da raziskovalcu omogoča obilo možnosti za široko in poglobljeno analizo zbranih podatkov. Vprašanja so strukturirana in večinoma zaprtega tipa.

Pri spletnem vprašalniku smo posebno pozornost namenili številu vprašanj na posamezni zaslonski strani. Če respondent ni odgovoril na vsa vprašanja, je program opozarjal na prazna polja. Spletni vprašalnik je bil sprogramiran tako, da je posameznemu respondentu omogočal večkratno prijavo v obliki delnega izpolnjevanja glede na njegov razpoložljivi čas.

Postopek raziskave

Raziskava je bila v vseh letih izvedena s kvantitativnimi raziskovalnimi metodami. Da bi za-gotovili ustrezno primerljivost s preteklimi leti, smo vsa leta uporabljali enako metodologijo zbiranja podatkov, in sicer kombinacijo telefonskega spraševanja po metodi CATI (angl. com-puter assisted telephone interviewing) in zbiranja podatkov na spletu, po metodi CAWI (angl. computer assisted web interviewing). Za ugotavljanje investicij elektrodistribucijskih podjetij smo uporabljali metodo osebnega spraševanja.

Podatke smo analizirali na naslednje načine:

• deskriptivna analiza kvantitativnih podatkov (deleži, povprečne vrednosti, mere variabil-nosti),

• analiza razlik med podjetji glede na različne značilnosti podjetij, npr. velikost organizaci-je, geografski sedež ipd. (Hi-kvadrat test),

63

• analiza razlik v rezultatih med leti 2009, 2010, 2012, 2015 in 2017 (analiza razdalj med povprečnimi vrednostmi, Hi-kvadrat test, enosmerna analiza variance in t-test),

• analiza povezanosti med spremenljivkami (korelacijska analiza).

Statistično značilnost povezav in razlik smo ugotavljali pri 95-odstotni stopnji verjetnosti. Tam, kjer so razlike statistično značilne, to pomeni, da lahko s 95-odstotno verjetnostjo sklepamo, da razlike dejansko obstajajo tudi v populaciji in niso posledica vzorčenja. Kadar prikazujemo rezultate glede na velikost podjetij smo podjetja razvrstili v tri skupine: mala, srednje velika in velika, pri čemer smo kot kriterij vzeli število zaposlenih in sicer med mala podjetja uvrščamo podjetja z manj kot 50 zaposlenimi, med srednje velika tista, ki imajo 51–250 zaposlenih in med velika tista podjetja, ki imajo več kot 250 zaposlenih.

64

Slika 1: Energenti, ki jih podjetja uporablja-jo za različne potrebe

V raziskavi smo proučevali načine porabe električne energije in pripravljenost podjetij za spre-membe ustaljenih navad. Na sliki 1 so prikazani energenti, ki jih podjetja uporabljajo za različne potrebe.

Največ podjetij v letu 2017 uporablja električno energijo, sledita zemeljski plin in kurilno olje. Največ jih električno energijo v letu 2017 porabi za segrevanje in ohlajanje vode, sledijo se-grevanje in ohlajanje prostorov ter izvajanje proizvodnih procesov. Opažamo, da se povečuje število podjetij, ki uporabljajo električno energijo za segrevanje in ohlajanje vode in prostorov, medtem ko se število podjetij, ki električno energijo uporabljajo za proizvodni proces, manjša. V letu 2017 je število tovrstnih podjetij še posebej upadlo. Razloge lahko iščemo tudi v tem,

Načini porabe in zaznavanje cene električne energije Dr. Aleksandra Pisnik, izredna profesorica, UM EPF

Slika: Enota na katero merijo stroške električne energije

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež letnih stroškov - 3 razredi

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

2012 2015 2017 2012 2015 2017 2012 2015 2017

Segrevanje/ohlajanje vode Segrevanje/ohlajanje prostorov Izvajanje proizvodnih procesov

Električna energija Kurilno olje Zemeljski plin Premog Daljinska toplota

Lesna biomasa Toplotna črpalka Sončna energija Geotermalna energija Drugo

0%

10%

20%

30%

40%

50%

NA m2 POSLOVNEPOVRŠINE

NA IZDELEK OZ.KOLIČINO IZDELKA

NA ZAPOSLENEGA Druga enota

2009 2010 2012 2015 2017

65

Tabela 1: Enota, s katero podjetja merijo stroške električne energije

da je v vzorec zajetih več storitvenih podjetij. V letu 2017 narašča uporaba zemeljskega plina v podjetjih za segrevanje in ohlajanje vode in za segrevanje in ohlajanje prostorov, upada pa uporaba zemeljskega plina za izvajanje poslovnih procesov. Podjetja za segrevanje in ohlajanje vode in za segrevanje in ohlajanje prostorov čedalje pogosteje uporabljajo daljinsko toploto, lesno biomaso in toplotne črpalke, medtem ko se uporaba sončne energije v letu 2017 zmanj-šuje v kategorijah segrevanje in ohlajanje vode in segrevanje in ohlajanje prostorov, povečuje pa v kategoriji izvajanje poslovnih procesov. Med drugimi uporabljanimi energenti, o katerih poročajo podjetja, je najpogosteje utekočinjeni naftni plin (n = 7).

V nadaljevanju smo se osredinili na zaznave cen električne energije med poslovnimi odjemalci.

V letu 2017, podobno kot v preteklih letih, največ podjetij meri stroške električne energije na m2 poslovne površine (38 % podjetij), sledi merjenje po količini izdelka (22 % podjetij), naj-manj podjetij pa meri stroške električne energije na zaposlenega (7 % podjetij). Ugotavljamo, da bistvenih razlik v primerjavi s preteklimi leti ni, je pa skozi leta narasel delež podjetij, ki za merjenje uporabljajo drugo osnovo (26 % podjetij), kot je npr. merjenje stroška na učenca oz. dijaka v izobraževalnih institucijah. Opažamo tudi, da je delež tistih podjetij, kjer respondenti niso vedeli, s katero enoto v podjetju merijo stroške električne energije, v letu 2015 precej večji kot v letu 2017.

2009 2010 2012

DA % Ne vem DA % Ne vem DA % Ne vem

Na m2 poslovne površine 200 36,56 % 9,51 % 203 39,19 % 11,78 % 206 38,6 5% 10,9 0%

Na izdelek oz. količino izdelka 133 24,31 % 9,87 % 116 22,39 % 11,5 8% 97 18,20 % 11,6 0%

Na zaposlenega 50 9,14 % 10,42 % 41 7,92 % 11,9 7% 31 5,8 2% 11,40 %

Druga enota 3 0,55 % 56 10,81 % 108 20,2 6%

2015 2017

DA % Ne vem DA % Ne vem

Na m2 poslovne površine 190 36,61 % 20,2 3% 204 38,35 % 16,73 %

Na izdelek oz. količino izdelka 112 21,58 % 21,19 % 119 22,37 % 15,79 %

Na zaposlenega 41 7,90 % 21,97 % 37 6,95 % 16,73 %

Druga enota 63 12,14 % 137 25,75 % 17,48 %

66

Tabela 2: Stroški za električno energijo,

izraženi kot delež skupnih letnih oz.

mesečnih stroškov

Samo tista podjetja, ki stroške izražajo v stroških električne energije v deležu skupnih letnih ali skupnih mesečnih stroškov, so pri naslednjem vprašanju podala okvirno oceno teh stroškov. Anketiranci so se odločili za eno ali drugo osnovo, torej za mesečne ali letne stroške.

V 2017. letu 257 podjetij (48 % vseh podjetij) izraža stroške električne energije kot delež skupnih letnih oz. mesečnih stroškov, kar je v primerjavi z 2015. letom 6 % podjetij več. Na splošno v zadnjih treh letih opazimo naraščajoč trend podjetij, ki stroške merijo na mesečni ali letni osnovi.

V 2017. letu 42 % vseh podjetij ocenjuje stroške električne energije v okviru letnih stroškov. To je več kot v preteklih letih. Tabela 3 in slika 3 kažeta, da je za večino podjetij ta strošek znova pod 33 % celotnih stroškov. Za osem odstotnih točk se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2015 povečalo število podjetij, pri katerih ta strošek pomeni od 33 do 66 % vseh stroškov, za štiri odstotne točke pa delež podjetij, pri katerih strošek električne energije na letni ravni pomeni več ko 67 % vseh stroškov.

Primerjava letnih stroškov električne energije za leti 2015 (M = 20,12 %) in 2017 (M = 27,37 %) je pokazala, da kljub porastu v ocenah deležev le-ta ni statistično značilen (t(274) = -1,591; p = 0,102).

Razlog za to je verjetno treba iskati predvsem v tem, da je v letu 2015 le majhen delež respon-

Slika: Enota na katero merijo stroške električne energije

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež letnih stroškov - 3 razredi

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

2012 2015 2017 2012 2015 2017 2012 2015 2017

Segrevanje/ohlajanje vode Segrevanje/ohlajanje prostorov Izvajanje proizvodnih procesov

Električna energija Kurilno olje Zemeljski plin Premog Daljinska toplota

Lesna biomasa Toplotna črpalka Sončna energija Geotermalna energija Drugo

0%

10%

20%

30%

40%

50%

NA m2 POSLOVNEPOVRŠINE

NA IZDELEK OZ.KOLIČINO IZDELKA

NA ZAPOSLENEGA Druga enota

2009 2010 2012 2015 2017

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

DA 218 39,85 % 196 37,84 % 180 33,77 % 216 41,62 % 257 48,31 %

Ne vem 329 60,15 % 322 62,16 % 353 66,23 % 303 58,38 % 275 51,69 %

Skupaj 547 100 % 518 100 % 533 100 % 519 100 % 532 100 %

Slika 2: Enota, s katero merijo stroške

električne energije

67

Tabela 3: Stroški električne energije, izraženi kot delež letnih stroškov – trije razredi

dentov podal oceno v tem formatu za razliko od leta 2017.

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

<= 33,30 153 27,97 % 124 23,94 % 88 16,51 % 37 7,13 % 152 28,57 %

33,31 - 66,60 21 3,84 % 22 4,25 % 14 2,63 % 5 0,96 % 46 8,65 %

66,61 - 99,90 10 1,83 % 17 3,28 % 4 0,75 % 4 0,77 % 26 4,89 %

Skupaj 184 33,64 % 163 31,47 % 106 19,89 % 46 8,86 % 224 42,11 %

Ostali 363 66,36 % 355 68,53 % 427 80,11 % 473 91,14 % 308 57,89 %

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež letnih stroškov - 7 razredov

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež mesečnih stroškov - 3 razredi

0%

10%

20%

30%

<= 33,30 33,31 - 66,60 66,61 - 99,90

2009 2010 2012 2015 2017

0%

5%

10%

15%

<=1,00 1,01-3,00 3,01-5,00 5,01-10,00 10,01-20,00 20,01-50,00 50,01+

2009 2010 2012 2015 2017

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

2009 2010 2012 2015 2017

<= 33,30 33,31 - 66,60 66,61 - 99,90

Slika 3: Stroški električne energije, izraženi kot delež letnih stroškov – trije razredi

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

<=1,00 30 5,48 % 24 4,63 % 30 5,63 % 13 2,50 % 47 8,83 %

1,01-3,00 31 5,67 % 30 5,79 % 9 1,69 % 4 0,77 % 20 3,76 %

3,01-5,00 26 4,75 % 17 3,28 % 7 1,31 % 5 0,96 % 23 4,32 %

5,01-10,00 29 5,30 % 17 3,28 % 20 3,75 % 3 0,58 % 18 3,38 %

10,01-20,00 14 2,56 % 18 3,47 % 10 1,88 % 7 1,35 % 16 3,01 %

20,01-50,00 38 6,95 % 32 6,18 % 23 4,32 % 8 1,54 % 58 10,90 %

50,01+ 16 2,93 % 25 4,83 % 7 1,31 % 6 1,16 % 48 9,02 %

Skupaj 184 33,64 % 163 31,47 % 106 19,89 % 46 8,86 % 230 43,23 %

Drugi 363 66,36 % 355 68,53 % 427 80,11 % 473 91,14 % 302 56,77 %

Tabela 4: Stroški električne energije, izraženi kot delež letnih stroškov

68

Slika 4: Stroški električne energije,

izraženi kot delež letnih stroškov – sedem razredov

V tabeli 4 in na sliki 4 prikazujemo še porazdelitev podjetij v sedem razredov glede na stroške električne energije, izražene kot delež letnih stroškov.

V letu 2017 je v primerjavi s preteklimi leti narasel predvsem delež podjetij v kategorijah manj kot 1 % letnih stroškov, med 20 in 50 % stroškov in v kategoriji več kot 20 %.

V 2017. letu 214 podjetij oziroma 40 % podjetij, zajetih v raziskavo, stroške električne ener-gije izraža kot del mesečnih stroškov. Tudi v tej kategoriji opažamo 7-odstotno rast deleža podjetij v primerjavi z letom 2015. Odgovore smo najprej razporedili v tri razrede in nato še v šest razredov. V 2017. letu 67 % podjetjem, ki stroške električne energije izražajo kot delež mesečnih stroškov, strošek električne energije pomeni manj kot 33 % mesečnih stroškov (to je skupaj 27 % vseh podjetij v vzorcu), 18 % podjetjem pomeni ta strošek med 34 in 66 % (8 % vseh podjetij v vzorcu), 14 % pa ta strošek pomeni več kot 67 % mesečnih stroškov (6 % vseh podjetij v vzorcu). Rezultati so prikazani v tabeli 5 in na sliki 5.

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež letnih stroškov - 7 razredov

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež mesečnih stroškov - 3 razredi

0%

10%

20%

30%

<= 33,30 33,31 - 66,60 66,61 - 99,90

2009 2010 2012 2015 2017

0%

5%

10%

15%

<=1,00 1,01-3,00 3,01-5,00 5,01-10,00 10,01-20,00 20,01-50,00 50,01+

2009 2010 2012 2015 2017

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

2009 2010 2012 2015 2017

<= 33,30 33,31 - 66,60 66,61 - 99,90

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

<= 33,30 30 5,48 % 31 5,98 % 60 11,26 % 132 25,43 % 144 27,07 %

33,31 - 66,60 3 0,55 % 2 0,39 % 12 2,25 % 24 4,62 % 40 7,52 %

66,61 - 99,90 1 0,18 % 0 0,00 % 1 0,19 % 14 2,70 % 30 5,64 %

Skupaj 34 6,22 % 33 6,37 % 73 13,70 % 170 32,76 % 214 40,23 %

Ostali 513 93,78 % 485 93,63 % 460 86,30 % 349 67,24 % 318 59,77 %

Tabela 5: Stroški električne energije,

izraženi kot delež mesečnih stroškov –

trije razredi

69

Če analiziramo šest kategorij (slika 6 in tabela 6), ugotovimo, da se je med podjetji, ki izražajo stroške električne energije kot delež mesečnih stroškov, v letu 2017 v primerjavi s preteklimi leti znova povečal delež podjetij, ki jim električna energija pomeni 50 % in več celotnih stro-škov (v primerjavi z letom 2012 za 8 %, v primerjavi z letom 2015 pa za tri odstotne točke). Podobno velja tudi za kategorijo med 20 in 50 % letnih stroškov, saj se je delež podjetij v tej kategoriji v letu 2017 v primerjavi z letom 2015 povečal za pet odstotnih točk. Podobno kot smo ugotovili že v preteklih raziskavah, v tej kategoriji narašča delež podjetij z večjim deležem stroškov električne energije.

Slika 5: Stroški električne energije, izraženi kot delež mesečnih stroškov – trije razredi

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež letnih stroškov - 7 razredov

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež mesečnih stroškov - 3 razredi

0%

10%

20%

30%

<= 33,30 33,31 - 66,60 66,61 - 99,90

2009 2010 2012 2015 2017

0%

5%

10%

15%

<=1,00 1,01-3,00 3,01-5,00 5,01-10,00 10,01-20,00 20,01-50,00 50,01+

2009 2010 2012 2015 2017

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

2009 2010 2012 2015 2017

<= 33,30 33,31 - 66,60 66,61 - 99,90

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

<=1,00 9 1,65 % 8 1,54 % 17 3,19 % 41 7,90 % 46 8,65 %

1,01-5,00 11 2,01 % 16 3,09 % 23 4,32 % 51 9,83 % 43 8,08 %

5,01-10,00 2 0,37 % 4 0,77 % 11 2,06 % 22 4,24 % 17 3,20 %

10,01-20,00 4 0,73 % 1 0,19 % 2 0,38 % 8 1,54 % 15 2,82 %

20,01-50,00 7 1,28 % 4 0,77 % 18 3,38 % 22 4,24 % 50 9,40 %

50,01+ 1 0,18 % 0 0,00 % 2 0,38 % 26 5,01 % 43 8,08 %

Skupaj 34 6,22 % 33 6,37 % 73 13,70 % 170 32,76 % 214 40,23 %

Ostali 513 93,78 % 485 93,63 % 460 86,30 % 349 67,24 % 318 59,77 %

Tabela 6: Stroški električne energije, izraženi kot delež letnih stroškov – šest razredov

70

Slika 6: Stroški električne energije,

izraženi kot delež mesečnih stroškov –

šest razredov

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež mesečnih stroškov - 6 razredov

Slika: Primerjava cene omrežnine s ceno električne energije

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

<=1,00 1,01-5,00 5,01-10,00 10,01-20,00 20,01-50,00 50,01+

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

VELIKOPREVISOKA

PREVISOKA RAVNO PRAVA NEKOLIKOPRENIZKA

VELIKO PRENIZKA Ne vem, ne moremoceniti

2009 2010 2012 2015 2017

Na splošno v proučevanih letih opazimo trend upadanja deleža v podjetjih, ki jim stroški električne energije, izraženi kot delež letnih stroškov, pomenijo manjšo obremenitev do leta 2015, v letu 2017 pa je opazno povečanje tega deleža na raven leta 2009, in sicer na 29 %. Je pa v letu 2017 delež podjetij, ki merijo stroške električne energije na letni ravni, bistveno večji kot prej.

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Velikoprevisoka

68 12,43 % 62 11,97 % 81 15,20 % 117 22,54 % 127 23,87 %

Previsoka 278 50,82 % 294 56,76 % 269 50,47 % 245 47,21 % 259 48,68 %

Ravnoprava

69 12,61 % 49 9,46 % 69 12,95 % 51 9,83 % 65 12,22 %

Nekoliko prenizka

5 0,91 % 2 0,39 % 1 0,19 % 1 0,19 % 3 0,56 %

Veliko prenizka

0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 2 0,38 %

Ne vem, ne morem oceniti 127 23,22 % 111 21,43 % 113 21,20 % 105 20,23 % 76 14,29 %

Skupaj 547 100 % 518 100 % 533 100 % 519 100 % 532 100 %

Tabela 7: Primerjava omrežnine s ceno električne energije

71

Slika 7: Primerjava omrežnine s ceno električne energije

Primerjava omrežnine s ceno električne energije pokaže, da v primerjavi s preteklimi leti več podjetij zaznava omrežnino kot veliko previsoko (razlika je 1 %). Največja je bila rast v letu 2015, v letošnjem letu pa bistvenih razlik ni. Skupaj v 2017. letu 24 % respondentov meni, da je omrežnina veliko previsoka, 49 % pa, da je previsoka. Če združimo obe kategoriji, kar 73 % podjetij meni, da je omrežnina previsoka.

Respondente smo o tem, kako delež prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov bremeni njihovo poslovanje, spraševali le v letih 2015 in 2017. Največ podjetij (27 %) meni, da jih prispevek bremeni (je previsok), 10 % pa, da jih močno bremeni (je veliko previsok). Da je delež prispevkov za zagotavljanje podpore proizvodnji ele-ktrične energije iz obnovljivih virov v celotnih stroških električne energije prevelik ali veliko prevelik, meni 37 % podjetij, kar je tri odstotne točke manj kot v letu 2015. V 2017. letu 28 % respondentov meni, da je prispevek ustrezen, 9 % pa, da je nekoliko ali veliko prenizek oziroma da bi ga morali zvišati. Četrtina respondentov je odgovorila, da deleža prispevka ne more oceniti.

Slika: Stroški električne energije izraženi kot delež mesečnih stroškov - 6 razredov

Slika: Primerjava cene omrežnine s ceno električne energije

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

<=1,00 1,01-5,00 5,01-10,00 10,01-20,00 20,01-50,00 50,01+

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

VELIKOPREVISOKA

PREVISOKA RAVNO PRAVA NEKOLIKOPRENIZKA

VELIKO PRENIZKA Ne vem, ne moremoceniti

2009 2010 2012 2015 2017

72

Vprašanje glede priprave strategije za primer izpada električne energije (npr. ob naravni kata-strofi) je bilo v vprašalnik vključeno samo v letih 2015 in 2017. V letu 2017 opažamo porast deleža podjetij, ki imajo pripravljeno strategijo za primer izpada električne energije. Takšnih podjetij je 47 %, 50 % jih tovrstne strategije nima, 3 % respondentov pa o tem ni imelo odgo-vora.

2015 2017

Fk % Kumulativa Fk % Kumulativa

VELIKO PREVELIK – To nas močno bremeni

52 10,02 % 10,02 % 54 10,15 % 10,15 %

PREVELIK – To nas bremeni 162 31,21 % 41,23 % 145 27,26 % 37,41 %

USTREZEN 118 22,74 % 63,97 % 147 27,63 % 65,04 %

NEKOLIKO PREMAJHEN – Delež bi lahko bil večji

26 5,01 % 68,98 % 45 8,46 % 73,50 %

VELIKO PREMAJHEN - Delež bi morali močno povečati

12 2,31 % 71,29 % 8 1,50 % 75,00 %

Ne vem, ne morem oceniti 149 28,71 % 100,00% 133 25,00 % 100,00 %

Skupaj 519 100,00 % 532 100,00 %

Tabela 8: Ocena deleža prispevka za

zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih

virov v celotnih stroških električne

energije

Primerjava med leti kaže, da so v podjetjih občutljivi na višino omrežnine. Predvsem je to opaziti v kategoriji previsoka in veliko previsoka. Zaradi visoke občutljivosti na višino omrežnine bi bilo smiselno nadaljnje ozaveščanje podjetij glede pomena omrežnine, saj se je to pokazalo v preteklosti kot uspešno. V vsebini bi bilo treba prikazati, za kaj so bila porabljena sredstva, zbrana z omrežnino, in kakšne koristi imajo od tega porabniki. Enako velja za sredstva, zbrana za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Zelo pomembna je povratna informacija, v kateri podjetja, ki plačujejo ta prispevek, vidijo koristi zbiranja in uporabe zbranega denarja.

73

2015 2017

Fk % Kumulativa Fk % Kumulativa

DA 221 42,58 % 42,58 % 250 46,99 % 46,99 %

NE 287 55,30 % 97,88 % 266 50,00 % 96,99 %

Ne vem 11 2,12 % 100,00 % 16 3,01 % 100,00 %

Skupaj 519 100,00 % 532 100,00 %

Slika: Strategija za primer izpada električne energije (npr. ob naravni katastrofi)

Slika 1: Poznavanje in uporaba ukrepov za učinkovito rabo električne energije

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2015 2017

DA NE Ne vem

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Upo

raba

var

čnih

sija

lk

Nap

rave

ne

pušč

amo

v "s

tanj

u pr

ipra

vlje

nost

i"

Upo

štev

anje

niz

kih

tarif

toka

Izob

raže

vanj

a in

oza

vešč

anja

zap

osle

nih

opo

men

u uč

inko

vite

rabe

ene

rgije

Nab

ava

nove

jše

in e

nerg

etsk

o va

rčne

jše

proi

zvod

ne te

hnol

ogije

Cent

raln

i "pa

met

ni" n

adzo

rni s

iste

m ra

zsve

tljav

e

Ozav

ešča

nje

in iz

obra

ževa

nje

zapo

slen

ih, k

i ga

izva

jajo

zun

anje

inšt

ituci

je (n

pr. o

bčin

a)

Nov

ejši

šte

vci,

s po

moč

jo k

ater

ih la

hko

optim

iram

o st

rošk

e po

rabe

Uve

dba

ener

gets

kega

man

agem

enta

Poznajo Uporabljajo Uporabljajo 2015

Slika 8: Strategija za primer izpada električne energije (npr. ob naravni katastrofi)

Tabela 9: Strategija za primer izpada električne energije (npr. ob naravni katastrofi)

74

Pomemben del raziskave je zajemal ugotavljanje odnosa podjetij do varstva okolja z upošte-vanjem vidika energetske problematike. Ta sklop je vseboval vprašanja, ki so se nanašala na poznavanje različnih ukrepov za učinkovitejšo rabo električne energije. Ugotavljali smo, ali podjetja poznajo in uporabljajo ukrepe za manjšo in okolju prijaznejšo rabo električne energije.

Slika: Strategija za primer izpada električne energije (npr. ob naravni katastrofi)

Slika 1: Poznavanje in uporaba ukrepov za učinkovito rabo električne energije

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2015 2017

DA NE Ne vem

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Upo

raba

var

čnih

sija

lk

Nap

rave

ne

pušč

amo

v "s

tanj

u pr

ipra

vlje

nost

i"

Upo

štev

anje

niz

kih

tarif

toka

Izob

raže

vanj

a in

oza

vešč

anja

zap

osle

nih

opo

men

u uč

inko

vite

rabe

ene

rgije

Nab

ava

nove

jše

in e

nerg

etsk

o va

rčne

jše

proi

zvod

ne te

hnol

ogije

Cent

raln

i "pa

met

ni" n

adzo

rni s

iste

m ra

zsve

tljav

e

Ozav

ešča

nje

in iz

obra

ževa

nje

zapo

slen

ih, k

i ga

izva

jajo

zun

anje

inšt

ituci

je (n

pr. o

bčin

a)

Nov

ejši

šte

vci,

s po

moč

jo k

ater

ih la

hko

optim

iram

o st

rošk

e po

rabe

Uve

dba

ener

gets

kega

man

agem

enta

Poznajo Uporabljajo Uporabljajo 2015

Glede poznavanja ukrepov tako kot v preteklih treh raziskavah v letu 2017 največ podjetij poz-na uporabo varčnih sijalk, na drugem mestu je izklapljanje naprave iz »stanja pripravljenosti«, sledi ozaveščanje zaposlenih o pomenu učinkovite rabe energije in izobraževanja ter upošteva-nje nizkih tarif toka. Podjetja še vedno najmanj poznajo uvajanje energetskega menedžmenta. Primerjava z letom 2015 pokaže, da se najbolj povečuje poznavanje naslednjih ukrepov: nakup novejše in energetsko varčnejše proizvodne tehnologije, centralni »pametni« nadzorni sistem razsvetljave in novejši števci, s pomočjo katerih lahko optimizirajo stroške porabe.

Odnos do varstva okolja Dr. Borut Milfelner, izredni profesor, UM EPF

Slika 1: Poznavanje in uporaba ukrepov za učinkovito rabo električne energije

75

Tudi v letu 2017 smo respondente spraševali, katere strategije poznajo, a jih ne nameravajo uporabljati. Najpogostejši odgovori so bili: upoštevanje nizkih tarif toka (54 % – v 2015. letu 58 %), uvedba energetskega menedžmenta (52 % – v 2015. letu 66 %) in centralni »pametni« nadzorni sistem razsvetljave (43 % – v 2015. letu 64 %). Vidimo, da deleži podjetij pri vseh kategorijah upadajo, kar je dobro.

Ukrepi, ki jih podjetja dejansko uporabljajo za manjšo in okolju prijazno rabo električne ener-gije, so v letu 2017 naslednji:

• uporaba varčnih sijalk – 91 % (v 2015. letu 85 %; v 2012. letu 85 %),

• izklapljanje naprave iz »stanja pripravljenosti« – 81 % (v 2015. letu 68 %; v 2012. letu 70 %),

• izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pomenu učinkovite rabe energije – 62 % (v 2015. letu 58 %; v 2012. letu 54 %),

• nakup novejše in energetsko varčnejše proizvodne tehnologije – 53 % (v 2015. letu 50 %; v 2012. letu 45 %).

Vidimo, da pri ukrepih, ki jih podjetja največ uporabljajo, deleži iz leta v leto naraščajo.

Izmed ukrepov, ki jih podjetja sicer poznajo, vendar jih ne nameravajo uporabljati, v letu 2017 izstopata dva, to sta »upoštevanje nizkih tarif toka« (54 %) in uvedba energetskega mene-džmenta (52 %).

V letu 2017 ima 23 % podjetij sprejeto strategijo ali načrt za varčevanje z električno energijo, kar je za pet odstotnih točk več kot v letu 2015. Slika 2 razkriva, da se število podjetij s takšno strategijo v letih 2009–2017 ni bistveno spremenilo.

Slika: Sprejeta strategija ali načrt za varčevanje z električno energijo

Slika: Strategija ali načrt za investicije v učinkovito rabo energije

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE

Slika 2: Sprejeta strategija ali načrt za varčevanje z električno energijo

76

Tabela 1 kaže, da obstajajo statistično značilne razlike med majhnimi, srednje velikimi in veli-kimi podjetji glede na to, ali imajo sprejeto strategijo za varčevanje z električno energijo ali ne. Očitno je, da je to domena večjih podjetij. Če primerjamo podatke iz leta 2017 s podatki iz leta 2015, ugotovimo, da ima takšno strategijo v letu 2017 več kot polovica velikih podjetij (54 %), v letu 2015 pa je bilo takšnih podjetij 40 %. Čeprav je delež podjetij s takšno strategijo naj-manjši med malimi podjetji (15 % v letu 2017) pa je tudi med njimi opaziti pozitivne premike,

Tabela 1: Strategija za varčevanje z

električno energijo glede na velikost

podjetja

Tabela 2: Strategija za varčevanje z

električno energijo glede na dejavnost

podjetja

A - industrija in rudarstvo; B - kmetijstvo in ribištvo; C - gozdarstvo; D - vodno gospodarstvo; E - gradbeništvo; F - promet in zveze; G - trgovina; H - gostinstvo in turizem; I - obrt in osebne storitve; J - stanov.-komunalne dejavnosti

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE Skupaj DA NE Skupaj DA NE Skupaj DA NE Skupaj DA NE Skupaj

Približno število zaposlenih

11–50 32 211 243 45 289 334 51 293 344 42 308 350 49 278 327

51–250 28 115 28 116 144 36 113 149 35 95 130 45 112 157

251+ 11 17 28 12 28 40 21 19 40 16 23 39 26 22 48

Skupaj 274 259 533 242 276 518 108 425 533 93 426 519 120 412 532

Hi-kvadrat (2) 15,278** 8,453* 33,424** 29,660** 41,539**

2009 2010 2012 2012 2015 2017

DA % NE % DA % NE % DA % NE % DA % NE % DA % NE %

A 43 34,40 % 82 65,60 % 23 17,56 % 108 82,44 % 24 27,91 % 62 72,09 % 26 22,81 % 88 77,19 % 50 36,76 % 86 63 %

B 0 0,00 % 8 100,00 % 0 0,00 % 5 100,00 % 1 16,67 % 5 83,33 % 1 14,29 % 6 85,71 % 1 12,50 % 7 88 %

C 1 20,00 % 4 80,00 % 0 0,00 % 3 100,00 % 1 33,33 % 2 66,67 % 0 0,00 % 4 100,00 % 0 0,00 % 2 100 %

D 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 1 100 %

E 8 13,79 % 50 86,21 % 10 19,23 % 42 80,77 % 10 21,28 % 37 78,72 % 5 10,42 % 43 89,58 % 7 15,91 % 37 84 %

F 4 12,12 % 29 87,88 % 2 10,00 % 18 90,00 % 2 8,33 % 22 91,67 % 3 13,04 % 20 86,96 % 3 12,50 % 21 88 %

G 15 17,65 % 70 82,35 % 8 9,41 % 77 90,59 % 15 17,86 % 69 82,14 % 9 14,29 % 54 85,71 % 6 10,17 % 53 90 %

H 12 28,57 % 30 71,43 % 9 25,00 % 27 75,00 % 7 24,14 % 22 75,86 % 7 17,07 % 34 82,93 % 3 15,79 % 16 84 %

I 2 9,09 % 20 90,91 % 5 13,51 % 32 86,49 % 4 13,33 % 26 86,67 % 3 10,34 % 26 89,66 % 4 14,29 % 24 86 %

J 2 10,00 % 18 90,00 % 0 0,00 % 15 100,00 % 2 12,50 % 14 87,50 % 4 16,00 % 21 84,00 % 3 27,27 % 8 73 %

K 5 12,50 % 35 87,50 % 6 14,63 % 35 85,37 % 2 7,41 % 25 92,59 % 7 17,95 % 32 82,05 % 2 5,71 % 33 94 %

L 11 21,57 % 40 78,43 % 17 30,91 % 38 69,09 % 25 21,74 % 90 78,26 % 14 21,54 % 51 78,46 % 19 24,68 % 58 75 %

M 5 16,13 % 26 83,87 % 3 14,29 % 18 85,71 % 3 15,00 % 17 85,00 % 6 23,08 % 20 76,92 % 8 33,33 % 16 67 %

N 4 16,00 % 21 84,00 % 2 11,76 % 15 88,24 % 12 27,27 % 32 72,73 % 8 24,24 % 25 75,76 % 14 21,88 % 50 78 %

Skupaj 112 20,48 % 435 79,52 % 85 16,41 % 433 83,59 % 108 20,26 % 425 79,74 % 93 17,92 % 426 82,08 % 120 22,56 % 412 77 %

77

saj je bilo takšnih malih podjetij v letu 2015 tri odstotne točke manj.

Ugotavljamo tudi, da obstajajo statistično značilne razlike med podjetji, ki poslujejo v različnih dejavnostih, glede na to, ali imajo sprejeto strategijo za varčevanje z električno energijo ali ne (tabela 12). V letu 2017 strategijo pripravljajo predvsem podjetja, ki poslujejo v industriji in rudarstvu, ter podjetja, ki delujejo na področju izobraževanja, znanosti, kulture in informiranja.

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE Skupaj DA NE Skupaj DA NE Skupaj DA NE Skupaj DA NE Skupaj

Približno število zaposlenih

11–50 32 211 243 45 289 334 51 293 344 42 308 350 49 278 327

51–250 28 115 28 116 144 36 113 149 35 95 130 45 112 157

251+ 11 17 28 12 28 40 21 19 40 16 23 39 26 22 48

Skupaj 274 259 533 242 276 518 108 425 533 93 426 519 120 412 532

Hi-kvadrat (2) 15,278** 8,453* 33,424** 29,660** 41,539**

2009 2010 2012 2012 2015 2017

DA % NE % DA % NE % DA % NE % DA % NE % DA % NE %

A 43 34,40 % 82 65,60 % 23 17,56 % 108 82,44 % 24 27,91 % 62 72,09 % 26 22,81 % 88 77,19 % 50 36,76 % 86 63 %

B 0 0,00 % 8 100,00 % 0 0,00 % 5 100,00 % 1 16,67 % 5 83,33 % 1 14,29 % 6 85,71 % 1 12,50 % 7 88 %

C 1 20,00 % 4 80,00 % 0 0,00 % 3 100,00 % 1 33,33 % 2 66,67 % 0 0,00 % 4 100,00 % 0 0,00 % 2 100 %

D 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 1 100 %

E 8 13,79 % 50 86,21 % 10 19,23 % 42 80,77 % 10 21,28 % 37 78,72 % 5 10,42 % 43 89,58 % 7 15,91 % 37 84 %

F 4 12,12 % 29 87,88 % 2 10,00 % 18 90,00 % 2 8,33 % 22 91,67 % 3 13,04 % 20 86,96 % 3 12,50 % 21 88 %

G 15 17,65 % 70 82,35 % 8 9,41 % 77 90,59 % 15 17,86 % 69 82,14 % 9 14,29 % 54 85,71 % 6 10,17 % 53 90 %

H 12 28,57 % 30 71,43 % 9 25,00 % 27 75,00 % 7 24,14 % 22 75,86 % 7 17,07 % 34 82,93 % 3 15,79 % 16 84 %

I 2 9,09 % 20 90,91 % 5 13,51 % 32 86,49 % 4 13,33 % 26 86,67 % 3 10,34 % 26 89,66 % 4 14,29 % 24 86 %

J 2 10,00 % 18 90,00 % 0 0,00 % 15 100,00 % 2 12,50 % 14 87,50 % 4 16,00 % 21 84,00 % 3 27,27 % 8 73 %

K 5 12,50 % 35 87,50 % 6 14,63 % 35 85,37 % 2 7,41 % 25 92,59 % 7 17,95 % 32 82,05 % 2 5,71 % 33 94 %

L 11 21,57 % 40 78,43 % 17 30,91 % 38 69,09 % 25 21,74 % 90 78,26 % 14 21,54 % 51 78,46 % 19 24,68 % 58 75 %

M 5 16,13 % 26 83,87 % 3 14,29 % 18 85,71 % 3 15,00 % 17 85,00 % 6 23,08 % 20 76,92 % 8 33,33 % 16 67 %

N 4 16,00 % 21 84,00 % 2 11,76 % 15 88,24 % 12 27,27 % 32 72,73 % 8 24,24 % 25 75,76 % 14 21,88 % 50 78 %

Skupaj 112 20,48 % 435 79,52 % 85 16,41 % 433 83,59 % 108 20,26 % 425 79,74 % 93 17,92 % 426 82,08 % 120 22,56 % 412 77 %

K - finančne, tehnične in poslovne storitve; I - izobraževanje, znanost, kultura in informiranje; M - zdravstvo in socialno varstvo; N - drugo: družbena organizacija, institucija, združenje, občina, zbornica, državni organi

78

V naslednjem koraku smo glede na dejavnost podjetja združili v dve skupini, in sicer v skupino proizvodnih in storitvenih podjetij (tabela 4). Hi-kvadrat test za leto 2017 je pokazal statistično značilne razlike med obema vrstama podjetij, in sicer opazimo, da je delež podjetij s sprejeto strategijo večji med proizvodnimi (27 %) kot storitvenimi podjetji (20 %).

2009 2010 2012

Hi-kvadrat 27,940** (13) 19,600 (12) 12,784 (13)

2015 2017

Hi-kvadrat 9,159 (13) 33,967**(13)

Tabela 3: Hi-kvadrat test za razlike

glede na dejavnost podjetja - Strategija za varčevanje z električno

energijo

Tabela 4: Strategija za varčevanje z električno energijo glede na vrsto dejavnosti (storitvena

ali proizvodna) podjetja z vrednostmi

Hi-kvadrat testa

2015 2017

DA NE Skupaj DA NE Skupaj

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Proizvodna dejavnost 45 19,91 % 181 80,09 % 226 100,00 % 57 27,14 % 153 72,86 % 210 368,42 %

Storitvena dejavnost 48 15,84 % 245 84,16 % 303 100,00 % 63 19,57 % 259 80,43 % 322 511,11 %

Skupaj 93 17,92 % 426 82,08 % 519 100,00 % 120 22,56 % 412 77,44 % 532 443,33 %

Vrednost Df Vrednost Df

Hi-kvadrat 1,080 1,000 4,178* 1,000

Slika: Sprejeta strategija ali načrt za varčevanje z električno energijo

Slika: Strategija ali načrt za investicije v učinkovito rabo energije

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE

Slika 2: Strategija ali načrt za investicije

v učinkovito rabo energije

79

Drugo pomembno področje, na katerem smo zbirali informacije in je povezano s strategijami za učinkovito rabo električne energije, se nanaša na strategijo ali načrt za investicije v učinko-vito rabo električne energije. V letu 2017 ima 28 % podjetij pripravljeno strategijo, ki vključuje investicijske načrte za učinkovito rabo električne energije. To je za pet odstotnih točk več podjetij kot v letu 2015 in tri odstotne točke več kot leta 2012.

2009 2010

DA NE Skupaj DA NE Skupaj

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 66 19,76 % 268 80,24 % 334 100,00 % 39 11,68 % 295 88,32 % 334 856,41 %

51–250 49 29,70 % 116 70,30 % 165 100,00 % 37 25,69 % 107 74,31 % 144 389,19 %

251+ 23 47,92 % 25 52,08 % 48 100,00 % 15 37,50 % 25 62,50 % 40 266,67 %

Vrednost Df Vrednost Df

Hi-kvadrat 11,060** 2,000 25,546** 2,000

2012 2015

DA NE Skupaj DA NE Skupaj

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 60 17,44 % 284 82,56 % 344 573,33 % 55 15,71 % 295 84,29 % 350 100,00 %

51–250 50 33,56 % 99 66,44 % 149 298,00 % 39 30,00 % 91 70,00 % 130 100,00 %

251+ 23 57,50 % 17 42,50 % 40 173,91 % 23 58,97 % 16 41,03 % 39 100,00 %

Vrednost Df Vrednost Df

Hi-kvadrat 33,424** 2,000 43,131** 2,000

2017

DA NE Skupaj

Fk % Fk % Fk %

11–50 66 20,18 % 261 79,82 % 327 100,00 %

51–250 49 31,21 % 108 68,79 % 157 100,00 %

251+ 33 68,75 % 15 31,25 % 48 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 50,441** 2,000

Tabela 5: Strategija za investiranje v učinkovito rabo energije glede na velikost podjetja z vrednostmi Hi-kvadrat testa

80

Tabela 6: Strategija za investiranje v učinkovito rabo

energije glede na dejavnost podjetja

Tabela 7: Hi-kvadrat test za razlike

glede na dejavnost podjetja - Strategija

za investiranje v učinkovito rabo

energije

Kakor je razvidno iz tabele 5, je v letu 2017 rezultat testa Hi-kvadrat statistično značilen, kar kaže na pomembne razlike med različno velikimi podjetji glede pripravljene strategije za inve-stiranje v učinkovito rabo energije. V tem pogledu so v ospredju predvsem velika podjetja, med katerimi ima takšno strategijo pripravljeno dobri dve tretjini podjetij. Nasprotno velja za srednje velika podjetja, med majhnimi podjetji pa ima takšno strategijo samo petina vseh podjetij, zajetih v vzorec.

A - industrija in rudarstvo; B - kmetijstvo in ribištvo; C - gozdarstvo; D - vodno gospodarstvo; E - gradbeništvo; F - promet in zveze; G - trgovina; H - gostinstvo in turizem; I - obrt in osebne storitve; J - stanov.-komunalne dejavnosti;

2009 2010 2012

Hi-kvadrat 35,991**(13) 16,835 (12) 28,603**(13)

2015 2017

Hi-kvadrat 21,641 (13) 22,650* (13)

2009 2010 2012 2012 2015 2017

DA % NE % DA % NE % DA % NE % DA % NE % DA % NE %

A 53 42,40 % 72 57,60 % 30 22,90 % 101 77,10 % 31 36,05 % 55 63,95 % 32 28,07 % 82 71,93 % 49 36,03 % 87 63,97 %

B 2 25,00 % 6 75,00 % 1 20,00 % 4 80,00 % 2 33,33 % 4 66,67 % 1 14,29 % 6 85,71 % 0 0,00 % 8 100,00 %

C 2 40,00 % 3 60,00 % 0 0,00 % 3 100,00 % 3 100,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 4 100,00 % 0 0,00 % 2 100,00 %

D 1 50,00 % 1 50,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 1 100,00 %

E 12 20,69 % 46 79,31 % 12 23,08 % 40 76,92 % 9 19,15 % 38 80,85 % 7 14,58 % 41 85,42 % 8 18,18 % 36 81,82 %

F 6 18,18 % 27 81,82 % 3 15,00 % 17 85,00 % 5 20,83 % 19 79,17 % 3 13,04 % 20 86,96 % 6 25,00 % 18 75,00 %

G 19 22,35 % 66 77,65 % 6 7,06 % 79 92,94 % 15 17,86 % 69 82,14 % 13 20,63 % 50 79,37 % 11 18,64 % 48 81,36 %

H 8 19,05 % 34 80,95 % 4 11,11 % 32 88,89 % 7 24,14 % 22 75,86 % 13 31,71 % 28 68,29 % 6 31,58 % 13 68,42 %

I 3 13,64 % 19 86,36 % 7 18,92 % 30 81,08 % 6 20,00 % 24 80,00 % 3 10,34 % 26 89,66 % 5 17,86 % 23 82,14 %

J 1 5,00 % 19 95,00 % 1 6,67 % 14 93,33 % 1 6,25 % 15 93,75 % 4 16,00 % 21 84,00 % 2 18,18 % 9 81,82 %

K 7 17,50 % 33 82,50 % 7 17,07 % 34 82,93 % 2 7,41 % 25 92,59 % 4 10,26 % 35 89,74 % 5 14,29 % 30 85,71 %

L 7 13,73 % 44 86,27 % 10 18,18 % 45 81,82 % 32 27,83 % 83 72,17 % 17 26,15 % 48 73,85 % 26 33,77 % 51 66,23 %

M 11 35,48 % 20 64,52 % 7 33,33 % 14 66,67 % 6 30,00 % 14 70,00 % 7 26,92 % 19 73,08 % 10 41,67 % 14 58,33 %

N 6 24,00 % 19 76,00 % 3 17,65 % 14 82,35 % 14 31,82 % 30 68,18 % 13 39,39 % 20 60,61 % 20 31,25 % 44 68,75 %

Skupaj 138 25,23 % 409 74,77 % 91 17,57 % 427 82,43 % 108 20,26 % 425 79,74 % 117 22,54 % 402 77,46 % 148 27,82 % 384 72,18 %

81

Do statistično pomembnih razlik prihaja tudi med podjetji, ki poslujejo v različnih dejavnostih, glede na to, ali imajo strategijo za investiranje v učinkovito rabo energije. Vrednost Hi-kvadrata za leto 2017 je statistično značilna. Strategijo pripravljajo predvsem podjetja, ki poslujejo v naslednjih panogah: zdravstvo in socialno varstvo (42 %), industrija in rudarstvo (36 %), izo-braževanje, znanost, kultura ter informiranje (34 %) in gostinstvo in turizem (32 %).

2009 2010 2012 2012 2015 2017

DA % NE % DA % NE % DA % NE % DA % NE % DA % NE %

A 53 42,40 % 72 57,60 % 30 22,90 % 101 77,10 % 31 36,05 % 55 63,95 % 32 28,07 % 82 71,93 % 49 36,03 % 87 63,97 %

B 2 25,00 % 6 75,00 % 1 20,00 % 4 80,00 % 2 33,33 % 4 66,67 % 1 14,29 % 6 85,71 % 0 0,00 % 8 100,00 %

C 2 40,00 % 3 60,00 % 0 0,00 % 3 100,00 % 3 100,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 4 100,00 % 0 0,00 % 2 100,00 %

D 1 50,00 % 1 50,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 2 100,00 % 0 0,00 % 1 100,00 %

E 12 20,69 % 46 79,31 % 12 23,08 % 40 76,92 % 9 19,15 % 38 80,85 % 7 14,58 % 41 85,42 % 8 18,18 % 36 81,82 %

F 6 18,18 % 27 81,82 % 3 15,00 % 17 85,00 % 5 20,83 % 19 79,17 % 3 13,04 % 20 86,96 % 6 25,00 % 18 75,00 %

G 19 22,35 % 66 77,65 % 6 7,06 % 79 92,94 % 15 17,86 % 69 82,14 % 13 20,63 % 50 79,37 % 11 18,64 % 48 81,36 %

H 8 19,05 % 34 80,95 % 4 11,11 % 32 88,89 % 7 24,14 % 22 75,86 % 13 31,71 % 28 68,29 % 6 31,58 % 13 68,42 %

I 3 13,64 % 19 86,36 % 7 18,92 % 30 81,08 % 6 20,00 % 24 80,00 % 3 10,34 % 26 89,66 % 5 17,86 % 23 82,14 %

J 1 5,00 % 19 95,00 % 1 6,67 % 14 93,33 % 1 6,25 % 15 93,75 % 4 16,00 % 21 84,00 % 2 18,18 % 9 81,82 %

K 7 17,50 % 33 82,50 % 7 17,07 % 34 82,93 % 2 7,41 % 25 92,59 % 4 10,26 % 35 89,74 % 5 14,29 % 30 85,71 %

L 7 13,73 % 44 86,27 % 10 18,18 % 45 81,82 % 32 27,83 % 83 72,17 % 17 26,15 % 48 73,85 % 26 33,77 % 51 66,23 %

M 11 35,48 % 20 64,52 % 7 33,33 % 14 66,67 % 6 30,00 % 14 70,00 % 7 26,92 % 19 73,08 % 10 41,67 % 14 58,33 %

N 6 24,00 % 19 76,00 % 3 17,65 % 14 82,35 % 14 31,82 % 30 68,18 % 13 39,39 % 20 60,61 % 20 31,25 % 44 68,75 %

Skupaj 138 25,23 % 409 74,77 % 91 17,57 % 427 82,43 % 108 20,26 % 425 79,74 % 117 22,54 % 402 77,46 % 148 27,82 % 384 72,18 %

K - finančne, tehnične in poslovne storitve; I - izobraževanje, znanost, kultura in informiranje; M - zdravstvo in socialno varstvo; N - drugo: družbena organizacija, institucija, združenje, občina, zbornica, državni organi.

82

Podjetja smo glede na dejavnost združili še v dve skupini, in sicer v skupino proizvodnih in storitvenih podjetij. Hi-kvadrat test ni pokazal statistično značilnih razlik med obema vrstama podjetij.

Ugotavljali smo tudi, kateri so glavni razlogi podjetij za pridobitev certifikatov za ravnanje z okoljem. Te podatke zbiramo od leta 2012, v letu 2015 pa smo začetnemu naboru mogočih razlogov dodali še dva, tj. znižanje stroškov električne energije in izboljšanje učinkovite rabe energije za vozni park.

Najpomembnejši razlog za pridobivanje standardov je v letu 2017 zniževanje stroškov (4,51), sledi nadzor ali preprečevanje onesnaževanja okolja (4,45), zadostitev standardom (4,38) in znižanje stroškov materialov in proizvodnje (4,27). Izboljšanje ugleda organizacije, ki je bil v letu 2015 na prvem mestu, je v letu 2017 na petem, s povprečno oceno pomembnosti 4,21. Poudarjamo, da imajo vsi dejavniki tudi povprečno oceno višjo od 3, večina tudi višjo od 4, kar pomeni, da so pravzaprav vsi pomembni.

Tabela 8: Strategija za investiranje v učinkovito rabo

energije glede na vrsto dejavnosti

podjetja z vrednos-tmi Hi-kvadrat

testa

2015 2017

DA NE Skupaj DA NE Skupaj

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Proizvodna dejavnost 61 26,99 % 165 73,01 % 226 100 % 61 29,05 % 149 70,95 % 210 100 %

Storitvena dejav-nost 56 19,11 % 237 84,16 % 293 100 % 87 27,02 % 235 72,98 % 322 100 %

Skupaj 117 22,54 % 402 77,46 % 519 100 % 148 27,82 % 384 72,18 % 532 100 %

Vrednost Df Vrednost Df

Hi-kvadrat 4,535* 1,000 0,261 1,000

O izdelavi strategije za investiranje v učinkovito rabo energije je smiselno ozaveščati sre-dnje velika podjetja, saj ima večina velikih podjetij tovrstno strategijo že izdelano. Podjetjem je treba predstaviti, da so lahko take strategije preproste, operativne, namenjene predvsem temu, da odločitve niso stihijske, temveč načrtovane in s tem tudi dolgoročno bolj smi-selne. Ni nujno, da zahtevajo velika vlaganja, pomembno pa je, da so koristi jasno vidne.

83

Slika 3: Pomembnost razlogov za pridobitev certifikata/-ov za ravnan-je z okoljem

Slika: Pomembnost razlogov za pridobitev certifikata/-ov za ravnanje z okoljem

1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 3,50 4,00 4,50 5,00

Znižanje stroškov električne energije

Nadzor ali preprečevanje onesnaževanja okolja.

Zadostitev standardom, ki jih zahteva zakonodaja.

Znižanje stroškov materialov in proizvodnje.

Izboljšanje ugleda organizacije

Izboljšanje učinkovite rabe energije za vozni park

Motiviranje zaposlenih.

Poudarjanje energetsko učinkovitega pridobivanja izdelkov alistoritev.

Visoki stroški razgradnje odpadkov.

Enostavnejše spremljanje zastavljenih ciljev

Zahteve s strani skupnosti (okolja) v katerem poslujemo.

Slabosti obstoječih virov in iskanje potencialnih novih virovenergije

Zahteve s strani odjemalcev.

Zahteve s strani dobaviteljev.

2017 2015 2012

84

Iz tabele 9 je razvidna primerjava podjetij, ki poslujejo v proizvodni in storitveni dejavnosti, glede na pomembnost razlogov za pridobitev certifikata. T-test za dva neodvisna vzorca za 12 od 14 dejavnikov ni značilen, kar pomeni, da se storitvena in proizvodna podjetja ne razlikujejo glede na njihova mnenja o pomembnosti posameznih razlogov za pridobitev certifikatov za ravnanje z okoljem. Razlika nastane pri dejavniku »zahteve dobaviteljev«, ki je pomembnejši razlog za uvedbo certifikata v proizvodnih podjetjih, in pri dejavniku izboljšanje URE za vozni park, ki je pomembnejši razlog za uvedbo certifikata v storitvenih podjetjih.

2017

Skupaj Proizvodnadejavnost

Storitvenadejavnost t (380)

M SD M SD M SD

Nadzor ali preprečevanje onesnaževanja okolja 4,45 0,893 4,41 0,86 4,47 0,91 -0,69

Slabosti obstoječih virov in iskanje potencialnih novih virov energije

3,91 1,139 3,85 1,16 3,94 1,12 -0,96

Zadostitev standardom, ki jih zahteva zakonodaja 4,38 0,934 4,40 0,90 4,37 0,96 0,46

Poudarjanje energetsko učinkovitega pridobivanja izdelkov ali storitev

4,01 1,106 3,99 1,05 4,02 1,14 -0,32

Visoki stroški razgradnje odpadkov 3,98 1,239 3,92 1,23 4,02 1,25 -0,84

Zahteve odjemalcev 3,87 1,259 3,90 1,22 3,84 1,28 0,57

Zahteve dobaviteljev 3,65 1,307 3,80 1,24 3,56 1,34 2,071*

Zahteve skupnosti (okolja) 3,94 1,104 3,95 1,13 3,93 1,09 0,18

Motiviranje zaposlenih 4,13 1,020 4,12 1,00 4,13 1,04 -0,11

Znižanje stroškov materialovin proizvodnje

4,27 1,119 4,36 1,03 4,21 1,17 1,47

Preprostejše spremljanje zastavljenih ciljev

3,96 1,052 3,96 1,09 3,96 1,03 0,01

Izboljšanje ugleda organizacije 4,21 0,976 4,15 1,02 4,25 0,95 -1,07

Znižanje stroškov EE 4,51 0,849 4,47 0,85 4,54 0,85 -0,94

Izboljšanje URE za vozni park 4,17 1,018 4,01 1,07 4,27 0,97 -2,941**

Tabela 9: Pomembnost

razlogov za pridobitev

certifikata/-ov glede na vrsto

dejavnosti (storitvena ali

proizvodna podjetja)

* p < 0,05 ** p < 0,01

85

V letu 2017 ima 24 % podjetij napredne števce, kar je 10 odstotnih točk več kot v letu 2015, 2 % podjetij ga bo namestilo v kratkem (2015. leta 1 %), o takšnem števcu razmišlja 12 % podjetij (2015. leta 8 %). Delež podjetij, ki za tovrstne števce še niso niti slišala, pa se je v letu 2017 (25 %) v primerjavi z letom 2015 zmanjšal za devet odstotnih točk (36 %)1.

Slika 4: Poznavanje naprednih števcev z dodatnimi funkcijami

1Obveznost vzdrževanja in menjave števcev po izteku življenjske dobe je na strani distribucijskega operaterja električne energije, uporabnik sistema pa lahko vedno sam poda zahtevo za predčasno menjavo števca na njegove stroške.

Slika: Poznavanje naprednih števcev z dodatnimi funkcijami

Slika: Pomembnost funkcij naprednih števcev

0%

20%

40%

60%

2009 2010 2012 2015 2017

NISMO ŠE SLIŠALI ZA TE VRSTE ŠTEVCEV

SMO ŽE SLIŠALI ZA TO MOŽNOST, A ŠE NISMO RAZMIŠLJALI O NJEGOVI NAMESTITVI

RAZMIŠLJAMO O TEM, DA BI GA NAMESTILI

V KRATKEM GA BOMO NAMESTILI

TAKŠEN ŠTEVEC ŽE IMAMO

86

Kot izhaja iz tabele 10, obstajajo glede na velikost podjetja statistično značilne razlike, in sicer je med tistimi podjetji, ki še niso slišala za take števce, največ malih podjetij in najmanj velikih. Druga pomembna ugotovitev je, da večji delež velikih podjetij (56 %) takšen števec ima, v primerjavi z malimi podjetji, kjer je ta delež precej manjši (17 %). Podrobnejše analize so po-kazale, da med regijami ne prihaja do statistično značilnih razlik, medtem ko občutnejše razlike opazimo pri deležu proizvodnih in storitvenih podjetij, ki takšne števce že imajo, pri čemer je večji delež na strani proizvodnih podjetij (27 %) kot pri storitvenih (15 %).

Tabela 10: Napredni števci z dodatnimi

funkcijami glede na velikost podjetja

Nismo še slišaliza take števce

Smo že slišali za to možnost, a še nismo razmišljali o njegovi

namestitvi

Razmišljamo o tem, da bi ga namestili

V kratkem gabomo namestili Takšen števec že imamo Skupaj

2015 2015

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 144 41,14 % 132 37,71 % 29 8,29 % 5 1,43 % 40 11,43 % 350 100,00 %

51–250 40 30,77 % 56 43,08 % 7 5,38 % 1 0,77 % 26 20,00 % 130 100,00 %

251+ 5 12,82 % 19 48,72 % 6 15,38 % 0 0,00 % 9 23,08 % 39 100,00 %

Skupaj 189 36,42 % 207 39,88 % 42 8,09 % 6 1,16 % 75 14,45 % 519 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 22,348** 8,000

2017 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 96 29,36 % 129 39,45 % 41 12,54 % 6 1,83 % 55 16,82 % 327 100,00 %

51–250 31 19,75 % 60 38,22 % 17 10,83 % 4 2,55 % 45 28,66 % 157 100,00 %

251+ 4 8,33 % 12 25,00 % 4 8,33 % 1 2,08 % 27 56,25 % 48 100,00 %

Skupaj 131 24,62 % 201 37,78 % 62 11,65 % 11 2,07 % 127 23,87 % 532 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 42,418** (8) 8,000

87

Nismo še slišaliza take števce

Smo že slišali za to možnost, a še nismo razmišljali o njegovi

namestitvi

Razmišljamo o tem, da bi ga namestili

V kratkem gabomo namestili Takšen števec že imamo Skupaj

2015 2015

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 144 41,14 % 132 37,71 % 29 8,29 % 5 1,43 % 40 11,43 % 350 100,00 %

51–250 40 30,77 % 56 43,08 % 7 5,38 % 1 0,77 % 26 20,00 % 130 100,00 %

251+ 5 12,82 % 19 48,72 % 6 15,38 % 0 0,00 % 9 23,08 % 39 100,00 %

Skupaj 189 36,42 % 207 39,88 % 42 8,09 % 6 1,16 % 75 14,45 % 519 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 22,348** 8,000

2017 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 96 29,36 % 129 39,45 % 41 12,54 % 6 1,83 % 55 16,82 % 327 100,00 %

51–250 31 19,75 % 60 38,22 % 17 10,83 % 4 2,55 % 45 28,66 % 157 100,00 %

251+ 4 8,33 % 12 25,00 % 4 8,33 % 1 2,08 % 27 56,25 % 48 100,00 %

Skupaj 131 24,62 % 201 37,78 % 62 11,65 % 11 2,07 % 127 23,87 % 532 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 42,418** (8) 8,000

88

V tabeli 12 in sliki 5 prikazujemo, kako pomembna je z vidika podjetij posamezna funkcija naprednih števcev električne energije. Kot pretekla leta tudi v letu 2017 kot najpomembnejšo funkcijo ocenjujejo plačilo po dejanski porabi. Da lahko temu podatku kar precej zaupamo, pokaže tudi dokaj nizka vrednost standardnega odklona, ki kaže na majhno razpršenost vred-nosti okoli povprečja. Na drugem in tretjem mestu sta hiter in preprost prehod med dobavitelji električne energije in natančnejši in bolj razumljiv račun za porabljeno električno energijo. Dodati velja, da so vse funkcije ocenjene z vrednostmi, višjimi od 3,45, torej so vse navedene funkcije za podjetja pravzaprav pomembne. Kljub temu velja omeniti funkcije, ki so imele najnižje povprečne vrednosti: »možnost daljinskega uravnavanja svojega odjema neposredno ali s pomočjo svojega sistema avtomatizacije«, »izdelava diagrama obremenitve in porabe, statistika in druge informacije« ter »daljinski priklop in odklop«.

Tabela 11: Napredni števci z dodatnimi

funkcijami glede na vrsto dejavnosti

(storitvena ali proizvodna) podjetja

Nismo še slišaliza take števce

Smo že slišali za to možnost, a še nismo razmišljali o njegovi

namestitvi

Razmišljamo o tem, da bi ga namestili

V kratkem gabomo namestili Takšen števec že imamo Skupaj

2015 2015

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Proizvodna 73 32,30 % 88 38,94 % 18 7,96 % 2 0,88 % 45 19,91 % 226 100,00 %

Storitvena 116 39,59 % 119 40,61 % 24 8,19 % 4 1,37 % 30 10,24 % 293 100,00 %

Skupaj 189 71,89 % 207 79,55 % 42 16,15 % 6 2,25 % 75 30,15 % 519 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 10,475* 4,000

2017 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Proizvodna 44 21,26 % 88 42,51 % 18 8,70 % 2 0,97 % 55 26,57 % 207 100,00 %

Storitvena 87 29,19 % 113 37,92 % 44 14,77 % 9 3,02 % 45 15,10 % 298 100,00 %

Skupaj 131 24,62 % 201 37,78 % 62 11,65 % 11 2,07 % 127 23,87 % 532 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 10,417* 4,000

89

Nismo še slišaliza take števce

Smo že slišali za to možnost, a še nismo razmišljali o njegovi

namestitvi

Razmišljamo o tem, da bi ga namestili

V kratkem gabomo namestili Takšen števec že imamo Skupaj

2015 2015

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Proizvodna 73 32,30 % 88 38,94 % 18 7,96 % 2 0,88 % 45 19,91 % 226 100,00 %

Storitvena 116 39,59 % 119 40,61 % 24 8,19 % 4 1,37 % 30 10,24 % 293 100,00 %

Skupaj 189 71,89 % 207 79,55 % 42 16,15 % 6 2,25 % 75 30,15 % 519 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 10,475* 4,000

2017 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Proizvodna 44 21,26 % 88 42,51 % 18 8,70 % 2 0,97 % 55 26,57 % 207 100,00 %

Storitvena 87 29,19 % 113 37,92 % 44 14,77 % 9 3,02 % 45 15,10 % 298 100,00 %

Skupaj 131 24,62 % 201 37,78 % 62 11,65 % 11 2,07 % 127 23,87 % 532 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 10,417* 4,000

90

2009 2010 2012 2015 2017

M SD M SD M SD M SD M SD

Plačilo po dejanski porabi 4,64 0,77 4,69 0,73 4,65 0,76 4,52 0,87 4,59 0,80

Hiter in preprost prehod med dobavitelji električne energije

4,03 1,07 4,18 1,01 4,23 1,00 4,08 1,05 4,13 1,08

Natančnejši in bolj razumljiv računza porabljeno električno energijo 4,03 1,00 4,25 0,95 4,17 0,98 4,08 1,05 4,11 1,06

Daljinsko odčitavanje števcev 3,71 1,29 3,81 1,26 4,00 1,16 4,04 1,11 4,04 1,13

Možnost sprotnega prilagajanja svojega odjema ugodnejšim tarifam (dinamično tarifiranje)

4,10 1,01 4,24 0,95 4,14 1,02 4,03 1,16 3,92 1,24

Možnost enega transparentnegaračuna za porabo različnihenergentov in vode

3,63 1,19 3,85 1,08 3,80 1,11 3,95 1,10 3,86 1,21

Optimiziranje konične obremenitve 3,99 1,12 4,05 1,07 4,12 1,02 3,91 1,18 4,06 1,13

Spremljanje kakovosti napetosti in prekinitev oskrbe 3,92 1,03 3,92 1,05 3,87 1,00 3,83 1,11 4,05 1,06

Možnost daljinskega uravnavanja svojega odjema neposredno ali s pomočjosvojega sistema avtomatizacije

3,69 1,11 3,76 1,15 3,78 1,11 3,69 1,26 3,73 1,20

Izdelava diagrama obremenitve in porabe, statistika in druge infor-macije

3,65 1,13 3,75 1,11 3,67 1,05 3,68 1,17 3,75 1,08

Daljinski priklop, odklop uporabni-ka omrežja 3,29 1,23 3,41 1,36 3,44 1,21 3,50 1,29 3,45 1,34

Tabela 12: Pomembnost

funkcij naprednih

števcev (povprečne vrednosti in standardni

odkloni)

91

2009 2010 2012 2015 2017

M SD M SD M SD M SD M SD

Plačilo po dejanski porabi 4,64 0,77 4,69 0,73 4,65 0,76 4,52 0,87 4,59 0,80

Hiter in preprost prehod med dobavitelji električne energije

4,03 1,07 4,18 1,01 4,23 1,00 4,08 1,05 4,13 1,08

Natančnejši in bolj razumljiv računza porabljeno električno energijo 4,03 1,00 4,25 0,95 4,17 0,98 4,08 1,05 4,11 1,06

Daljinsko odčitavanje števcev 3,71 1,29 3,81 1,26 4,00 1,16 4,04 1,11 4,04 1,13

Možnost sprotnega prilagajanja svojega odjema ugodnejšim tarifam (dinamično tarifiranje)

4,10 1,01 4,24 0,95 4,14 1,02 4,03 1,16 3,92 1,24

Možnost enega transparentnegaračuna za porabo različnihenergentov in vode

3,63 1,19 3,85 1,08 3,80 1,11 3,95 1,10 3,86 1,21

Optimiziranje konične obremenitve 3,99 1,12 4,05 1,07 4,12 1,02 3,91 1,18 4,06 1,13

Spremljanje kakovosti napetosti in prekinitev oskrbe 3,92 1,03 3,92 1,05 3,87 1,00 3,83 1,11 4,05 1,06

Možnost daljinskega uravnavanja svojega odjema neposredno ali s pomočjosvojega sistema avtomatizacije

3,69 1,11 3,76 1,15 3,78 1,11 3,69 1,26 3,73 1,20

Izdelava diagrama obremenitve in porabe, statistika in druge infor-macije

3,65 1,13 3,75 1,11 3,67 1,05 3,68 1,17 3,75 1,08

Daljinski priklop, odklop uporabni-ka omrežja 3,29 1,23 3,41 1,36 3,44 1,21 3,50 1,29 3,45 1,34

Slika: Ali delovni proces vašega podjetja omogoča prilagajanje odjema električne energije (večja poraba

EE, ko je cena nižja oz. obratno)?

1 2 3 4 5

Plačilo po dejanski porabi

Hiter in enostaven prehod med dobavitelji električneenergije

Bolj natančen in razumljiv račun za porabljeno električnoenergijo

Daljinsko odčitavanje števcev

Možnost sprotnega prilagajanja svojega odjema ugodnejšimtarifam (dinamično tarifiranje)

Možnost enega transparentnega računa za porabo različnihenergentov in vode

Optimiranje konične obremenitve

Spremljanje kakovosti napetosti in prekinitev oskrbe

Možnost daljinskega uravnavanja svojega odjemaneposredno ali s pomočjo svojega sistema avtomatizacije

Izdelava diagrama obremenitve in porabe, statistika indruge informacije

Možnost spremljanja proizvodnje energije

Dalijnski priklop, odklop uporabnika omrežja

2009 2010 2012 2015 2017

Slika 5: Pomembnost funkcij naprednih števcev

92

2015 2017

Proizvodna Storitvena Proizvodna Storitvena

M SD M SD t df M SD M SD t df

Plačilo po dejanski porabi 4,50 0,90 4,53 0,84 -0,41 478 4,54 0,88 4,62 0,75 -1,121 530

Hiter in preprost prehod med dobavitelji električne energije 4,05 1,09 4,02 1,13 0,45 476 4,02 1,17 4,19 1,02 -1,760 530

Natančnejši in bolj razumljiv računza porabljeno električno energijo 4,07 1,06 4,08 1,05 -0,10 473 4,00 1,07 4,19 1,04 -2,110* 530

Daljinsko odčitavanje števcev 4,07 1,09 4,02 1,13 0,45 476 3,99 1,15 4,08 1,11 -0,920 530

Možnost sprotnega prilagajanja svojega odjema ugodnejšim tarifam (dinamično tarifiranje)

3,98 1,17 4,06 1,16 -0,73 470 3,75 1,28 4,03 1,20 -2,523* 530

Možnost enega transparentnegaračuna za porabo različnihenergentov in vode

3,92 1,09 3,96 1,12 -0,37 463 3,69 1,28 3,97 1,15 -2,638** 530

Optimiziranje konične obremenitve 3,93 1,17 3,89 1,18 0,44 459 4,05 1,09 4,07 1,16 -0,175 530

Spremljanje kakovosti napetosti in prekinitev oskrbe 4,00 1,03 3,71 1,15 2,687** 469 4,12 1,07 4,00 1,05 1,352 530

Možnost daljinskega uravnavanjasvojega odjema neposredno ali s pomočjo svojega sistema avtomatizacije

3,76 1,27 3,64 1,26 0,99 460 3,64 1,25 3,80 1,17 -1,471 530

Izdelava diagrama obremenitve in porabe, statistika in druge informacije

3,75 1,15 3,63 1,19 1,08 470 3,79 1,08 3,73 1,08 0,615 530

Daljinski priklop, odklop uporabnika omrežja 3,51 1,26 3,49 1,31 0,18 548 3,38 1,36 3,50 1,33 -1,068 530

Možnost spremljanja proizvodnje EE 3,48 1,40 3,39 1,33 0,678 530

93

Iz tabele 13, kjer ugotavljamo, ali obstajajo statistično značilne razlike med proizvodnimi in storitvenimi podjetji glede pomembnosti posameznih funkcij naprednih števcev, izhaja, da prihaja do teh razlik pri treh od funkcij, in sicer: »natančnejši in bolj razumljiv račun za po-rabljeno električno energijo«, »možnost sprotnega prilagajanja svojega odjema ugodnejšim tarifam (dinamično tarifiranje)« in možnost enega transparentnega računa za porabo različnih energentov in vode«. V vseh treh primerih so povprečne vrednosti pomembnosti funkcij više ocenjene v storitvenih podjetjih.

V letu 2017 smo dodali nekaj novih vprašanj in kot izhaja iz tabele 14, vidimo, da delovni pro-cesi v kar 77 % podjetij ne omogočajo prilagajanja odjema električne energije in le 5 % podjetij navaja, da jim vsi delovni procesi omogočajo prilagajanje, medtem, ko 18 % podjetij navaja, da nekateri delovni procesi omogočajo tovrstno prilagajanje.

Tabela 13: Pomembnost funkcij naprednih števcev glede na vrsto dejavnosti podjetja

Tabela 14: Ali delovni proces vašega podjetja omogoča prilagajanje odjema električne energije (večja poraba EE, ko je cena nižja oz. nasprotno)?

O izdelavi strategije za investiranje v učinkovito rabo energije je smiselno ozaveščati srednje velika podjetja, saj ima večina velikih podjetij tovrstno strategijo že izdelano. Podjetjem je treba predstaviti, da so lahko take strategije preproste, operativne, namenjene predvsem temu, da odločitve niso stihijske, temveč načrtovane in s tem tudi dolgoročno bolj smisel-ne. Ni nujno, da zahtevajo velika vlaganja, pomembno pa je, da so koristi jasno vidne.

Fk % Kumulativa

DA, VSI delovni procesi 26 4,89 % 4,89 %

DA, NEKATERI delovni procesi 96 18,05 % 22,93 %

NE omogočajo 410 77,07 % 100,00 %

Skupaj 532 100,00 %

94

Vidimo, da bi 86 % podjetij želelo spremljati porabo električne energije v kilovatnih urah in 76 % v denarnih enotah. In naprej (tabela 14), 29 % podjetij ne zanima spremljanje porabe električne energije po posameznih porabnikih, medtem ko jih več kot pol (52 %) zanima, 20 % podjetij pa porabo že spremlja po posameznih porabnikih.

Slika: Na kakšen način bi želeli spremljati porabo električne energije?

Slika: Ali vas zanima spremljanje porabe električne energije ločeno po posameznih porabnikih?

0%

20%

40%

60%

80%

100%

DA, VSI delovni procesi DA, NEKATERI delovni procesi NE omogočajo

2 0 1 7

0%

20%

40%

60%

80%

100%

V kilovatnih urah V EUR Drugo

NE DA

Slika 6: Ali delovni proces vašega

podjetja omogoča prilagajanje odjema

električne energije (večja poraba EE,

ko je cena nižja oz. nasprotno)?

Tabela 14: Na kakšen način bi želeli

spremljati porabo EE?

Tabela 15: Ali vas zanima spremljanje

porabe EE ločeno po posameznih

porabnikih?

NE DA

Fk % Fk %

V kilovatnih urah 77 14,47 % 455 85,53 %

V EUR 127 23,87 % 405 76,13 %

Drugo 521 97,93 % 11 2,07 %

Fk % Kumulativa

DA, že spremljamo 105 19,74 % 19,74 %

DA, nas zanima 274 51,50 % 71,24 %

NE 153 28,76 % 100,00 %

Skupaj 532 100,00 %

95

Zanimiva je ugotovitev (tabela 16), da bi 51 % podjetij bilo pripravljenih pri nakupu novega porabnika, ki bi imel vgrajeno logiko za omogočanje prilagajanje odjema na podlagi cene EE, plačati višjo ceno te naprave. Da višje cene za tovrstnega porabnika ne bi bili pripravljeni plačati, navaja 34 % podjetij, medtem ko se 16 % podjetij ne more odločiti oziroma ne ve. Te, ki so navedli, da bi bili pripravljeni plačati višjo ceno, smo v nadaljevanju vprašali, koliko višjo ceno bi bili pripravljeni plačati (tabela 17). Da bi bili pripravljeni plačati do 10 % višjo ceno, jih je navedlo 73 %, 20 % teh, ki so odgovorili pozitivno, pa bi bilo pripravljenih plačati 10 do 20 % višjo ceno za tovrstnega porabnika.

Slika: Na kakšen način bi želeli spremljati porabo električne energije?

Slika: Ali vas zanima spremljanje porabe električne energije ločeno po posameznih porabnikih?

0%

20%

40%

60%

80%

100%

DA, VSI delovni procesi DA, NEKATERI delovni procesi NE omogočajo

2 0 1 7

0%

20%

40%

60%

80%

100%

V kilovatnih urah V EUR Drugo

NE DA

Slika 7: Na kakšen način bi želeli spremljati porabo električne energije?

Slika 8: Ali vas zanima spremljanje porabe električne energije ločeno po posameznih porabnikih?

Slika: Pripravljenost za plačilo višje cene naprave z vgrajeno logiko, ki bi omogočala prilagajanje odjema

na osnovi cene električne energije

Slika: Koliko višjo ceno bi bili pripravljeni plačati za takšno napravo?

0%

20%

40%

60%

80%

100%

DA, že spremljamo DA, nas zanima NE

2017

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Da Ne Ne vem

96

Kot vidimo, bi največji delež podjetij (84 %) želel porabo spremljati na osebnem računalniku, 35 % na mobilni napravi, 10 % na hišnem prikazovalniku in 3 % na TV-kanalu.

Fk % Kumulativa

Da 269 50,56 % 50,56 %

Ne 178 33,46 % 84,02 %

Ne vem 85 15,98 % 100,00 %

Skupaj 532 100,00 %

Tabela 16: Ali bi bili v primeru nakupa novih

porabnikov (npr. toplotna črpalka, klimatska naprava

ipd.) pripravljeni plačati višjo ceno te naprave, če bi imel

porabnik oz. ta naprava vgrajeno logiko, ki omogoča

prilagajanje odjema na podlagi cene EE?

Slika: Pripravljenost za plačilo višje cene naprave z vgrajeno logiko, ki bi omogočala prilagajanje odjema

na osnovi cene električne energije

Slika: Koliko višjo ceno bi bili pripravljeni plačati za takšno napravo?

0%

20%

40%

60%

80%

100%

DA, že spremljamo DA, nas zanima NE

2017

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Da Ne Ne vem

Slika 9: Pripravljenost

za plačilo višje cene naprave z

vgrajeno logiko, ki bi omogočala

prilagajanje odjema na podlagi cene

električne energije

Tabela 17: Koliko višjo ceno bi bili pripravljeni

plačati? Fk % Kumulativa

Do 10 % 197 73,23 % 73,23 %

Od 10 do 20 % 55 20,45 % 93,68 %

Od 20 do 30 % 11 4,09 % 97,77 %

Več kot 30 % 6 2,23 % 100,00 %

Skupaj 269 50,56 %

97

Slika: Na katerih napravah bi želeli spremljati svojo porabo ali proizvodnjo električne energije?

Slika: Pripravljenost za vlaganja lastnih sredstev v izgradnjo sistema za lastno samooskrbo z

električno energijo

0%

20%

40%

60%

80%

100%

do 10% od 10 do 20% od 20 do 30% Več kot 30%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Mobilna naprava Osebni računalnik(prenosnik, namizni

računalnik)

Hišni prikazovalnik TV kanal

NE DA

Slika: Na katerih napravah bi želeli spremljati svojo porabo ali proizvodnjo električne energije?

Slika: Pripravljenost za vlaganja lastnih sredstev v izgradnjo sistema za lastno samooskrbo z

električno energijo

0%

20%

40%

60%

80%

100%

do 10% od 10 do 20% od 20 do 30% Več kot 30%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Mobilna naprava Osebni računalnik(prenosnik, namizni

računalnik)

Hišni prikazovalnik TV kanal

NE DA

Slika 10: Koliko višjo ceno bi bili pripravljeni plačati za takšno napravo?

Tabela 18: Na katerih napravah bi želeli spremljati svojo porabo ali proizvodnjo EE?

Slika 11: Na katerih napravah bi želeli spremljati svojo porabo ali proizvodnjo električne energije?

NE DA

Fk % Fk %

Mobilna naprava 344 64,66 % 188 35,34 %

Osebni računalnik (prenosnik, namizni računalnik) 86 16,17 % 446 83,83 %

Hišni prikazovalnik 479 90,04 % 53 9,96 %

TV-kanal 516 96,99 % 16 3,01 %

98

Slika: Vlaganja finančnih sredstev v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije

Slika: Vlaganja v pridobivanje električne energije iz različnih vrst obnovljivih virov

0%

20%

40%

60%

2015 2017

DA NE Ne vem, ne morem oceniti

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

DA, v podjetju smo žeinvestirali v

pridobivanje EE iz OVE

DA, o tem razmišljamozelo resno

DA, vendar so načrti otem še precej oddaljeni

NE Ne vem

2009 2010 2012 2015 2017

V pričujočem poglavju je namen ugotoviti, katere načine pridobivanja električne energije v podjetjih poznajo in v kolikšni meri nameravajo podjetja investirati v različne alternativne oblike pridobivanja električne energije.

Iz slike 1 izhaja, da je 40 % podjetij pripravljenih vlagati lastna sredstva v graditev sistema za lastno samooskrbo z energijo, kar je 11 odstotnih točk več kot leta 2015. Hkrati se je leta 2017 v primerjavi z letom 2015 znižal odstotek podjetij, ki ne nameravajo vlagati v graditev takšnega sistema (44 %), 17 % podjetij pa o tem ni razmišljalo in ne ve, ali so na to pripravljena ali ne.

Slika 2 prikazuje vlaganja finančnih sredstev v pridobivanje električne energije iz obnovljivih vi-rov. V primerjavi s preteklimi leti opazimo spremembe. Zelo pozitivno je, da se delež podjetij, ki so že investirala v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov, iz leta v leto veča in tre-nutno pomeni 17 % anketiranih ali 11 odstotnih točk več kot ob prvem merjenju. V primerjavi

Poznavanje in odnos do različnih načinov proizvodnje električne energijeDr. Damijan Mumel, redni profesor, UM EPF

Slika: Vlaganja finančnih sredstev v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije

Slika: Vlaganja v pridobivanje električne energije iz različnih vrst obnovljivih virov

0%

20%

40%

60%

2015 2017

DA NE Ne vem, ne morem oceniti

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

DA, v podjetju smo žeinvestirali v

pridobivanje EE iz OVE

DA, o tem razmišljamozelo resno

DA, vendar so načrti otem še precej oddaljeni

NE Ne vem

2009 2010 2012 2015 2017

Slika 1: Pripravljenost za vlaganja lastnih sredstev v graditev

sistema za lastno samooskrbo z

električno energijo

Slika 2: Vlaganja finančnih sredstev v

pridobivanje električne energije iz obnovljivih

virov energije

99

z rezultati iz leta 2015 se je najbolj spremenil delež podjetij, ki sicer še niso investirala, vendar o tem resno razmišljajo, in sicer se je ta delež povečal za pet odstotnih točk in znaša 15 % an-ketiranih podjetij. Nekoliko se je zmanjšal delež podjetij, ki o tem ne razmišljajo, trenutno znaša 42 % anketiranih podjetij, je pa ta delež še vedno za skoraj 10 odstotnih točk manjši kot ob prvem merjenju, tako da lahko sklepamo, da gre za pozitivna razmišljanja in dejanja podjetij.

DA, v podjetju smo že investirali v pridobivanje električne energije iz OVE

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Približno število zaposlenih

11–50 13 5,40 % 21 6,50 % 32 9,30 % 30 8,57 % 41 12,54 %

51–250 5 4,50 % 12 8,70 % 21 14,10 % 28 21,54 % 31 19,75 %

251+ 4 16,00 % 5 12,80 % 12 30,00 % 16 41,03 % 17 35,42 %

Skupaj 22 5,90 % 38 7,60 % 65 12,20 % 74 14,26 % 89 16,73 %

DA, o tem razmišljamo zelo resno

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Približno število zaposlenih

11–50 40 16,60 % 27 22,20 % 63 18,30 % 36 10,29 % 44 13,46 %

51–250 35 31,80 % 33 23,90 % 35 23,50 % 14 10,77 % 27 17,20 %

251+ 8 32,00 % 11 28,20 % 11 27,50 % 5 12,82 % 9 18,75 %

Skupaj 83 22,10 % 116 23,10 % 109 20,50 % 55 10,60 % 80 15,04 %

DA, vendar so načrti o tem še precej oddaljeni

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Približno število zaposlenih

11–50 33 13,70 % 74 22,80 % 70 20,30 % 81 23,14 % 58 17,74 %

51–250 21 19,10 % 32 23,20 % 41 27,50 % 38 29,23 % 35 22,29 %

251+ 5 20,00 % 9 23,10 % 6 15,00 % 6 15,38 % 12 25,00 %

Skupaj 59 15,70 % 115 22,90 % 117 22,00 % 125 24,08 % 105 19,74 %

NE, o tem še nismo razmišljali

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Približno število zaposlenih

11–50 155 41,22 % 203 40,44 % 179 33,58 % 203 39,11 % 167 51,07 %

51–250 49 13,03 % 61 12,15 % 52 9,76 % 50 9,63 % 50 31,85 %

251+ 8 2,13 % 14 2,79 % 11 2,06 % 12 2,31 % 7 14,58 %

Skupaj 212 56,38 % 278 55,38 % 242 45,40 % 265 51,06 % 224 42,11 %

Tabela 1: Vlaganje finančnih sredstev v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije glede na velikost podjetja

100

Kot izhaja iz tabel 1 in 2, obstajajo statistično značilne razlike med podjetji glede na njihovo velikost. Tako lahko ugotovimo, da je med tistimi, ki so že investirali, največji delež velikih podjetij (35 %), med tistimi, ki pa o tem še niso razmišljali, pa izstopajo mala podjetja (51 %).

Ti podatki so izjemno pomembni za nadaljnje aktivnosti tako na področju izobraževanja kot tudi motiviranja in komuniciranja problematike obnovljivih virov energije. Predvsem za mala podjetja, ki kažejo interes za tovrstne investicije, bi bile dobrodošle subvencije in druge spod-bude.

2009 2010 2012 2015 2017

Vrednost df Vrednost df Vrednost df Vrednost df Vrednost df

Hi-kvadrat 23,708** 6 4,206 6 31,914** 8 57,089** 8 38,731** 8

Tabela 2: Hi-kvadrat test

razlik glede vlaganj finančnih

sredstev v pridobivanje

EE iz OVE med različno velikimi

podjetji

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Sončna energija(npr.

fotonapetostneelektrarne)

Energija lesnebiomase vnapravah z

visokimizkoristkom

Vetrna energija Geotermalnaenergija

Energijabioplina izbiomase in

biološkorazgradljivih

odpadkov

Malehidroelektrarne

(mhe)

2009 2010 2012 2015 2017

Slika 3: Vlaganja v pridobivanje

električne energije iz

različnih vrst obnovljivih virov

101

Če pogledamo rezultate v sliki 3, ki prikazujejo vlaganja v pridobivanje električne energije iz različnih vrst obnovljivih virov, lahko na prvi pogled rečemo, da lahko zaznamo nekatere pozitivne premike. Še vedno bi največji odstotek podjetij investiral v pridobivanje električne energije iz sončnih virov (88 %) in tukaj opazimo tudi največji prirast glede na leto 2015 (po-višanje za 15 odstotnih točk). Sledita pridobivanje električne energije iz lesne biomase (25 %) in pridobivanje električne energije iz vetrne energije (30 %), pri čemer se je delež podjetij, ki bi investirala v pridobivanje električne energije iz vetrne energije, v primerjavi z letom 2015 pove-čal za sedem odstotnih točk. V primerjavi z letom 2015 se je povečal tudi delež podjetij, ki bi investirala v pridobivanje električne energije iz geotermalne energije, in sicer za šest odstotnih točk, na 23 % podjetij.

Poleg vrste obnovljivega vira, v katerega bi podjetja investirala, nas je zanimalo tudi, kolikšna finančna sredstva so podjetja pripravljena nameniti tovrstnim investicijam. Rezultati so prika-zani v tabeli 4 in sliki 4, iz katerih lahko razberemo spremembe glede na pretekla leta. V letu 2017 opazimo premike na tem področju in čeprav govorimo o relativno majhnih spremembah, od 2–3 odstotne točke, opazimo, da gre za pomembne spremembe. Še vedno sicer velja, da se povečuje delež tistih podjetij, ki so pripravljena investirati nižje zneske, do 100.000 evrov, vendar je teh veliko več kot prejšnja leta. Tako je 5 % podjetij pripravljenih investirati zneske do 10.000 evrov (v 2015. letu 4 %), 13 % podjetij zneske od 10.000 do 50.000 evrov, kar je štiri odstotne točke več podjetij kot leta 2015, in 6 % podjetij zneske med 50.000 in 100.000 evrov, kar je enako kot leta 2015.

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Do 10.000 € 24 4,39 % 21 4,05 % 24 4,50 % 22 4,24 % 27 5,08 %

Od 10.000 do 50.000 € 33 6,03 % 67 12,93 % 41 7,69 % 45 8,67 % 70 13,16 %

Od 50.001 do 100.000 € 26 4,75 % 28 5,41 % 28 5,25 % 29 5,59 % 31 5,83 %

Od 100.001 do 200.000 € 19 3,47 % 18 3,47 % 27 5,07 % 17 3,28 % 15 2,82 %

Od 200.001 do 500.000 € 14 2,56 % 16 3,09 % 11 2,06 % 6 1,16 % 9 1,69 %

Od 500.001 do 1.000.000 € 7 1,28 % 8 1,54 % 10 1,88 % 5 0,96 % 3 0,56 %

Več kot 1.000.000 € 14 2,56 % 14 2,70 % 11 2,06 % 9 1,73 % 5 0,94 %

Nismo pripravljeni investirati 34 6,22 % 25 4,83 % 44 8,26 % 44 8,48 % 36 6,77 %

Ne vemo še 78 14,26 % 72 13,90 % 95 17,82 % 77 14,84 % 78 14,66 %

Skupaj 249 45,52 % 269 51,93 % 291 54,60 % 254 48,94 % 274 51,50 %

Tabela 4: Investicije v lastno proizvodnjo električne energije iz OVE

102

Kot izhaja iz tabele 5,vidimo, da 43 % podjetij, ki bi investirala v lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (takih je 52 % oziroma 274 anketiranih podjetij), pričakuje povrni-tev investicije v petih oziroma petih do desetih letih.

Slika: Znesek investicije v obnovljive vire energije

0%

10%

20%

Do 1

0.00

0 €

Od 1

0.00

0 €

do 5

0.00

0 €

Od 5

0.00

1 €

do 1

00.0

00 €

Od 1

00.0

01 €

do

200.

000

€

Od 2

00.0

01 €

do

500.

000

€

Od 5

00.0

01 d

o 1.

000.

000

€

Nad

1.00

0.00

0 €

Nis

mo

prip

ravl

jeni

na

inve

stira

nje

v iz

grad

njo

last

neel

ektr

arne

Ne

vem

o še

2009 2010 2012 2015 2017

Slika 4: Znesek investicije v

obnovljive vire energije

103

Slika: Pričakovanja povrnitve investicij v lastno proizvodnjo električne energije

Slika: Nepovratna sredstva kot pogoj za investicije v lastno proizvodnjo električne energije

0%

10%

20%

30%

5 let 5-10 let 10-15 let 15-20 let Ne vem

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

DA NE Ne vem, ne morem oceniti

2009 2010 2012 2015 2017

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

5 let 64 11,70 % 63 12,16 % 71 13,32 % 78 15,03 % 85 15,98 %

5–10 let 114 20,84 % 140 27,03 % 158 29,64 % 111 21,39 % 144 27,07 %

10–15 let 30 5,48 % 30 5,79 % 31 5,82 % 27 5,20 % 26 4,89 %

15–20 let 11 2,01 % 8 1,54 % 4 0,75 % 8 1,54 % 4 0,75 %

Ne vem 30 5,48 % 28 5,41 % 27 5,07 % 30 5,78 % 15 2,82%

Skupaj 249 45,52 % 269 51,93 % 291 54,60 % 254 48,94 % 274 51,50 %

Tabela 5: Pričakovanja povrnitve investicij v lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov

Slika 5: Pričakovanja povrnitve investicij v lastno proizvodnjo električne energije

104

Rezultati vseh let, tudi letošnjega, kažejo, da so nepovratna sredstva ali subvencije v več kot polovici analiziranih podjetij pogoj za investicijo v lastno proizvodnjo električne energije. Leta 2017 tako meni 54 % podjetij. Res pa je, da dobra tretjina podjetij meni, da to ni pogoj. V primerjavi s preteklimi leti se je delež podjetij, ki investicij v lastno proizvodnjo električne energije ne pogojujejo s pridobitvijo nepovratnih sredstev ali subvencij, povečal za skoraj osem odstotnih točk.

Glede na ugotovitve je smiselno oblikovati gradivo, v katerem bi bile zbrane možnosti vla-ganja v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Upoštevati je treba različne tehnologije, optimalno višino investicije (do 100.000 evrov), čas povrnitve investicije (od pet do deset let), možnosti za pridobitev subvencije in drugih virov ter konkretne korake pri izvedbi procesa ob morebitni odločitvi za investiranje.

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

DA 326 59,60 % 293 56,56 % 321 60,23 % 274 52,79 % 287 53,95 %

NE 152 27,79 % 173 33,40 % 158 29,64 % 188 36,22 % 200 37,59 %

Ne vem, ne morem oceniti

69 12,61 % 52 10,04 % 54 10,13 % 57 10,98 % 45 8,46 %

Skupaj 547 45,52 % 518 100,00 % 533 100,00 % 519 100,00 % 532 100,00 %

Tabela 6: Nepovratna sredstva ali

subvencije kot pogoj za investicijo

v lastno proizvodnjo EE

Slika 6: Nepovratna sredstva kot pogoj

za investicije v lastno proizvodnjo električne energije

Slika: Pričakovanja povrnitve investicij v lastno proizvodnjo električne energije

Slika: Nepovratna sredstva kot pogoj za investicije v lastno proizvodnjo električne energije

0%

10%

20%

30%

5 let 5-10 let 10-15 let 15-20 let Ne vem

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

DA NE Ne vem, ne morem oceniti

2009 2010 2012 2015 2017

105

Še posebej pri storitvah sta odnos med ponudnikom in stranko in kakovost tega odnosa izje-mno pomembna. Podjetja lahko v današnjem času izbirajo med dobavitelji električne energije prosto na trgu. Tega se več kot 90 % vprašanih podjetij tudi zaveda. Vprašanje, ki nas je zani-malo, pa je, ali so dobavitelja že zamenjali, in kolikokrat.

Iz slike 1 izhaja, da je že več kot pol vprašanih podjetij, natančneje 54 % podjetij, doslej zame-njalo dobavitelja električne energije. Če primerjamo to s preteklimi leti, ugotovimo, da delež teh podjetij narašča iz leta v leto (za primerjavo: 2009. leta 14 %, 2010. leta 20 %, 2012. leta 34 % in 2015. leta 46%), od zadnjega merjenja je narastel za osem odstotnih točk. Glede na velikost podjetij (tabela 1), regijo in vrsto dejavnosti podjetja ne zaznamo statistično značilnih razlik.

Iz tabele 2 izhaja, da je več kot polovica tistih podjetij, natančneje 51 % podjetij, ki so zame-

njala dobavitelja v zadnjih petih letih, to storila enkrat, 31 % podjetij je dobavitelja v zadnjih petih letih zamenjalo dvakrat in 14 % podjetij trikrat. Deleži podjetij, ki so dobavitelja zamenjala več kot trikrat, so izjemno majhni. Med razlogi za zamenjavo (slika 2) 82 % vprašanih podjetij navaja nižjo ceno, 24 % kot razlog navaja izbor na javnem razpisu, 20 % jih navaja boljše odjemne pogoje in 4 % druge razloge. Velja omeniti, da je v primerjavi z letom 2015 zaznati

Odnosi z dobaviteljem električne energije in zadovoljstvo uporabnikov sistema z izvajanjem storitev distribucijskega operaterja

Domen Malc, mag. psih., asistent, UM EPF

Slika: Zamenjava dobavitelja električne energije v zadnjih 5 letih

Slika: Razlogi zamenjave dobavitelja električne energije

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

2015 2017

NISMO zamenjali SMO zamenjali

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2015 2017

Nižja cena Izbor na javnem razpisu Boljši odjemni pogoji Drugo

Slika 1: Zamenjava dobavitelja električne energije v zadnjih petih letih

Tabela 1: Zamenjava dobavitelja električne energije v zadnjih petih letih glede na vrsto dejavnosti podjetja z vrednostmi Hi-kvadrat testa

2015 2017

NISMOzamenjali

SMOzamenjali Skupaj NISMO

zamenjaliSMO

zamenjali Skupaj

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

Proizvodna 131 57,96 % 95 42,04 % 226 100,00 % 105 50,00 % 105 50,00 % 210 100,00 %

Storitvena 151 51,54 % 142 48,46 % 293 100,00 % 138 42,86 % 184 57,14 % 322 100,00 %

Skupaj 282 54,34 % 237 45,66 % 519 100,00 % 243 45,68 % 289 54,32 % 532 100,00 %

Vrednost Vrednost

Hi-kvadrat 2,125 (1) 2,614 (1)

106

povečanje deleža pri dejavniku »boljši odjemni pogoji«, in sicer za devet odstotnih točk.

Prav tako nas je zanimalo, ali obstaja povezava med številom zamenjav dobavitelja električne

2015 2017

Fk % Kumulativa Fk % Kumulativa

1 126 53,16 % 53,16 % 147 50,87 % 50,87 %

2 79 33,33 % 86,50 % 90 31,14 % 82,01 %

3 22 9,28 % 95,78 % 40 13,84 % 95,85 %

4 4 1,69 % 97,47 % 7 2,42 % 98,27 %

5 4 1,69 % 99,16 % 5 1,73 % 100,00 %

6 2 0,84% 100,00 %

Skupaj 237 45,66 % 289 54,32 %

Tabela 2: Število zamenjav

dobavitelja električne energije v

zadnjih petih letih

Slika 2: Razlogi zamenjave dobavitelja

električne energije

Gledano celostno ocenjujemo, da se je spremenil način delovanja podjetij. V razmerah enotne cene električne energije so podjetja iskala rešitve predvsem v načinih za znižanje ali bolj racionalno rabo električne energije. Z oblikovanjem prostega trga električne energije in možnostjo iskanja cenejšega dobavitelja se je fokus za iskanje prihrankov prestavil v iskanje poceni energije.

Slika: Zamenjava dobavitelja električne energije v zadnjih 5 letih

Slika: Razlogi zamenjave dobavitelja električne energije

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

2015 2017

NISMO zamenjali SMO zamenjali

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2015 2017

Nižja cena Izbor na javnem razpisu Boljši odjemni pogoji Drugo

107

energije in zaznano ceno omrežnine v primerjavi s ceno električne energije. Korelacijska ana-liza je pokazala, da med spremenljivkama ni povezave, p vrednost pa kaže tudi na to, da tega podatka ni mogoče posploševati (r = - 0,069; p > 0,05).

V podjetjih, ki so se odločila za zamenjavo dobavitelja, imajo večinoma dobre izkušnje. Podatki za leto 2017 kažejo (tabela 3, slika 3), da so imela skoraj vsa podjetja (93 %) dobre izkušnje z zamenjavo dobavitelja električne energije, kar je sicer dve odstotni točki manj kot leta 2015 in nekaj odstotnih točk več kot v letih 2009 in 2010, zato lahko rečemo, da pravzaprav na tem področju dolgoročno gledano ni bistvenih sprememb.

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

POZITIVNE, zamenjava dobavitelja je potekala brez težav

69 88,46 % 86 82,69 % 174 97,21 % 226 95,36 % 270 93,43 %

NEGATIVNE, pri zamenjavi dobavitelja smo naleteli na težave

9 11,54 % 18 17,31 % 5 2,79 % 11 4,64 % 19 6,57 %

Skupaj 78 45,52 % 104 20,08 % 179 33,58 % 237 45,66 % 289 54,32 %

Slika: Izkušnje z menjavo dobavitelja

Slika: Pomembnost dejavnikov oskrbe z električno energijo

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

POZITIVNE, menjava dobavitelja je potekala brez težavNEGATIVNE, pri menjavi dobavitelja smo naleteli na težave

1

2

3

4

5

Nep

reki

njen

ost o

skrb

e

Hitr

ost o

dpra

ve n

apak

Obve

ščan

je o

pre

kini

tvah

osk

rbe

Drža

nje

oblju

b op

erat

erja

Odzi

vnos

t s s

tran

i ope

rate

rja n

a ra

zlič

neza

htev

e in

pov

praš

evan

ja

Stro

kovn

a us

poso

blje

nost

ope

rate

rja

Kako

vost

nap

etos

ti

Flek

sibi

lnos

t, pr

ilago

dljiv

ost o

pera

terja

Svet

ovan

je o

pera

terja

2009 2010 2012 2015 2017

Tabela 3: Izkušnje z zamenjavo dobavitelja

Slika 3: Izkušnje z zamenjavo dobavitelja

108

Redki respondenti, ki so pri zamenjavi dobavitelja naleteli na težave, so na tem mestu navajali predvsem administrativne težave in nedoslednosti pri dogovorih.

V nadaljevanju smo podjetja spraševali o dejavnikih oskrbe, natančneje nas je zanimala po-membnost posameznih dejavnikov oskrbe z električno energijo. Rezultate prikazujemo v tabeli 4 in na sliki 4. Pri letošnjem merjenju opažamo zelo podobne rezultate kot pretekla leta. Naj-pomembnejša dejavnika ostajata neprekinjenost oskrbe in hitrost odprave napak, na tretjem mestu pa je obveščanje o prekinitvah oskrbe. Najmanj pomemben dejavnik po ocenah podjetij prav tako ostaja enak – svetovanje operaterja, ki pa ima še vedno zelo visoko povprečno oce-no, 4,1. Poudarjamo, da so vsi navedeni dejavniki pomembni, saj so vse povprečne vrednosti v vseh primerih višje od 4.

Kot smo ugotovili, pri pomembnosti dejavnikov oskrbe ne zaznamo razlik v ocenah glede na pretekla leta. Tega pa ni mogoče trditi za ocene zadovoljstva po teh dejavnikih. Na tem mestu namreč opazimo glede na pretekla leta nekaj sprememb (tabela 5 in slika 5), ki pa so pozitivne. V povprečju so stopnje zadovoljstva z dejavniki visoke, saj so vse nad vrednostjo 4, pri čemer velja povedati, da so v primerjavi z letom 2015 vsi dejavniki imeli nekoliko višje povprečne ocene. Leta 2017 je prvič kot najviše ocenjen dejavnik »strokovna usposobljenost operaterja« s povprečno oceno 4,48. Kot smo ugotavljali že pri merjenju leta 2015, postajajo storitveni dejavniki čedalje pomembnejši. Pri letošnjem merjenju so dejavniki, pri katerih vprašani iz-

2009 2010 2012 2015 2017

M SD M SD M SD M SD M SD

Neprekinjenost oskrbe 4,73 0,60 4,76 0,63 4,77 0,51 4,81 0,51 4,88 0,47

Hitrost odprave napak 4,74 0,60 4,80 0,58 4,83 0,46 4,79 0,52 4,89 0,39

Obveščanje o prekinitvah oskrbe 4,67 0,69 4,73 0,67 4,72 0,63 4,71 0,65 4,80 0,54

Operaterjevo izpolnjevanje obljub 4,64 0,67 4,71 0,64 4,72 0,59 4,63 0,67 4,69 0,64

Odzivnost operaterja na različne zahteve in povpraševanje 4,28 0,79 4,31 0,83 4,40 0,75 4,44 0,77 4,56 0,69

Strokovna usposobljenost operaterja

4,45 0,74 4,50 0,77 4,47 0,71 4,43 0,83 4,54 0,76

Kakovost napetosti 4,43 0,78 4,40 0,85 4,33 0,84 4,41 0,85 4,60 0,75

Fleksibilnost, prilagodljivost operaterja

4,24 0,95 4,21 0,94 4,24 0,93 4,34 0,84 4,48 0,76

Svetovanje operaterja 4,05 0,88 4,09 0,90 4,10 0,87 4,00 0,97 4,12 0,94

Tabela 4: Pomembnost

dejavnikov oskrbe

109

2009 2010 2012 2015 2017

M SD M SD M SD M SD M SD

Neprekinjenost oskrbe 4,73 0,60 4,76 0,63 4,77 0,51 4,81 0,51 4,88 0,47

Hitrost odprave napak 4,74 0,60 4,80 0,58 4,83 0,46 4,79 0,52 4,89 0,39

Obveščanje o prekinitvah oskrbe 4,67 0,69 4,73 0,67 4,72 0,63 4,71 0,65 4,80 0,54

Operaterjevo izpolnjevanje obljub 4,64 0,67 4,71 0,64 4,72 0,59 4,63 0,67 4,69 0,64

Odzivnost operaterja na različne zahteve in povpraševanje 4,28 0,79 4,31 0,83 4,40 0,75 4,44 0,77 4,56 0,69

Strokovna usposobljenost operaterja

4,45 0,74 4,50 0,77 4,47 0,71 4,43 0,83 4,54 0,76

Kakovost napetosti 4,43 0,78 4,40 0,85 4,33 0,84 4,41 0,85 4,60 0,75

Fleksibilnost, prilagodljivost operaterja

4,24 0,95 4,21 0,94 4,24 0,93 4,34 0,84 4,48 0,76

Svetovanje operaterja 4,05 0,88 4,09 0,90 4,10 0,87 4,00 0,97 4,12 0,94

kazujejo najvišje ocene zadovoljstva, še: neprekinjenost oskrbe (4,47), kakovost napetosti (4,43) in operaterjevo izpolnjevanje obljub (4.40).

Slika: Izkušnje z menjavo dobavitelja

Slika: Pomembnost dejavnikov oskrbe z električno energijo

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

POZITIVNE, menjava dobavitelja je potekala brez težavNEGATIVNE, pri menjavi dobavitelja smo naleteli na težave

1

2

3

4

5

Nep

reki

njen

ost o

skrb

e

Hitr

ost o

dpra

ve n

apak

Obve

ščan

je o

pre

kini

tvah

osk

rbe

Drža

nje

oblju

b op

erat

erja

Odzi

vnos

t s s

tran

i ope

rate

rja n

a ra

zlič

neza

htev

e in

pov

praš

evan

ja

Stro

kovn

a us

poso

blje

nost

ope

rate

rja

Kako

vost

nap

etos

ti

Flek

sibi

lnos

t, pr

ilago

dljiv

ost o

pera

terja

Svet

ovan

je o

pera

terja

2009 2010 2012 2015 2017

Slika 4: Pomembnost dejavnikov oskrbe z električno energijo

110

2009 2010 2012 2015 2017

M SD M SD M SD M SD M SD

Operaterjevo izpolnjevanje obljub 3,86 0,99 4,10 1,07 4,10 0,83 4,25 0,80 4,40 0,79

Obveščanje o prekinitvah oskrbe 3,84 1,15 3,99 1,22 3,91 1,09 4,23 0,78 4,29 1,07

Fleksibilnost, prilagodljivost operaterja 3,82 1,03 3,98 1,02 4,05 0,86 4,19 0,72 4,23 0,89

Svetovanje operaterja 3,55 1,12 3,86 1,19 3,75 1,01 4,16 0,80 4,23 0,96

Odzivnost operaterja na različne zahteve in povpraševanje 3,74 1,00 3,93 1,07 3,98 0,89 4,10 0,82 4,26 0,91

Strokovna usposobljenost operaterja

3,94 0,93 4,19 0,99 4,12 0,80 4,04 0,82 4,48 0,82

Hitrost odpravljanja napak 3,92 0,93 4,11 1,02 4,09 0,87 3,97 0,87 4,38 0,87

Neprekinjenost oskrbe 4,00 0,96 4,22 0,95 4,21 0,86 3,89 1,11 4,47 0,77

Kakovost napetosti 3,92 0,99 4,15 0,99 4,15 0,83 3,86 0,95 4,43 0,78

Slika: Zadovoljstvo z dejavniki oskrbe z električno energijo

1

2

3

4

5

Drža

nje

oblju

b op

erat

erja

Obve

ščan

je o

pre

kini

tvah

osk

rbe

Flek

sibi

lnos

t, pr

ilago

dljiv

ost o

pera

terja

Svet

ovan

je o

pera

terja

Odzi

vnos

t s s

trani

ope

rate

rja n

a ra

zlič

neza

htev

e in

pov

praš

evan

ja

Stro

kovn

a us

poso

blje

nost

ope

rate

rja

Hitro

st o

dpra

ve n

apak

Nepr

ekin

jeno

st o

skrb

e

Kako

vost

nap

etos

ti

2009 2010 2012 2015 2017

Slika 5: Zadovoljstvo z

dejavniki oskrbe z električno energijo

Tabela 5: Zadovoljstvo z

oskrbo

111

2009 2010 2012 2015 2017

M SD M SD M SD M SD M SD

Operaterjevo izpolnjevanje obljub 3,86 0,99 4,10 1,07 4,10 0,83 4,25 0,80 4,40 0,79

Obveščanje o prekinitvah oskrbe 3,84 1,15 3,99 1,22 3,91 1,09 4,23 0,78 4,29 1,07

Fleksibilnost, prilagodljivost operaterja 3,82 1,03 3,98 1,02 4,05 0,86 4,19 0,72 4,23 0,89

Svetovanje operaterja 3,55 1,12 3,86 1,19 3,75 1,01 4,16 0,80 4,23 0,96

Odzivnost operaterja na različne zahteve in povpraševanje 3,74 1,00 3,93 1,07 3,98 0,89 4,10 0,82 4,26 0,91

Strokovna usposobljenost operaterja

3,94 0,93 4,19 0,99 4,12 0,80 4,04 0,82 4,48 0,82

Hitrost odpravljanja napak 3,92 0,93 4,11 1,02 4,09 0,87 3,97 0,87 4,38 0,87

Neprekinjenost oskrbe 4,00 0,96 4,22 0,95 4,21 0,86 3,89 1,11 4,47 0,77

Kakovost napetosti 3,92 0,99 4,15 0,99 4,15 0,83 3,86 0,95 4,43 0,78

Pri tem dobimo štiri kvadrante:

I. kvadrant z nizko pomembnostjo in nizkim zadovoljstvom, ki ga lahko poimenujemo relativno nepomemben kvadrant,

II. kvadrant z nizko pomembnostjo in visokim zadovoljstvom, ki ga lahko poimenujemo neproduktiven kvadrant,

III. kvadrant z visoko pomembnostjo in visokim zadovoljstvom, ki je za podjetje motivirajoči kvadrant, ter

IV. kvadrant z visoko pomembnostjo in nizkim zadovoljstvom, ki ga lahko poimenujemo pro-blematičen kvadrant.

Slika 2: Dejavniki oskrbe z električno energijo glede na zaznano pomembnost in zadovoljstvo.

1 – Neprekinjenost oskrbe; 2 – Hitrost odprave napak; 3 – Obveščanje o prekinitvah oskrbe; 4 – Držanje

obljub operaterja; 5 – Odzivnost s strani operaterja na različne zahteve in povpraševanja; 6 – Strokovna

usposobljenost operaterja; 7 – Kakovost napetosti; 8 – Fleksibilnost, prilagodljivost operaterja; 9 –

Svetovanje operaterja.

-0,40

-0,30

-0,20

-0,10

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

-0,60 -0,40 -0,20 0,00 0,20 0,40 0,60

2009 2017

9

9

8

85 5

66

7 74

43

3

2

2

11

II. nizka pomembnost/visoko zadovoljstvo III. visoka pomembnost/visoko zadovoljstvo

I. nizka pomembnost/nizko zadovoljstvo IV. visoka pomembnost/nizko zadovoljstvo

Slika 6: Dejavniki oskrbe z električno energijo glede na zaznano pomembnost in zadovoljstvo

1 – Neprekinjenost oskrbe; 2 – Hitrost odprave napak; 3 – Obveščanje o prekinitvah oskrbe; 4 – Operaterjevo izpolnje-vanje obljub; 5 – Odzivnost operaterja na različne zahteve in povpraševanje; 6 – Strokovna usposobljenost operaterja; 7 – Kakovost napetosti; 8 – Fleksibilnost, prilagodljivost operaterja; 9 – Svetovanje operaterja

112

Iz slike 6 razberemo, da je večina dejavnikov razporejenih v dva kvadranta: motivirajoči kva-drant in relativno nepomemben kvadrant. Iz tega izhaja, da večina dejavnikov ni problematič-nih, kljub temu pa glede na premike iz leta 2009 v leto 2017 velja opozoriti na nekaj poseb-nosti. Na eni strani poudarjamo dejavnika odzivnost operaterja in strokovna usposobljenost operaterja, ki sta sicer mejna, vendar še vedno uvrščena v neproduktivni kvadrant. Na drugi strani pa poudarjamo še bistveno pomembnejšo ugotovitev pri dejavniku obveščanje o pre-kinitvah oskrbe. Ta dejavnik je trenutno edini, ki ga uvrščamo v problematični kvadrant. Glede na trende bo v prihodnje treba posebno pozornost nameniti tudi dejavnikoma neprekinjenost oskrbe in hitrost odprave napak, kjer smo skozi leta zaznali zmanjšanje zadovoljstva, vendar pa tudi minimalno povečanje pomembnosti obeh dejavnikov za poslovne odjemalce.

113

Podjetja, ki imajo svoj vozni park, to je skoraj 82 % podjetij, so o številu vozil podala odgovore, ki smo jih razvrstili v štiri razrede. Ugotavljamo, da je stanje zelo podobno tistemu iz prejšnjih raziskav.

Leta 2017 ugotavljamo, da ima največ podjetij, natančneje 28 %, tri ali manj kot tri vozila, 26 % od 4 do 9 vozil, 17 % od 10 do 20 vozil, 10 % podjetij pa ima v svojem voznem parku več kot 21 vozil.

Stanje na področju avtomobilov na elektriko in s tem povezane problematike

Dr. Damijan Mumel, redni profesor, UM EPF Dr. Aleksandra Pisnik, izredna profesorica, UM EPF

Dr. Borut Milfelner, izredni profesor, UM EPF Domen Malc, mag. psih., asistent, UM EPF

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

DA 439 80,26 % 432 83,40 % 426 79,92 % 415 79,96 % 436 81,95 %

NE 108 19,74 % 86 16,60 % 107 20,08 % 104 20,04 % 96 18,05 %

Skupaj 547 45,52 % 518 100,00 % 533 100,00 % 519 100,00 % 532 100,00 %

Slika 1: Posedovanje voznega parka

Tabela 1: Posedovanje voznega parka

Tabela 2: Približno število vozil v voznem parku

Slika: Posedovanje voznega parka

Slika: Približno število vozil v voznem parku

Slika: Povprečna razdalja, ki jo zaposleni opravi na eni službeni poti

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

<= 3 od 4 do 9 od 10 do 20 21+

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

do 25km 26-50km 51-150km 151-350km 351km ali več Ne vem

2012 2015 2017

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

<= 3 167 30,53 % 141 27,22 % 173 32,46 % 158 30,44 % 149 28,01 %

Od 4 do 9 122 22,30 % 172 33,20 % 139 26,08 % 135 26,01 % 137 25,75 %

Od 10 do 20 94 17,18 % 74 14,29 % 73 13,70 % 72 13,87 % 93 17,48 %

21+ 56 10,24 % 45 8,69 % 41 7,69 % 50 9,63 % 54 10,15 %

Skupaj 439 80,26 % 432 83,40 % 426 79,92 % 415 79,96 % 433 81,39 %

114

V letu 2012 smo respondente prvič vprašali po povprečnih razdaljah, ki jih njihovi zaposleni prevozijo na eni službeni poti. V letu 2017 lahko glede na to, da imamo opravljena tri merjenja, govorimo o trendu. Podjetja navajajo, da gre pri službenih poteh najpogosteje za razdalje med 51 in 150 km (27 %), sledijo pa jim razdalje do 25 km (23 %) ter med 26 in 50 km (20 %) in 151–350 km (18 %). V letu 2017 ni bilo podjetij, ki bi ne vedela, koliko v povprečju prevozijo njihovi zaposleni na eni službeni poti. V letu 2015 je bilo takih podjetij 10 %, v letu 2012 pa 18 %. To zmanjšanje pa se kaže v povečanju števila podjetij v posameznih kategorijah razdalj. Trend povečevanja je viden v štirih od petih kategorij.

Slika 2: Približno število vozil v voznem

parku

Slika 3: Povprečna razdalja, ki jo

zaposleni prevozi na eni službeni poti

Tabela 3: Povprečna razdalja, ki jo

zaposleni prevozi na eni službeni poti

Slika: Posedovanje voznega parka

Slika: Približno število vozil v voznem parku

Slika: Povprečna razdalja, ki jo zaposleni opravi na eni službeni poti

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

<= 3 od 4 do 9 od 10 do 20 21+

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

do 25km 26-50km 51-150km 151-350km 351km ali več Ne vem

2012 2015 2017

Slika: Posedovanje voznega parka

Slika: Približno število vozil v voznem parku

Slika: Povprečna razdalja, ki jo zaposleni opravi na eni službeni poti

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2009 2010 2012 2015 2017

DA NE

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

<= 3 od 4 do 9 od 10 do 20 21+

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

do 25km 26-50km 51-150km 151-350km 351km ali več Ne vem

2012 2015 2017

2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk %

Do 25 km 102 19,14 % 106 20,42 % 124 23,31 %

26–50 km 123 23,08 % 88 16,96 % 106 19,92 %

51–150 km 110 20,64 % 136 26,20 % 142 26,69 %

151–350 km 69 12,95 % 88 16,96 % 96 18,05 %

351 km ali več 32 6,00 % 47 9,06 % 64 12,03 %

Ne vem 97 18,20 % 54 10,40 % 0 0,00 %

Skupaj 533 100,00 % 519 100,00 % 532 100,00 %

115

V času, ko si svet prizadeva zmanjšati izpuste škodljivih plinov, opažamo, da se delež podjetij, ki že imajo vozila na alternativni pogon, glede na pretekla leta ni bistveno spremenil in je še vedno sorazmerno majhen ter znaša 3 %. Po povečanju odstotka podjetij, ki razmišljajo o tovrstnem nakupu v prihodnje, v letih od 2009 do 2015, pa se je ta trend v letu 2017 ustalil pri 23 % podjetij. Hkrati se je trend zmanjševanja deleža podjetij, ki o tovrstnem nakupu ne razmišljajo, v letu 2017 ustalil pri 70 % takih podjetij.

Podrobnejša analiza pokaže, da ni zaznati pomembnejših razlik glede na regijo in tip podjetja, medtem ko zaznamo statistično značilne razlike glede na velikost podjetja. V kategoriji malih podjetij je največ takih (75 %), ki ne razmišljajo o nakupu, v kategoriji srednje velikih je prav tako največ (71 %) podjetij, ki o nakupu ne razmišljajo, je pa v kategoriji velikih podjetij slika drugačna, saj je največ podjetij, ki o nakupu razmišljajo (42 %), nekaj manj (40 %) pa takih, ki o nakupu ne razmišljajo, kar pa je pomemben premik glede na leto 2015, ko je bilo razmerje 33 % razmišljamo in 56 % ne razmišljamo.

Tabela 4: Razmišljanja o nakupu vozil na alternativni pogon

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

DA, takšna vozila že imamo

10 1,83 % 14 2,70 % 10 1,88 % 13 2,50 % 18 3,38 %

Razmišljamo, da bi jih kupili v prihodnosti

83 15,17 % 106 20,46 % 119 22,33 % 127 24,47 % 123 23,12 %

NE, o tem ne razmišljamo

426 77,88 % 385 74,32 % 387 72,61 % 357 68,79 % 374 70,30 %

Ne vem 28 5,12 % 13 2,51 % 17 3,19 % 22 4,24 % 17 3,20 %

Skupaj 547 100,00 % 518 100,00 % 533 100,00 % 519 100,00 % 532 100,00 %

116

Slika: Razmišljanja o nakupu vozil na alternativni pogon

Slika: Pogostost polnjenja vozil na električni pogon

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

DA, takšna vozila žeimamo

Razmišljamo, da bi jihkupili v prihodnosti

NE, o tem nerazmišljamo

Ne vem

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Večkrat na dan Enkrat na dan Večkrat na teden Enkrat na teden Ne vem

2015 2017

Slika 4: Razmišljanja

o nakupu vozil na alternativni

pogon

Tabela 5: Razmišljanja

o nakupu vozil na alternativni

pogon glede na velikost podjetja

z rezultati Hi-kvadrat testa

DA, takšnavozila že imamo

Razmišljamo, dabi jih kupili

v prihodnosti

NE, otem ne

razmišljamoNe vem Skupaj

2015

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 3 0,86 % 87 24,86 % 245 70,00 % 15 4,29 % 350 11,43 %

51–250 6 4,62 % 27 20,77 % 90 69,23 % 7 5,38 % 130 20,00 %

251+ 4 10,26 % 13 33,33 % 22 56,41 % 0 0,00 % 39 23,08 %

Skupaj 13 2,50 % 127 24,47 % 357 68,79 % 22 4,24 % 519 14,45 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 20,467** 6,000

2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 3 0,86 % 68 20,80 % 244 74,62 % 12 3,67 % 327 100,00 %

51–250 8 6,15 % 35 22,29 % 111 70,70 % 3 1,91 % 157 100,00 %

251+ 7 17,95 % 20 41,67 % 19 39,58 % 2 4,17 % 48 100,00 %

Skupaj 18 3,47 % 123 23,12 % 374 70,30 % 17 3,20 % 532 100,00 %

Vrednost Df

Hi-kvadrat 41,481** 6,000

117

Podjetja, ki imajo vozila na alternativni pogon, smo povprašali še o vrsti pogona teh vozil. Razlika od let 2012 in 2015 je v tem, da se je razmerje iz uravnoteženosti vozil na avtoplin in elektriko pri prejšnjih merjenjih spremenilo v korist vozil na električni pogon (63 %), ki jim sledijo vozila na avtoplin (26 %).

Podjetja, ki imajo električna vozila, smo v letu 2015 prvič vprašali tudi o pogostnosti polnjenja vozil. V letu 2017 opazimo premike glede na leto 2015. Največ je podjetij, v katerih vozila na električni pogon polnijo večkrat na dan (42 %), malo manj (33 %) je podjetij, kjer taka vozila polnijo večkrat na teden, vsak dan pa jih polnijo v 17 % podjetij.

2012 2015 2017

Vrsta energije Fk % Fk % Fk %

Avtoplin 5 50,00 % 6 46,15 % 5 26,32 %

Električni pogon 4 40,00 % 6 46,15 % 12 63,16 %

Hibrid 1 10,00 % 1 7,69 % 1 5,26 %

Drugo 0 0,00 % 0 0,00 % 1 5,26 %

Skupaj 10 1,88 % 13 2,50 % 19 3,57 %

Tabela 6: Vrsta energije za pogon vozil na alternativni pogon, ki jih podjetja že imajo

Tabela 7: Število vozil na alternativni pogon 2012 2015 2017

Število vozil Fk % Fk % Fk %

1 6 60,00 % 6 46,15 % 7 36,84 %

2 1 10,00 % 2 15,38 % 4 21,05 %

3 0 0,00 % 2 15,38 % 2 10,53 %

4 1 10,00 % 0 0,00 % 1 5,26 %

5 1 10,00 % 2 15,38 % 1 5,26 %

9 0 0,00 % 0 0,00 % 1 5,26 %

10 0 0,00 % 0 0,00 % 1 5,26 %

20 1 10,00 % 0 0,00 % 1 5,26 %

100 0 0,00 % 0 0,00 % 1 5,26 %

Ne vem, nimam podatka

0 0,00 % 1 7,69 % 0 0,00 %

Skupaj 10 1,88 % 13 2,50 % 19 3,57 %

118

2015 2017

Pogostnost polnjenja Fk % Fk %

Večkrat na dan - - 5 41,67 %

Enkrat na dan 3 50,00 % 2 16,67 %

Večkrat na teden 1 16,67 % 4 33,33 %

Enkrat na teden 2 33,33 % - -

Ne vem - - 1 8,33 %

Skupaj 6 1,16 % 12 2,26 %

Slika: Razmišljanja o nakupu vozil na alternativni pogon

Slika: Pogostost polnjenja vozil na električni pogon

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

DA, takšna vozila žeimamo

Razmišljamo, da bi jihkupili v prihodnosti

NE, o tem nerazmišljamo

Ne vem

2009 2010 2012 2015 2017

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Večkrat na dan Enkrat na dan Večkrat na teden Enkrat na teden Ne vem

2015 2017

Slika 5: Pogostnost

polnjenja vozil na električni

pogon

Tabela 8: Pogostnost

polnjenja vozil na električni

pogon

Tabela 9: Priklopna mesta za polnjenje

vozil na EE

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

DA, priklopna mesta že imamo

5 0,91 % 7 1,35 % 6 1,13 % 18 3,47 % 29 5,45 %

Razmišljmo, da bi jih postavili v prihodnosti

177 32,36 % 198 38,22 % 227 42,59 % 216 41,62 % 191 35,90 %

NE, o tem ne razmišljamo

267 48,81 % 240 46,33 % 243 45,59 % 205 39,50 % 251 47,18 %

Ne vem 98 17,92 % 73 14,09 % 57 10,69 % 80 15,41 % 61 11,47 %

Skupaj 547 100,00 % 518 100,00 % 533 100,00 % 519 100,00 % 532 100,00 %

119

2009 2010 2012 2015 2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

DA, priklopna mesta že imamo

5 0,91 % 7 1,35 % 6 1,13 % 18 3,47 % 29 5,45 %

Razmišljmo, da bi jih postavili v prihodnosti

177 32,36 % 198 38,22 % 227 42,59 % 216 41,62 % 191 35,90 %

NE, o tem ne razmišljamo

267 48,81 % 240 46,33 % 243 45,59 % 205 39,50 % 251 47,18 %

Ne vem 98 17,92 % 73 14,09 % 57 10,69 % 80 15,41 % 61 11,47 %

Skupaj 547 100,00 % 518 100,00 % 533 100,00 % 519 100,00 % 532 100,00 %

Če bi zaposleni imeli vozila na električno energijo, bi jih leta 2009 lahko polnili med delovnim časom v 1 % vprašanih podjetij, v letu 2017 se je ta delež povečal na 5,5 % podjetij. Delež podjetij, ki razmišljajo o tem, da bi priklopna mesta postavila v prihodnosti, se je povečeval do leta 2012 in se v letu 2017 spustil približno na raven leta 2009. Iz podatkov lahko sklepamo, da so podjetja, ki so nameravala zgraditi polnilna mesta, to že storila, zato se je zmanjšal delež podjetij, ki o tem razmišljajo. Približno polovica pa je podjetij, ki o tem niti ne razmišljajo.

Če pogledamo podatke podrobneje, ugotovimo, da med regijami ni razlik, razlike pa zaznamo glede na velikost podjetja, kjer v letu 2017 med tistimi podjetji, ki navajajo, da razmišljajo o postavitvi polnilnih mest, izstopajo velika podjetja po relativnem deležu polnilnih mest in po razmišljanju o postavitvi v prihodnosti.

Slika: Priklopna mesta za polnjenje vozil na električno energijo

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

DA, priklopna mesta žeimamo

Razmišljamo, da bi jihpostavili v prihodnosti

NE, o tem nerazmišljamo

Ne vem

2009 2010 2012 2015 2017

Slika 6: Priklopna mesta za polnjenje vozil na električno energijo

120

V letu 2017 se je v primerjavi s predhodnimi merjenji povečal delež podjetij, ki imajo eno priklopno mesto, takih je 15 podjetij (52 %), sledi sedem podjetij (24 %) z dvema priklopnima mestoma. Zanimivo pa je, da je nekaj podjetij navedlo relativno veliko polnilnih mest (morda so imela v mislih tudi navadne vtičnice).

V letu 2015 smo v sklopu vprašanj, ki se nanašajo na vozni park, dodali novo vprašanje, in sicer nas je zanimalo, kako postavitev večjega števila hitrih polnilnic vpliva na nakup vozil na električni pogon. Leta 2017 največ podjetij (32 %) navaja, da bi to pri njih verjetno vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon, v 20 % podjetij pa bi to zagotovo vplivalo na nakup. To je glede na leto 2015 tri odstotne točke več, kar je skladno z znižanjem odstotka podjetij, pri katerih to verjetno ne bi vplivalo na nakup, z 19 % v letu 2015 na 15 % v letu 2017.

DA, priklopnamesta že imamo

Razmišljamo, da bi jih postavili v

prihodnosti

NE, o tem ne razmišljamo Ne vem Skupaj

2015

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 8 2,29 % 153 43,71 % 140 40,00 % 49 14,00 % 350 65,79 %

51–250 5 3,85 % 48 36,92 % 49 37,69 % 28 21,54 % 130 24,44 %

251+ 5 12,82 % 15 38,46 % 16 41,03 % 3 7,69 % 39 7,33 %

Skupaj 18 3,47 % 216 41,62 % 205 39,50 % 80 15,41 % 519 100,00 %

Vrednost

Hi-kvadrat (6) 17,730**

2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 14 4,28 % 117 35,78 % 156 47,71 % 40 12,23 % 327 61,47 %

51–250 6 3,82 % 53 33,76 % 83 52,87 % 15 9,55 % 157 29,51 %

251+ 9 18,75 % 21 43,75 % 12 25,00 % 6 12,50 % 48 9,02 %

Skupaj 29 5,45 % 191 35,90 % 251 47,18 % 61 11,47 % 532 100,00 %

Vrednost

Hi-kvadrat (6) 24,998**

Tabela 10: Priklopna mesta

za polnjenje vozil na EE

121

DA, priklopnamesta že imamo

Razmišljamo, da bi jih postavili v

prihodnosti

NE, o tem ne razmišljamo Ne vem Skupaj

2015

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 8 2,29 % 153 43,71 % 140 40,00 % 49 14,00 % 350 65,79 %

51–250 5 3,85 % 48 36,92 % 49 37,69 % 28 21,54 % 130 24,44 %

251+ 5 12,82 % 15 38,46 % 16 41,03 % 3 7,69 % 39 7,33 %

Skupaj 18 3,47 % 216 41,62 % 205 39,50 % 80 15,41 % 519 100,00 %

Vrednost

Hi-kvadrat (6) 17,730**

2017

Fk % Fk % Fk % Fk % Fk %

11–50 14 4,28 % 117 35,78 % 156 47,71 % 40 12,23 % 327 61,47 %

51–250 6 3,82 % 53 33,76 % 83 52,87 % 15 9,55 % 157 29,51 %

251+ 9 18,75 % 21 43,75 % 12 25,00 % 6 12,50 % 48 9,02 %

Skupaj 29 5,45 % 191 35,90 % 251 47,18 % 61 11,47 % 532 100,00 %

Vrednost

Hi-kvadrat (6) 24,998**

2009 2010 2012 2015 2017

Število priklopnih

mestFk % Fk % Fk % Fk % Fk %

1 2 40,00 % 4 57,14 % 1 16,67 % 4 22,22 % 15 51,72 %

2 2 40,00 % 1 14,29 % 2 33,33 % 3 16,67 % 7 24,14 %

3 0 0,00 % 0 0,00 % 2 33,33 % 2 11,11 % 0 0,00 %

4 1 20,00 % 2 28,57 % 0 0,00 % 0 0,00 % 2 6,90 %

6 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 1 3,45 %

8 0 0,00 % 0 0,00 % 1 16,67 % 0 0,00 % 1 3,45 %

10 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 1 3,45 %

11 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 1 5,56 % 0 0,00 %

20 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 1 3,45 %

50 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 1 3,45 %

Ne vem, nimam podatka

0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 8 44,44 % 0 0,00 %

Skupaj 5, 100,00 % 7 100,00 % 6 1,13 % 18 3,47 % 29 5,45 %

2015 2017

Fk % Fk %

DA, to bi v našem podjetju zagotovo vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon

91 17,53 % 108 20,30 %

DA, to bi v našem podjetju verjetno vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon

162 31,21 % 172 32,33 %

NE VEM, ne morem se odločiti, o tem doslej nismo razmišljali 83 15,99 % 91 17,11 %

NE, to v našem podjetju verjetno ne bi vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon 98 18,88 % 79 14,85 %

NE, to v našem podjetju zagotovo ne bi vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon

85 16,38 % 82 15,41 %

Skupaj 519 100,00 % 532 100,00 %

Tabela 11: Število priklopnih mest za polnjenje vozil na EE

Tabela 12: Vpliv postavitve večjega števila hitrih polnilnic na nakup službenih vozil na EE

122

Povzetek s predlogi in priporočiliDr. Damijan Mumel, redni profesor, UM EPF Dr. Aleksandra Pisnik, izredna profesorica, UM EPF Dr. Borut Milfelner, izredni profesor, UM EPF Domen Malc, mag. psih., asistent, UM EPF

Skoraj desetletno spremljanje stališč poslovnih odjemalcev do elektroenergetske problema-tike v Sloveniji in pet izvedenih raziskav je solidna podlaga, na kateri je že mogoče govoriti o poznavanju razmer in trendov na omenjenem področju. Doslej izvedene raziskave dajejo vpogled v stališča podjetij glede energetske problematike, kažejo na njihov odnos do URE in do izkoriščanja OVE v obdobju 2009–2017.

Izhajajoč iz rezultatov spremljanja stališč poslovnih odjemalcev do elektroenergetske proble-matike v Sloveniji od leta 2009 do leta 2017 v nadaljevanju podajamo ključne ugotovitve, trende in deset priporočil za izvajanje aktivnosti na področju URE in OVE v prihodnjih letih.

Zaznavanje cene električne energije

Na splošno v proučevanih letih opazimo trend rasti deleža podjetij, ki strošek električne ener-gije izražajo kot delež mesečnih stroškov. Delež teh podjetij se je s petih odstotkov v letu 2009 v letu 2017 povečal na 25 odstotkov. Mesečno spremljanje stroška električne energije v primerjavi z letnim lahko razumemo kot večjo skrb podjetij za sproten nadzor nad stroški in možnost hitrejšega odzivanja v primeru odstopanj, kar kaže na stroškovno občutljivost analiziranih podjetij.

V obdobju 2009–2017 opazimo povečevanje občutljivosti za ceno omrežnine glede na ceno električne energije. Primerjava med leti kaže, da so v podjetjih občutljivi na višino omrežnine. Predvsem je to mogoče opaziti v kategoriji previsoka in veliko previsoka cena, zmanjšuje pa se delež neopredeljenih podjetij.

Ali imajo podjetja pripravljeno strategijo za primer izpada električne energije, smo ugotavljali v letih 2015 in 2017. Ugotavljamo, da polovica podjetij nima pripravljene takšne strategije. Podatek lahko interpretiramo v pozitivni ali negativni perspektivi. Sklepamo lahko, da imajo analizirana podjetja visoko stopnjo zaupanja v delovanje dobave električne energije in zato ne razmišljajo o težavah v primeru izpada dobave električne energije, kar je pozitivno. Manj ugodno pa je, da bo v primeru izpada dobave električne energije kar pol podjetij nepripravljenih in posledično izpostavljenih večji škodi, kot bi bila, če bi imela izdelano strategijo ravnanja v tovrstnih razmerah.

Zaradi visoke občutljivosti na višino omrežnine je smiselno ozaveščanje podjetij glede po-mena in namena zaračunavanja omrežnine. Podjetjem bi bilo treba predstaviti, za kaj so bila porabljena zbrana sredstva za omrežnino in kakšne koristi imajo od tega porabniki. Enako velja za sredstva, zbrana za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Za podjetja je zelo pomembna povratna informacija, v kateri podjetja, ki plačujejo ta prispevek, vidijo koristi zbiranja in porabe zbranih sredstev.

Smiselno je spodbujanje podjetij za izdelavo strategije za primer izpada dobave električne energije. V sporočilih so lahko prikazane vsebine, ki prikazujejo tako posledice nepriprav-ljenosti na izpad dobave električne energije, kakor tudi prednosti tistih podjetij, ki so na tovrstne razmere pripravljena.

Priporočilo 1

Priporočilo 2

123

Načini porabe električne energije in pripravljenost za spremembe ustaljenih navad porabe električne energije

Spodbudno je, da 40 % podjetij uporablja sistem za regulacijo razsvetljave in da je to primer-ljivo s stanjem v letu 2009. Sistem za varčno pripravo vode letu 2017 uporablja 25 % podjetij, kar je 8 % več kot v letu 2015. Za varčno pripravo vode se najpogosteje uporablja toplotna črpalka.

Sisteme za varčno ogrevanje oziroma ohlajanje v letu 2017 uporablja 55 % podjetij, kar je največ doslej. Najpogosteje uporabljeni sistemi za varčno ogrevanje oz. ohlajanje prostorov so termostati, klimatske naprave in toplotne črpalke.

Odnos do varstva okolja

Izmed ukrepov za varčno porabo električne energije največ podjetij pozna uporabo varčnih sijalk, na drugem mestu je izklapljanje naprave iz stanja pripravljenosti, sledita pa ozavešča-nje zaposlenih o pomenu učinkovite rabe energije in upoštevanje nizkih tarif toka. Podjetja najmanj poznajo energetski menedžment, povečuje pa se poznavanje naslednjih ukrepov: nakup novejše in energetsko varčnejše proizvodne tehnologije, centralni »pametni« nadzorni sistem razsvetljave in novejši števci, s pomočjo katerih lahko optimiziramo stroške porabe. Med ukrepi, ki jih sicer poznajo, a jih ne nameravajo uporabiti, pa so najpogostejši odgovori: upoštevanje nizkih tarif toka, uvedba energetskega menedžmenta in centralni »pametni« nad-zorni sistem razsvetljave.

Odstotek podjetij, ki imajo sprejeto strategijo ali načrt za varčevanje z električno energijo, se v letih 2009–2017 ni bistveno spremenil in se ohranja na ravni 20 % podjetij. Teh podjetij je bistveno več v kategoriji velikih podjetij, saj je med njimi 54 % takih, ki imajo strategijo za varčevanje z električno energijo.

Drugo pomembno področje, ki smo ga spremljali, se nanaša na strategijo ali načrt za investi-cije v učinkovito rabo električne energije. V letu 2017 ima 28 % podjetij pripravljeno strategijo, ki vključuje investicijske načrte za učinkovito rabo električne energije, kar je največ v obdobju spremljanja.

Glede na stanje v letu 2017 in trende v preteklosti je smiselno izvajati aktivnosti ozave-ščanja podjetij glede smotrne in varčne porabe energentov in sistemov za varčno porabo energentov.

Priporočilo 3

Glede na nizko stopnjo poznavanja energetskega menedžmenta je smiselno pojasnjevanje vsebine (namen, cilji, načini za doseganje ciljev, sistemi spremljanja aktivnosti in doseganja ciljev) in predvsem koristi energetskega menedžmenta.

Ker veliko podjetij pozna in namerava uporabljati novejše števce in centralne pametne sis-teme razsvetljave, bi bilo smiselno v prihodnjem obdobju izvajati aktivnosti pospeševanja uvajanja in izvajanja teh ukrepov.

Priporočilo 4

124

V letu 2017 ima napredne števce z dodatnimi funkcijami 24 % podjetij, kar je 10 odstotnih točk več kot v začetku raziskave, v 2 % podjetij ga bodo namestili v kratkem, o takšnem števcu razmišljajo v 12 % podjetij. Delež podjetij, ki za tovrstne števce še niso niti slišala, pa se je v 2017. letu zmanjšal na 25 odstotkov, medtem ko je bil 2009. leta 41-odstoten.

Kot najpomembnejšo funkcijo naprednih števcev električne energije ocenjujejo funkcijo pla-čila po dejanski porabi, sledita hiter in preprost prehod med dobavitelji električne energije in natančnejši ter razumljiv račun za porabljeno električno energijo. Funkcije, ki so imele najnižje povprečne vrednosti, so: »možnost daljinskega uravnavanja svojega odjema neposredno ali s pomočjo svojega sistema avtomatizacije«, »izdelava diagrama obremenitve in porabe, stati-stika in druge informacije« ter »daljinski priklop in odklop«.

Zelo koristen je podatek, da delovni procesi v kar 77 % podjetij ne omogočajo prilagajanja odjema električne energije in le 5 % podjetij navaja, da jim vsi delovni procesi omogočajo prilagajanje. Spremljanje porabe električne energije po posameznih porabnikih ne zanima 29 % podjetij, zanima pa to 52 % podjetij. Porabo po posameznih porabnikih že spremljajo v 20 % podjetij.

Zanimiva je ugotovitev, da bi 51 % podjetij bilo pripravljenih pri nakupu novega porabnika, ki bi imel vgrajeno logiko, ki omogoča prilagajanje odjema na podlagi cene električne energije, plačati višjo ceno te naprave. Med temi podjetji je bilo 73 % takih, ki bi bila pripravljena plačati do 10 % višjo ceno.

Glede spremljanja porabe pa bi v 84 % podjetij želeli porabo spremljati na osebnem računal-niku.

O izdelavi strategije za investiranje v učinkovito rabo energije je smiselno ozaveščati sre-dnje velika podjetja, saj ima večina velikih podjetij tovrstno strategijo že izdelano. Podjetjem je treba predstaviti, da so lahko take strategije preproste, operativne, namenjene predvsem temu, da odločitve niso stihijske, temveč načrtovane in s tem tudi dolgoročno bolj smi-selne. Ni nujno, da zahtevajo velika vlaganja, pomembno pa je, da so koristi jasno vidne.

Glede na to, da za napredne števce niso slišali predvsem v malih podjetjih, je smiselno posredovati podatke o lastnostih, predvsem pa o koristih tovrstnih števcev, predvsem v mala podjetja.

Zaradi velike pripravljenosti za nakup izdelkov z vgrajeno logiko prilagajanja odjema elek-trične energije bi bila smiselna promocija takih nakupov in subvencioniranje nakupov tovr-stnih naprav.

Priporočilo 5

Priporočilo 6

125

Poznavanje in odnos do različnih načinov proizvodnje električne energije

V letu 2017 je 40 % podjetij pripravljenih vlagati lastna sredstva v graditev sistema za lastno samooskrbo z energijo, kar je 11 odstotnih točk več kot leta 2015.

Glede vlaganja finančnih sredstev v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov v pri-merjavi s preteklimi leti opažamo pozitivne spremembe. Delež podjetij, ki so že investirala v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov, je iz leta v leto večji in trenutno je takih 17 % podjetij, kar je 11 odstotnih točk več kot v letu 2009. Hkrati se je zmanjšal delež podjetij, ki o tem ne razmišljajo. Takih podjetij je v 2017. letu 42 %, kar je 10 odstotnih točk manj kot v letu 2009. Med podjetji, ki so že investirala, je največji delež velikih podjetij (35 %), med tistimi, ki o tem še niso razmišljala, pa izstopajo mala podjetja (51%).

Glede pripravljenosti za vlaganja podjetij v pridobivanje električne energije iz različnih vrst obnovljivih virov opazimo pozitivne premike. Največ podjetij bi vlagalo v pridobivanje električ-ne energije iz sončne energije (v 2017. letu 88 %). Glede višine finančnih sredstev, ki so jih podjetja pripravljena nameniti tovrstnim investicijam, ugotavljamo, da se povečuje delež tistih podjetij, ki so pripravljena investirati nižje zneske, do 100.000 evrov. Rezultati vseh let kažejo, da so nepovratna sredstva ali subvencije v več kot polovici analiziranih podjetij pogoj za in-vesticijo v lastno proizvodnjo električne energije. Res pa je, da dobra tretjina podjetij meni, da to ni pogoj. V primerjavi s preteklimi leti se je v letu 2017 delež podjetij, ki investicij v lastno proizvodnjo električne energije ne povezujejo s pridobitvijo nepovratnih sredstev ali subvencij, povečal za skoraj osem odstotnih točk. Večina podjetij tudi pričakuje, da se tovrstne investicije povrnejo v največ petih letih ali najpozneje v desetih letih.

Glede na ugotovitve je smiselno izvajanje aktivnosti tako na področju izobraževanja kot tudi motiviranja in komuniciranja o problematiki obnovljivih virov energije. Predvsem za mala podjetja, ki kažejo interes za tovrstne investicije, bi bile dobrodošle subvencije in druge spodbude.

Glede na ugotovitve je smiselno oblikovati gradivo, v katerem bi bile zbrane možnosti vla-ganja v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Upoštevati je treba različne teh-nologije, optimalno višino investicije (do 100.000 evrov), čas povrnitve investicije (od pet do deset let), možnosti pridobitve subvencije in drugih virov ter konkretne korake izvedbe procesa ob morebitni odločitvi za investiranje.

Priporočilo 7

Priporočilo 8

126

Kakovost odnosa z dobaviteljem električne energije

Do leta 2017 je 54 % vprašanih podjetij že zamenjalo dobavitelja električne energije. Delež teh podjetij iz leta v leto narašča (od 14 % v letu 2009 do 46 % v letu 2015). Več kot polovica tistih podjetij, ki so zamenjala dobavitelja v zadnjih petih letih, je to storila enkrat, 31 % podjetij je do-bavitelja v zadnjih petih letih zamenjalo dvakrat in 14 % podjetij trikrat. Kot razlog za zamenjavo več kot 80 % vprašanih podjetij navaja nižjo ceno. Več kakor 90 % podjetij, ki so se odločila za zamenjavo dobavitelja, ima z zamenjavo dobre izkušnje. Glede na zbrane podatke sklepamo, da se je spremenil način delovanja podjetij. V razmerah enotne cene električne energije so podjetja iskala rešitve predvsem v načinih za zmanjšanje porabe ali za bolj racionalno rabo električne energije. Z oblikovanjem prostega trga električne energije in možnostjo iskanja ce-nejšega dobavitelja se je fokus za iskanje prihrankov prestavil v iskanje poceni energije.

Pri pomembnosti dejavnikov oskrbe z električno energijo opažamo v vsem obdobju razisko-vanja podobne rezultate. Najpomembnejša dejavnika ostajata neprekinjenost oskrbe in hitrost odprave napak, na tretjem mestu pa je obveščanje o prekinitvah oskrbe. Najmanj pomemben dejavnik po ocenah podjetij prav tako ostaja isti – svetovanje operaterja, ki pa ima še vedno zelo visoko povprečno oceno, 4,1.

Medtem ko ni zaznati razlik v ocenah pomembnosti dejavnikov oskrbe, pa so razlike pri oce-nah zadovoljstva, kjer opazimo pozitivne spremembe. V povprečju so stopnje zadovoljstva z dejavniki visoke, saj so vse nad vrednostjo 4. Leta 2017 je prvič kot najviše ocenjen dejavnik »strokovna usposobljenost operaterja« s povprečno oceno 4,48. Kot smo ugotavljali že pri merjenju leta 2015, postajajo storitveni dejavniki čedalje pomembnejši.

Vozni park

V raziskavi ugotavljamo, da več kot 80 % podjetij razpolaga z voznim parkom. Ugotavljamo, da gre pri službenih poteh najpogosteje za razdalje 51–150 km (27 %), sledijo razdalje do 25 km (23 %), razdalje 26–50 km (20 %) in 151–350 km (18 %).

Delež podjetij, ki že imajo vozila na alternativni pogon, se glede na pretekla leta ni bistveno spremenil. Je majhen ter znaša 3 %. Po porastu odstotka podjetij, ki razmišljajo o tovrstnem nakupu v letih od 2009 do 2015, pa se je ta trend v letu 2017 ustalil pri 23 % podjetij. Hkrati se je trend zmanjševanja deleža podjetij, ki o tovrstnem nakupu ne razmišljajo, v letu 2017 ustalil pri 70 %. O nakupu takih vozil razmišljajo predvsem v velikih podjetjih (42 %).

Od leta 2015 spremljamo pogostnost polnjenja vozil na električni pogon. V letu 2017 opazimo premike glede na leto 2015. Največ je podjetij, v katerih vozila na električni pogon polnijo večkrat na dan (42 %), 33 % je podjetij, v katerih taka vozila polnijo večkrat na teden, vsak dan pa jih polnijo v 17 % podjetij.

Glede na podobne, a visoke stopnje pomembnosti in zviševanje stopnje zadovoljstva je pomembno ohranjanje visokih ocen zadovoljstva, predvsem pri storitvah operaterja.

Priporočilo 9

127

Če bi zaposleni imeli vozilo na električno energijo, bi ga leta 2009 lahko polnili med delovnim časom v 1 % vprašanih podjetij, v letu 2017 se je ta delež povečal na 5,5 %. Delež podjetij, ki razmišljajo o tem, da bi priklopna mesta postavila v prihodnost, se je povečeval do leta 2012 in se v letu 2017 spustil približno na raven leta 2009. Iz podatkov lahko sklepamo, da so podjetja, ki so nameravala zgraditi polnilna mesta, to že storila, zato se je zmanjšal delež podjetij, ki o tem razmišljajo. Približno polovica pa je podjetij, ki o tem niti ne razmišljajo. Ne ugotavljamo razlik med regijami, razlike pa zaznamo glede na velikost podjetja, saj v letu 2017 med tistimi podjetji, ki navajajo, da razmišljajo o postavitvi polnilnih mest, izstopajo velika podjetja po relativnem deležu polnilnih mest in po razmišljanju o postavitvi v prihodnosti.

V letu 2017 se je v primerjavi s predhodnimi merjenji povečal delež podjetij, ki imajo eno priklopno mesto, takih je 15 podjetij, sledi sedem podjetij z dvema priklopnima mestoma.

Od leta 2015 spremljamo vpliv postavitve večjega števila hitrih polnilnic na nakup vozil na električni pogon. Največji delež podjetij (32 %), navaja, da bi to v njihovem podjetju verjetno vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon, v 20 % podjetij pa bi to zagotovo vplivalo na nakup. To je glede na leto 2015 sprememba +3 odstotne točke, kar je skladno z znižanjem odstotka podjetij, pri katerih to verjetno ne bi vplivalo na nakup z 19 % v letu 2015 na 15 % v letu 2017.

Glede na to, da se število polnilnih mest viša, in glede na to, da je s polnilnimi postajami pokrit avtocestni križ, bi bilo smiselno začeti aktivno promovirati in ozaveščati o možnosti polnjenja avtomobilov na električno energijo, saj je to pomemben dejavnik pri odločanju o nakupu avtomobilov na električno energijo.

Priporočilo 10

128

Aguilar, F. X., in Cai, Z. (2010). Exploratory analysis of prospects for renewable energy private investment in the U.S. Energy Economics, 32(6), 1245–1252.

Attari, S. Z., DeKay, M. L., Davidson, C. I., in de Bruin, W. B. (2010). Public per-ceptions of energy consumption and savings. PNAS, 107(37), 16054–16059.

Bansal, P., in Roth, K. (2000). Why companies go green: A model of ecologi-cal responsiveness. The Academy of Management Journal, 43(4), 717–736.

Bianco, V., Manca, O., Nardini, S., in Minea, A. A. (2010). Analysis and forecasting of no-nresidential electricity consumption in Romania. Applied Energy, 87(11), 3584–3590.

Borchers, A. M., Duke, J. M, in Parsons, G. R. (2007). Does willingness to pay for green energy differs by source? Energy Policy, 35, 3327–3334.

Bressers, H., de Bruijn, T., Franco, L., Lulofs, K., in Xue, Y. (2013). Voluntary agree-ments as a way to stimulate industrial environmental management and their conditions for success. Environmental Engineering & Management Journal, 12, 1553–1561.

Diwekar, U. M., in Shastri, Y. N. (2010). Green process design, green energy, and susta-inability: A systems analysis. Computers and Chemical Engineering, 34, 1348–1355.

Geller, H., Jannuzzi, G. M., Schaeffer R., in Tolmasquim, M. T. (1997). The Efficient Use of Electricity In Brazil: Progress and Opportunities. Wa-shington: American Council for an Energy-Efficient Economy.

Gorenje (2017). Letno poročilo skupine Gorenje za leto 2016. Doseg-ljivo na http:// http://static14.gorenje.com/files/default/corporate/in-vestor-relations/annual-reports/GORENJE_LP2016_i.pdf.

Herring, H. (1996). Is energy efficiency good for the environment: some confli-cts and confusions, V G. MacKerron, in P. Pearson (ur.), The UK Energy Experien-ce: A Model or a Warning (str. 327–338). London, UK: Imperial College Press.

Herring, H. (2006). Energy efficiency—a critical view. Energy, 31, 10–20.

Johnstone, N., in Labonne, J. (2009). Why do manufacturing faciliti-es introduce environmental management systems? Improving and/or si-gnaling performance. Ecological Economics, 68(3), 719–730.

Menegaki, A. (2008). Valuation for renewable energy: a comparative revi-ew. Renewable and Sustainable Energy Review, 12, 2422–2437.

Milfelner, B., Mumel, D., in Pisnik, A. (2014). Management perceptions of renewa-ble energy use and efficient energy consumption: a case of Slovenian compani-es. Environmental engineering and management journal, 13(3), 643–652.

Minea, A.A. (2010). A study on energy consumption in Romania. Envi-ronmental Engineering and Management Journal, 9(4), 461–614.

Literatura

129

Morrow, D., in Rondinelli, D. (2002). Adopting Corporate Environmen-tal Management Systems: Motivations and Results of ISO 14001 and EMAS Certification. European Management Journal, 202, 159–171.

Mozumder, P., Vásquez, W. F., in Marathe, A. (2012). Consumers' preference for re-newable energy in the southwest USA. Energy Economics, 33, 1119–1126.

Mumel, D., Pisnik, A., in Milfelner, B. (2009). Merjenje stališč poslovnih odje-malcev električne energije do elektroenergetske problematike v Sloveniji: rezulta-ti raziskave. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za marketing.

Mumel, D., Pisnik, A., in Milfelner, B. (2010). Primerjalno ugotavljanje stališč po-slovnih odjemalcev do elektroenergetske problematike v Sloveniji: rezultati raz-iskave. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za marketing.

Mumel, D., Pisnik, A., in Milfelner, B. (2010). Strategija razvoja znamke in vzpostavitev širšega zavedanja znamke SODO pri odjemalcih: zaključno po-ročilo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za marketing.

Mumel, D., Pisnik, A., in Milfelner, B. (2012). Primerjalno ugotavljanje stališč po-slovnih odjemalcev do elektroenergetske problematike v Sloveniji: rezultati raz-iskave. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za marketing.

Mumel, D., Pisnik, A., Milfelner, B., in Malc, D. (2015). Primerjalno ugotavljanje stališč poslovnih odjemalcev do elektroenergetske problematike v Sloveniji: rezul-tati raziskave. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za marketing.

Mumel, D., Pisnik, A., Milfelner, B., in Malc, D. (2017). Primerjalno ugotavljanje stališč poslovnih odjemalcev do elektroenergetske problematike v Sloveniji: rezul-tati raziskave. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za marketing.

Roe, B., Teisl, M. F., Levy, A., in Rusell, M. (2001). US consumers' wil-lingness to pay for renewable electricity. Energy Policy, 29, 917–925.

Rowlands, I. H., Parker, P., Scott, D. (2002). Consumers perception of »gre-en power«. Journal of Consumer Marketing, 19(2), 112–129.

Salmela, S., in Varho, V. (2006). Consumers in the green electrici-ty market in Finland. Energy Policy, 34(18), 3669–3683.

Scarpa, R., in Willis, K., (2010). Willingness to pay for renewable energy: primary and discretionary choice of British households' for micro-ge-neration technologies. Energy Economics, 32, 129–136.

Tibor, T., in Feldman, I. (1996). ISO 14000: A Guide to the New En-vironmental Management Standards. Irwin, Chicago.

Wiser, R. H., (2007). Using contingent valuation to explore willingness

130

to pay for renewable energy: a comparison of collective and volun-tary payment vehicles. Ecological Economy, 62, 419–432.

Yoo, S.-H., in Kwak, S.-Y. (2009). Willingness to pay for green electricity in Ko-rea: Acontingent valuation study. Energy Policy, 37, 5408–5416.

Zarnikau, J., (2003). Consumer demand for ‘green power’ and energy efficiency. Energy Policy, 31, 1661–1672.

131

O avtorjih

Damijan Mumel je redni profesor za področje marketinga na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Doktoriral je leta 1995 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobil naziv doktor psiholoških znanosti. Je prodekan za raziskovalno dejavnost in predstojnik Inštituta za marketing na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Aktivno sodeluje v delovanju Univerze v Mariboru, kjer je član Komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve in Komisije za podiplomski študij. Aktivno je sodeloval tudi pri prenovi doktorskega študija na Univerzi v Mariboru.

Njegova področja raziskovanja in predavanja so vedenje odjemalcev, metode raziskovanja, metode kvalitativnega raziskovanja, komuniciranje v poslovnem okolju in motiviranje zaposlenih.

Njegova bibliografija obsega 900+ enot, od tega 52 objavljenih znanstvenih člankov, 55 objavljenih prispevkov na znanstvenih konferencah, znanstvene in strokovne monografije ter univerzitetne učbenike. Bil je mentor in somentor več kot 630 študentom na vseh stopnjah študija.

Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih, je recenzent pri domačih in tujih znanstvenih revijah, član nacionalnega združenja za marketing (DMS) in član evropskega združenja za marketing (EMAC).

Aleksandra Pisnik je doktorirala leta 2008 in je izredna profesorica za področje marketinga na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Predava predmete s področja marketinga izdelkov in storitev ter blagovnih znamk. Je znanstvena sodelavka Inštituta za marketing. V svoji več kot dvajsetletni karieri na področju marketinga je sodelovala s številnimi podjetji, bila članica več organizacijskih in programskih odborov mednarodnih znanstvenih konferenc, urednica znanstvene revije Akademija MM ter recenzentka in članica uredniških odborov znanstvenih revij. Svoja dela predstavlja na mednarodnih znanstvenih konferencah ter objavlja izvirne znanstvene članke v domačih in tujih znanstvenih revijah in predava na univerzah v tujini. Njena bibliografija obsega 300+ enot, od tega 26 izvirnih znanstvenih člankov, 35 objavljenih prispevkov na znanstvenih konferencah, znanstvene in strokovne monografije ter univerzitetne učbenike. Bila je mentorica in somentorica več kot 170 študentom na vseh stopnjah študija.

Je članica nacionalnega združenja za marketing (DMS), članica Oglaševalskega razsodišča pri Slovenski oglaševalski zbornici in članica evropskega združenja za marketing (EMAC).

Izr. prof. dr. Aleksandra Pisnik

Prof. dr. Damijan Mumel

132

Borut Milfelner je izredni profesor na Ekonomsko-poslov-ni fakulteti Univerze v Mariboru. Doktoriral je leta 2010 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova področja raziskovanja so raziskava marketinga, vedenje odjemalcev, marketing v turizmu in teorija marketinga. Njegova bibliogra-fija obsega 204 enote, od tega 29 objavljenih znanstvenih člankov, 28 objavljenih prispevkov na znanstvenih konfe-rencah in tri znanstvene monografije. Sodeloval je pri več raziskovalnih tako nacionalnih kot mednarodnih projektih. Je član uredniškega odbora dveh domačih in tujih znanstvenih revij s področja marketinga in recenzent pri več domačih in tujih znanstvenih revijah.

Domen Malc je magister psihologije, zaposlen kot asistent na Katedri za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete UM. Kot doktorski študent se ukvarja s proučevanjem zaznavanja cen in vedenja odjemalcev, kot asistent pa sodeluje tudi z Inštitutom za marketing in Oddelkom za psihologijo na Filozofski fakulteti UM. Svoje raziskovalno delo redno predstavlja na mednarodnih konferencah v Sloveniji in tujini, z znanstvenimi prispevki pa se predstavlja tudi v različnih slovenskih in tujih znanstvenih publikacijah. Je član Društva za marketing Slovenije in medna-rodnega združenja za marketing EMAC, recenzent znanstvenih revij, občasni član komisije za nagrado Marketinški up ter ko-misije tekmovanja ZOTKS, večkrat pa kot gostujoči predavatelj sodeluje z različnimi organizacijami.

Mag. Matjaž Vodušek opravlja naloge direktorja družbe SODO, d. o. o.

Po končanem univerzitetnem študiju na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru je svoje znanje in izobrazbo nadgradil s podiplomskim študijem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (komplementarna kombinacija dodiplomskega in podiplomskega študija).

Delovne izkušnje je pridobival najprej v večjem proizvod-nem podjetju, v nadaljevanju svoje poklicne kariere pa v velikem storitvenem podjetju na področju telekomunikacij.

Izr. prof. dr. Borut Milfelner

Mag. Matjaž Vodušek

Domen Malc, mag. psih.

133

Večino svoje delovne kariere je opravljal vodstvena dela, od leta 2008 pa vodi družbo SODO, d. o. o., ki po parametrih o klasifikaciji družb izpolnjuje status velikega podjetja. Delo direktorja družbe SODO, d. o. o., ves čas temelji na poznavanju zakonodaje, od zakona o gospodarskih družbah, energetskega zakona, obligacijskega zakonika ter predpisov s področja kooperativ-nega upravljanja družb. Poleg preteklih izkušenj s področja telekomunikacij se pri svojem delu že devet let srečuje z delovanjem in zakonitostmi distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji, kjer je zaradi kompleksnosti distribucijskega sistema potrebno učinkovito in jasno komuniciranje ter usklajevanje različnih interesnih skupin in potreb okolja. Na tem delovnem mestu je vodil tudi uspešen in zahteven evropski čezmejni projekt postavitve hitrih polnilnic za polnjenje električnih vozil na avtocestnem križu v Republiki Sloveniji.

Poleg navedenega mag. Matjaž Vodušek opravlja tudi naloge predsednika nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in za odlaganje radioak-tivnih odpadkov iz NEK.

V letu 2017 je postal član upravnega odbora Univerze v Mariboru.

Mag. Milena Delčnjak v družbi SODO, d. o. o., kjer je zapo-slena od leta 2008, opravlja naloge vodje projektov. Njeno glavno področje dela je področje izgub v distribucijskem sistemu električne energije. Sodeluje tudi na področjih URE in OVE.

Na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru je di-plomirala januarja 2000 po univerzitetnem visokošolskem programu in januarja 2005 pridobila tudi naziv magistrica znanosti s področja ekonomije in poslovnih ved. Pri Ener-getski borzi Borzen South Pool je leta 2009 pridobila certifi-kat za borzno posrednico na področju trgovanja z električno energijo in v letu 2013 na University of Florida v ZDA tudi

certifikat s področja reguliranja energetskih dejavnosti. Ima tudi potrdilo Združenja nadzorni-kov Slovenije o usposabljanju za člane nadzornih svetov in upravnih odborov.

Je aktivna članica SAEE - Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko, članica IAEE - In-ternational Association for Energy Economics in članica Academy of Regulatory Professionals pri Public Utility Research Center na University of Florida.

Pred zaposlitvijo v družbi SODO, d. o. o., je opravljala vodstvene naloge v družbah MIK, d. o. o., in v Telekomu Slovenije, d. d.

Mag. Milena Delčnjak

134

Mag. Milan Vižintin v družbi SODO, d. o. o., kjer je od usta-novitve družbe opravljal naloge vršilca dolžnosti direktorja, od leta 2008 opravlja naloge svetovalca direktorja in vodi najzahtevnejše investicije. Leta 1982 je končal srednjo teh-niško šolo v Velenju, nato pa šolanje nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko in informatiko v Mariboru, smer močno-stna elektrotehnika, kjer je diplomiral januarja 1988 in pri-dobil naziv univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Zaposlil se je februarja 1988 v Rudniku lignita v Velenju, nato pa septembra istega leta v družbi Elektro Celje, d. d. Tam je začel kot inženir v službi za zaščito in meritve, nato pa leta 1999 postal vodja te službe. V tej službi so, poleg vseh rednih meritev, projektirali, vodili in koordinirali vse rekonstrukcije RTP-jev, izvajali vse funkcionalne preizkuse na novo vgrajene opreme in sodelovali z EIMV pri uvedbi rešitev, ki so izboljšale obratovanje distribucijskega omrež-ja v tistem obdobju. Leta 2002 se je vpisal na podiplomski

študij na Fakulteti za elektrotehniko in informatiko v Mariboru, kjer je leta 2004 pridobil naziv magister znanosti s področja elektrotehnike. Leto pozneje je opravil tudi strokovni izpit.

V družbi SODO, d. o. o., je zadolžen za investicije, za gradnjo zahtevnih elektroenergetskih objektov in reševanje zaprtih distribucijskih sistemov (ZDS). Največji izziv je zanj uspešno in kakovostno vodena in izvedena investicija v postavljenem časovnem roku in s predvidenimi finančnimi sredstvi.

Peter Kobal je po poklicu elektrotehnik, ki je od začetka svoje kariere v podjetju Gorenje leta 1971 delal na različnih delih vzdrževanja in zdaj tam opravlja funkcijo pomočnika direktorja investicij in vzdrževanja. Poleg svojih vzdrževalskih vlog je ak-tivno sodeloval kot član nadzornega sveta družbe Gorenje in pri soupravljanju v podjetju.

Mag. Milan Vižintin

Peter Kobal

135

Dr. Peter Novak je zaslužni profesor na Fakulteti za visoke tehnologije in sisteme v Novem mestu. Po izobrazbi je strojni inženir in nekdanji redni profesor ljubljanske Fakultete za strojništvo. Je eden vodil-nih slovenskih strokovnjakov na področju toplotne tehnike in pionir razvoja področja učinkovite rabe energije pri nas. Je avtor osnovnih gradbeniških standardov za toplotno zaščito zgradb za Slovenijo, urednik Strategije varstva okolja v Sloveniji ter ve-lik zagovornik uporabe sončne energije v Sloveniji. Je tudi zaslužni član ASHRAE (Ameriško društvo inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo),

častni član IIR (Mednarodnega inštituta za hlajenje), REHVA, SLOSE, SITHOK, zaslužni član ZITS ter član usmerjevalnega odbora za okoljske nagrade v EU (EBAE Awards). Med letoma 1993 in 2010 je bil član Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije in do konca novembra 2016 podpredsednik Znanstvenega sveta Evropske okoljske agencije. Njegova bibliografija obsega več kot 300 publiciranih del in referatov na kongresih, 25 projektov, 28 konstrukcij, 91 raziskovalnih poročil, 18 doktoratov, 27 magisterijev, 100 strokovnih diplom in 345 uni-verzitetnih diplom.

Franko Nemac je dolgoletni direktor in vod-ja projektov na Agenciji za prestrukturiranje energetike, d.o.o. Njegova področja de-lovanja so priprava, vodenje in promocija programov in projektov s področja obno-vljivih virov in učinkovite rabe energije. Je tudi koordinator in pobudnik povezovanja slovenskih podjetij na področju gradnje sončnih elektrarn in eden prvih, ki so se v Sloveniji začeli ukvarjati z meritvami vetra za energetske namene in oceno energet-skega potenciala.

Prof. dr. Peter Novak

Franko Nemac, univ.dipl.ing.el.