Hrana in zdrav način prehranjevanja

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Tema projektnega dela: HRANA in ZDRAV NAČIN PREHRANJEVANJA

Razred: 2.e Datum priprave projektnega dne:

3., 25. februar in 3. marec

Datum realizacije:

4. marec 2009

Sodelujoči predmeti:

Sodelujoči profesorji:

BIOLOGIJA KEMIJA FIZIKA

Mojca Mravlja Mojca Tolar Anica Hvala

šolsko leto 2008/2009

PROJEKTNO DELO - PROJEKTNI DAN

A) za evropski oddelek B) za drugi oddelek

- SKUPNI UVODNI DEL:

Predstavitev področja raziskovalnega dela pri posameznih predmetih – pri biologiji, kemiji in fiziki.

Potrebni in nepotrebni aditivi

Dodatki živilom

- KRATKO PREDAVANJE prof. Mojce Tolar

Zakaj aditivi?

• Približno 80% živil zaužijemo v predelani obliki.

• Takšna živila pa je težko proizvesti brez dodatkov in aditivov.

Kaj so aditivi?

• Aditivi so snovi, ki se dodajajo hrani za:– izboljšanje kakovosti– podaljšanje roka uporabe– izboljšanje organoleptičnih lastnosti– nadomeščanje sestavin– obarvanje– zgoščevanje– okrepitev okusa…

Razvrščanje aditivov

• Aditivi so razvrščeni v večje skupine po njihovi funkciji v živilu.

Barvila • Dodajajo živilom

zato:– ker naravne barve

ne prenesejo tehnološke obdelave,

– da so živila privlačnejša.

Označena so s črko E- in številko iz serije 100.

Sladila

• Dajejo občutek sladkosti, vendar imajo veliko manj kalorij kot sladkor.

• Označena so s črko E- in številko iz serije 900.

Konzervansi

• Dodajajo jih živilom, da bi preprečili rast mikroorganizmov (bakterije, plesni, kvasovke) in s tem kvarjenje hrane.

• Označena so s črko E- in številko iz serije 200.

Antioksidanti

• Preprečujejo oksidacijo• Maščoba ne postane žarka• Sadje ne izgubi barve…• Označena so s črko E- in številko iz

serije 300.

Emulgatorji

• V to skupino sodijo še:– Emulgirne soli– Stabilizatorji– Sredstva za zgostitev– Želirna sredstva – Modificiran škrob– Utrjevalci

• Omogočijo mešanje vode in maščob ali nadomeščajo maščobe.

• Označena so s črko E- in številko iz serije 400.

Ojačevalci okusa• So kemikalije, ki “prevarajo” naše

brbončice, da mislimo, da ima živilo izrazitejši ali boljši okus, kot bi ga imelo sicer.

• Označena so s črko E- in številko iz serije 600.

Ocena ustreznosti

A • Aditivi,ki lahko pomenijo tveganje za

zdravje

B• Nepotrebni aditivi (pobarvana

brezalkoholna pijača)

C• Potrebni aditivi,ki so potrebni zaradi

varnosti živila

Za razmislek

• Vsak aditiv je testiran posebej.• Ko uživamo različna živila, zaužijemo

tudi različne aditive, ki v našem organizmu lahko reagirajo.

Kako reagirajo? Kaj nastaja pri teh

reakcijah?

- OSREDNJI DEL:

Delitev v tri skupine in izvedba eksperimentalnega dela pri posameznih predmetih.

(Tri skupine – po abecedi)

BIOLOGIJA

UGOTAVLJANJE PRISOTNOSTI ORGANSKIH SPOJIN V RAZLIČNIH žIVILIH S POMOČJO BARVNIH REAKCIJ

Pri analizi hrane si lahko pomagamo z različnimi reagenti, ki nam z značilno barvno reakcijo pokažejo prisotnost določenih organskih spojin. Pri vaji smo izvedli teste na prisotnost škroba, sladkorjev, beljakovin in maščob v izbranih živilih.

organska snov reagent pozitivna reakcija

škrob jodovica modro-vijolična barva

sladkor Benediktova raztopina

rumeno-zelena do opečnatabarva

beljakovine biuretska reakcija(NaOH, HN03 )

vijolična barva

maščobe etanol, voda mlečna barva

Živila:

-jajčni beljak - kruh- soja - med - sir -želatina - jedilno olje

- krompir - koruza - jabolko - mleko - banana - arašidi - repa

Ugotavljanje škroba

Tekoči vzorec- v epruveto daj 2 ml vzorca- dodaj 1 -2 kapljici jodovice – pretresi

Trdni vzorec- košček vzorca stri v terilnici - daj na urno steklo- dodaj 1 -2 kapljici jodovice

Vijolično modro obarvanje je dokaz prisotnosti škroba.

Ugotavljanje reducirajočih sladkorjev ( glukoza, maltoza)

Trdni vzorec- stri v terilnici z malo vode - v epruveto daj 2 ml vzorca- dodaj 2 kapalki Benedictove raztopine- v vroči vodni kopeli segrevaj nekaj minut

Rumeno zeleno do opečnato obarvanje je dokaz prisotnosti sladkorjev.

Ugotavljanje beljakovin

Trdni vzorec- predhodno stri v terilnici z malo tople vode - v epruveto daj 1 ml vzorca - dodaj 1 ml NaOH- rahlo pretresi- dodaj 3 kapljice CuSO4. 5 H20 - pretresi

Modro vijolično obarvanje je dokaz, da so prisotne beljakovine.

Ugotavljanje maščob

Tekoči vzorec- v epruveto daj 2 ml

etanola - dodaj 2 ml vzorca - stresaj- dodaj 2 ml vode - pretresi

Trdni vzorec- vzorec stri v terilnici - daj v epruveto - dodaj 2 ml etanola - dobro pretresi - pusti stati nekaj časa- odlij bistro tekočino v

drugo epruveto - dodaj 2 ml vode- pretresi

Nastanek mlečne barve je dokaz prisotnosti maščob.

ŠKROB SLADKOR BELJAKOVINE MAŠČOBE

jajčni beljak

kruh

med

sir

želatina

jedilno olje

krompir

koruza

jabolko

mleko

banana

orehi/arašidi

soja

jajčni rumenjak

KEMIJA

KROMATOGRAFIJA Z BONBONI

Potrebuješ:

• M&M bonbone ( po enega vsake barve )• 1% raztopina soli ( 100 g soli zmešaj v 1 l vode )• voda• kapalka• 100 ml čaša• lesena paličica• filter papir• kapilara• aluminij folija• navadni svinčnik• škarje• ravnilo• 1000 ml čaša

Potek dela:

1. Filter papir nareži na priblizno 1 cm široke trakove in z navadnim svinčnikom označi start in fronto. Pod start napiši barvo bonbona.

2. Naredi raztopine barv vsakega bonbona. Iz aluminij folije izreži priblizno 3x3 cm velike kvadrate. Na vsak kvadrat folije kapni eno kapljico vode. Vanjo postavi bonbon za 1 minuto.

3. Barvo posameznega bonbona nanesemo na filter papir s pomočjo kapilare. Za vsak bonbon uporabi svojo kapilaro! Kapljico kapni na filter papir in počakaj, da se posuši. Postopek ponovi vsaj se 3x.

FIZIKA

MERJENJE KALORIČNE VREDNOSTI HRANE

TEORETIČNI UVOD: Z merjenjem toplote, ki se sprosti ob sežigu hrane ali kuriva lahko izmerimo hranilno oz. kurilno vrednost snovi. Sežgali bomo različne oreščke in s sproščeno toploto greli vodo v epruveti. Tako bomo lahko ocenili, koliko toplote se je sprostilo ob sežigu.

• POTEK :

• V epruveto nalijemo 20 g vode, maso vpišemo v tabelo.

• V epruveto postavimo termometer in epruveto zapremo.

• Izmerimo temperaturo vode v epruveti in maso oreščka.

• Orešček pritrdimo na držalo in ga postavimo pod epruveto.

• Prižgemo orešček in počakamo da zgori.• Izmerimo končno temperaturo in maso ostanka

ter rezultata vpišemo v tabelo.

g

g g

kg

kJZačetna masa Končna masa – ostanek Razlika mas

Sežigna toplota- kalorična vrednost

Snov

ARAŠID

OREH

INDIJSKI OR.

g

C C Jmasa vode Začetna temperatura

vode Končna temperatura vode

Prejeta toplota –segrevanje

Snov

ARAŠID

OREH

INDIJSKI OR.

TcmQ

SqmQ

Primerjava sproščene toplote s spremembo potencialno energijo človeka:

• Kako visoko se lahko dvigne človek z maso 60 kg, da potroši energijo, ki jo je pridobil z zaužitjem enega arašida?

kg

kJ

g

kJ

100

g

kcal

100

g

kcal

100 ST

S

q

qKalorična vrednost Kalorična vrednost Kalorična vrednost Vrednost iz tabel RazmerjeSnov

ARAŠID587

OREH605

INDIJSKI OR.

614

- ZAKLJUČNI PLENARNI DEL:

Predstavniki posameznih skupin so predstavili rezultate raziskovalnega dela.

DISKUSIJA:

- dijake je presenetila predvsem visoka energijska vrednost posameznih oreščkov ( koliko časa gorijo) ter

- prisotnost različnih, tudi zdravju škodljivih aditivov v živilih

REŠEVANJE EVALVACIJSKEGA VPRAŠALNIKA:

1. Ali je bila tema projektnega dne ustrezno izbrana?

2. Ali si se naučil kaj novega? Te je kaj presenetilo?3. Ali si kdaj razmišljal o hrani in prehranjevanju na

podoben način?4. Kaj ti je bilo pri projektnem delu všeč?- Biologija- Kemija- Fizika5. Kaj ti na projektnem dnevu ni bilo všeč?- Biologija- Kemija- Fizika6. Tvoji predlogi za izboljšanje.

Splošni predmetni cilji S pomočjo ustreznih indikatorjev določijo prisotnost škroba, sladkorjev, beljakovin in maščob v različnih živilih.

Spoznajo različne vrste aditivov. Z metodo kromotografije ločijo barvila, ki jih vsebujejo izbrani bonboni.

Določijo energijsko vrednost izbranim oreščkom.

Operativni predmetni cilji

Spoznajo, katere organske snovi vsebujejo posamezna izbrana živila. Določijo škrobnata, beljakovinska živila in tista, ki vsebujejo sladkorje in maščobe. Razlikujejo med zdravimi in nezdravimi maščobami.

Spoznajo vlogo posameznih skupin aditivov. Razlikujejo med zdravju neškodljivimi in škodljivimi aditivi. Spoznajo metodo papirne kromatografije. Spoznajo, da so bonbonom dodana različna barvila.

Spoznajo eksperimentalno metodo s katero lahko določimo energijsko vrednost izbranih oreščkov: arašida, indijskega oreščka, oreha,… Naučijo se izračunati kalorično vrednost določenega živila.

Skupni cilj Skupne dejavnosti

Spoznajo in razumejo, da je pravilna izbira jedi in sestava dnevnih obrokov pomembna za zdrav razvoj in delovanje organizma.

BIOLOGIJA KEMIJA FIZIKA

Povezovalni element(i) (obkroži):

Vsebina / dejavnosti / didaktične metode in postopki (aktivno učenje, projektni pristop…) / uporaba učnih orodij (IKT) / miselni postopki, veščine in navade / kompetence (sporazumevanje v materinem jeziku ali tujih jezikih, matematična kompetenca, kompetence v naravoslovju in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske, kulturna zavest in izražanje, učenje učenja);

Vrsta povezave (obkroži): Večpredmetna / horizontalna / vertikalna / delna / interdisciplinarna / timsko poučevanje tipa A / tipa B

REFLEKSIJA

1.Odziv dijakov - kako so sprejeli tak način dela?- Bili so navdušeni.

2. Empirična evalvacija – glavne ugotovitve: - Presenečeni so bili nad količino energije v

oreščkih, nad enostavnostjo eksperimentov za določanje posameznih sestavin živil ( beljakovine, OH,.. ) in nad količino aditivov v nekaterih živilih.

3.Kaj nam je posebej uspelo?- Eksperimentalno delo v majhnih skupinah.

4. Učinki pri dijakih? - Da bodo brali deklaracije na embalaži.

5. Potencial oz. prednosti takšnega načinu dela?

- Dijaki se na podlagi eksperimentov seznanijo s hrano z različnih vidikov.

6. Ovire?- Urnik, nepripravljenost nekaterih za

sodelovanje.

7. Načrti v prihodnje?- Projektni dan bomo še ponovili naslednje

šolsko leto.