herman - srakarjeva ortopedija, ii. izdaja (2006) [si]

7/25/2019 Herman - Srakarjeva Ortopedija, II. Izdaja (2006) [SI]

1/411

j Herman Antoli Pavovi

Srakarjeva

1. izdaja


2/411


3/411

T


4/411

Avtorji:Prof dr. Sreko Herman, dr med, viji svetnik

Prof dr Vane Antoi, dr med, viji svetnikProf dr Vinko Pavlovi, dr med.

Recenzent:Prof dr Fedor Peak, dr med

Lektorica:Vida Toplak

Risanje slik:Grega Lo

Oblikovanje ovitka:Studio Alias

Samozaloba:Sreko Herman

Vane AntoiVinko Pavovi

Tisk:Tiskarna Pleko d.o.o, Ljubjana

CIP Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

6173(082)

HERN, Sreko, 19340rtopedija / [avtorji Sreko Herman, Vane Atoli, Vinko

Pavlovi ; risanj e slik Grega Lo]. - Ljub ljan a : samozal , 2006

ISBN 9612452121ISBN 978-961-245-212-41 . Gl stv nasl 2. Atoli, Vane 3. Pavlovi, Vino226584064


5/411

ORTOPEDIJA

Ljubljana, 2006


6/411


7/411

SPREMNA BESEDA K PRVI IZDAJI

Izid vsake nove slovenske medicinske knjige nas razveseli. S samostonostjodrave smo tudi Slovenci stopili v svetovno druino in nas bodo tujci ocenjevalitudi po nai strokovni publicistiki.

Knjiga Ortopedija, ki jo je napisal dolgoletni predstonik Katedre za ortopedijoin fizikalno medicino Medicinske fakutete v Ljubljani prof. dr Srakar, je prvi ubenikortopedije v slovenini. Na to knjigo smo akai kar dolgo, kajti v etu 993 smo

proslavili e sedemdesetletnico ortopedske stroke na Slovenskem No, seda je knjigatu. Prof. dr Srakar je strnil svoje bogate dolgoletne klinine in predavateljske izkunein napisal jedrnat in zelo pregleden ubenik, ki zajema celotno podroje ortope-dije. Ker gre za ubenik, so posamezna poglavja morda predstavljena partansko,kar pa je knjigi e v prid. Ubenik je namre namenjen tudentom medicine intudentom pedagoke akademije ter specializantom iz ortopedie, splone medici-ne, fiziatrije, medicine dela in pediatrije. Po njem pa bodo radi segai tudi e formi-

rani speciaisti natetih strok. Knjiga bo izpolnila vrzel v slovensi medicinski ie-raturi in ji elim kar najveji uspeh.

Sreko Herman


8/411

PREDGOVOR K PRVI IZDAJI

Na Svn bi dg utiti ptrb p ubniu rtpi za tudnt diin. Zda ubni Ortpdia prd Vai. priprava n gvvbin bi prd n prgra tudia tga prdta bn pa ptrba pznanu iz rtpdi t zahtva d v pni abuanti. Za tudnta idan ubni rat in prgdn. Trudi da bi bi tan vndar bg narvaa tvint rtpdih bzni in var i ih ra pznatibdi zdravni.

Tudi rtpda tra hitr naprdu ta v diagntii t v zdravnubzni. Ob uptvanu izun in tradii vn rtpdi pua vnig vuiti nva razvna pznana in pripraviti dbn ubni. Bdinazrn dpnu tvin rib ftgrafi bniv in rntgn i ira u pivan in izbu prdtav v th prizadvan ih upb t aa tudi rtpdi.

Izdaa ubnia vdn upin d tudi pi dn . Za t upnd ra zahvaiti tvini dav napr prf dr. Sru ranuprf. dr Janu Ppviu in prf. dr. Vinu Pavviu za navt d pian inprvia dva tudi za trvn rnzi. Za ptrpiv tipan bdia zahvau gpa iii Vrni in Ai Jutin za rib pa gpdini Andr iar. Vi zahva dan adia ga Tu P u in iru Ptrvu za p pri rvanu tvinih prbv v zvzi z uran in izda ubnia. Prf. Nadi u zahvau za rbn triran bdia. Za izid ni

g gr zahvaa zabi Sdi in tiarni Luda pravia pa tu tvini pnzr prdv tvarni zdravi ra diini fautti Lub ana Sa prma PTTpdtu Lubana in Ptru.

Pian ubnia dgtran d. ra biti pravn zuna rdngadvnga aa gr t na raun dtgvana druini. Zat prav pbna zahvaai prgi za razuvan in ptrpivt.

Fc S


9/411


10/411

te stoletj u . rtopedija, ki je bila v zaetne obdobju ob uporabi razn ediko

ehaninih aparatov, ortotskih pripookov in fizioterapevtski postopkov izrazito konzervativno userjena, se je priela vedno bolj razvij ati v operativno sroko. Podroje njenega delovanja postajajo tudi pokodbe gibal

Z novii onosti diagnostike in zdravljenja postaja ortopedija vedno boljaktivna edicinska stroka. Z napredko stroke in bolj o organizacij o zdravstveneslube pa se v ortopediji vse bolj uvelj avlja tudi preventivna dej avnost . Z razvojemraziskovalnega dela je stroka zlasti v te stoletju poebno napredovala. K napredku so pripoogle tudi vojne s tevilnii pokodbai gibal Glavni mejniki

tega napredka so uvedba oderne anestezije s transfuziologijo, odkritje antibiotikov, osvojitev postopkov in nael kostne transplantacje, izdelava sredstev inetod osteosinteze, razvoj etod za podaljevanje udov, presajanje organov terrazvoj oderne endoprotetike.

organizirani ortopediji v Sloveniji lako govorio od leta 1923, ko je bil prieelni bolnici v Ljublj ani, v okviru Kirurginega oddelka, ustanovljen ortopedskipododdelek pod ieno Intitut za zdravljenje ortopedski prierov. Vodil ga jedr. Mina, prvi slovenski ortoped. V okviru Intituta j e bil Zanderj ev zavod, skrom

na ustanova za fizikalno zdravljenje v kletnih prostorih oesnega oddelka Vejirazvoj je ortopedija v Sloveniji dosegla z ustanovitvijo rtopedske klinike v Ljubljani leta 1945 Prvi predstojnik je bil prof. dr. Bogdan Brecelj . Tedaj je bila ustaovljena tudi Specialna bolnica za osteoartikularno tuberkulozo v Valdoltri Kasnejeso bili organizirani e ortopedski oddelki v bolninicah v Mariboru, Celj u in NoviGorici.

anes zavzea ortopedska dejavnost poebno esto v zdravstveni slubiSlovenije . Poebna je zaradi velikega tevila ortopedskih bolnikov in zaradi iro

kih diagnostinih in terapevtskih onosti, ki j ih nudi . Po razvitosti in strokovnidosekih se lahko eri s sosednj ii deelai. Izj eni doseki v preventivni dej avnosti slovenske ortopedije o bistveno spreenili patologijo pri nekateri boleznih. Zgodnja diagnostika in zdravljenje sta bistveno izbolj ala rezultate zdravljenjapri nogih prirojenih deforacijah in boleznih. To e posebej velja za izpaotrokega kolka in za osteoartikularno tuberkulozo. Po drugi strani pa naraa teilo prirojenih deforacij gibal. Zaradi dalje ivljenjske dobe naraa odstotekstarega prebivalstva s tevilnii ortopedskii problei, med katerii so naj pogo

steje degenerativne bolezni in osteoporoza


11/411

PREDGOOR K DRUG DAJ

Minilo je 12 let, kar je izla prva slovenska ortopedija Franceta Srakara Kjgaje razprodana. V 12 letih pa je toliko novega v ortopediji, da se je pokazaa potrebak novi izdaji Iz spotovanja do uglednega uitelja n ker je bilo nekatere svartreba minimalno dopolnjevati, smo jo imenovali Srakarjeva ortopedja Nekaterapoglavja so ostala minimalno spremenjena, spet druga pa so dopolnena in rareaz novimi dognanji v ortopediji Drali smo se koncepta, kot ga e e postavl prfe-

sor Srakar, in obdrali enako razdelitev poglavij v knjgi Pleg starega skvegamateriala so bile dodane tudi nekatere nove slike n skice Na spoo sm se dralprincipa, da z najmanjimi monimi besedam nave povem Na bralch e, dasami presodijo, ali nam je to uspelo

Radi bi se zahvalili sodelavcem: receneu prof dr Fedrju Peaku, BauMaviu, dr med, gospe Ireni Ctman a potrpeljv prepsvae dregatraku na disk, za skice gospodu Gregi Lou, a skrb lekrrae besedla gspe

Vidi ToplakIzid knjige so delno sponzorrai tovarna zdravi Krka, faracevska fra SD,ostalo so dodal avtorj iz svojega epa Zahvaluemo se tud sebu sare Pe,ki je natisnila in opremila knjigo

Sreko Herman

Ue Antoli

Vinko Pavlovi


12/411


13/411

KAZALO

SPNI DE

OSOVE ZGRDBE I DELOVJ IIOSKELETEG SISTES Herman, V Antoli, V Pavlovi

UVOD 9KOSTI 9

Vrste kosti in zgradba 9Celina zgradba kosti 9

Kostni matriks

0Vrste formacije in osifikacije kosti Rastna ploa - fiza Krvni obtok v kosti Periost Kostni mozeg

SKLEP Sklepni hrustanec

TETVE IN LGAMENT 6SKELTNA MICA 7MEHANSK VPLV NA KOST 8

2 OSOVE DIGOSTIKE V ORTOPEDIJIV Antoli

UVOD ANAMNEZA KLININ PREGLED - STATUS

Sploni somatski status nspekcija Palpacija Perkusija Avskultacija . Meritve

Meritve dolinspodnjih okonin Navidezna razlika v dolini spodnjih okonin Absolutna dolina spodnje okonine Funkcionalna razlika v dolini spodnjih okonin 6

11


14/411

KAZALO

Meitev giblj ivosti slepov 4Obseg uda . . 4

tvn nstinsti sv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Psivn rin sv 4Orintcisi nvri rd v rtdii

Oientacijsi nevoloi pegledmotoine funcije . 1Reflesi 2Ocena senzibi l itete Obute za poloaj . . Obute za vibacijo Obute za doti oe . Avtonomne funcije 8Razl ike v nevoloem statusu med ovao zgonjega in spodnjegamotoinega nevona 9

OSTAL DIAOST TOD 9Rntns sin 9Scintirfi 0Lusrn rdiurfi (LSR) 1Runni trfi (C) . 1ntn rsnnc (R) . trzv 2Artrsi 2

vrfizi risv 2Lrtris risv 2RAZLAA RZLTATOV 4

RAVLJENJE ORTOPESKIH BOLENI Antoli

ZDRAVL I PORO, ZADOST SAO ASV

OZRVATIVO ZDRAVL irvn Fizin in rttin zdrvn 8vc 8

Zapleti po namestitvi mavca . . . . . . . . . . 0Odstanjevanje mavca 0

Ortdsi ri 0Poteze 1

Poteze z zunanj im viomenegije 2Otoze otopedsi apaati 2Fizin tr fitrcis tr 8Zdrvi 9

1 2


15/411

KAZALO

Manipulacija 8Obsevanje . 8

OPERATIVNO ZDRAVLJENJE 8Artroskopija 8Osteotomija 8Artrodeza 8Umetni sklep 8Kostna transplantacija 8Operativni posegi na miicah 8Operativni posegi na ivcih 86Operativni posegi na koi 86Amputacije 87

Amputacije spodnje okonine 87Amputacije zgornje okonine 87

Egaizacija doline spodnjih okonin 87Ostali operativni posegi na kosteh 88Biopsija 89Provokativna diskografija 89Vertebroplastika 89ansplantacija hondrocitov in mozaikplastika 90

4 RST I RZVOJE ZKOITOSTI GIBV Antoli

NORMALNA RAST 9Embrionalna faza 9Fetalna faza 9Zgodnje otroko obdobje 9Otroko obdobje 9

Adolescenca 9NENORMALNA RAST 9

Nenormalna morfogeneza 9Razvoje deformacije 9

5. PRIROJENE IN RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI GIBALS Herman

UVOD 99VZROKI ZA NASTANEK 99VRSTE PRIROJENIH NAPAK 00DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE 00

13


16/411

AZAL

SPLONE NAPAKE SKELETA 100Ahondroplazia (achondroplasia, chondrodysplasia foetalis) 101Dishondroplazia (enchondromatosis, Mb Ollier) 102Osteohondromatoza (eksostoza) 10Metafizna aklazia (exostoses multiplex) 10

Epifizna displazia (dysplasia epiphysealis generalisatamultiplex) 1 04Poliostotska fibrozna displazia (osteodystrophia fibrosa) 1 04Priroena lomlivost kosti (osteogenesis imperfecta) 1 05Osteopetroza (osteopetrosis) 106Meloreostoza (melorheostosis) 106Osteopoikylosis (Engelmannova bolezen) 107Osteopatia striata 1 07

Infantilna kortikalna hiperostoza (Mb Caey)

1 07HSTIOCITOZE X . . . . . . . 1 07Letterer-Siweeva bolezen 107Eozinofilni granulom 108HandSchllerChristianova bolezen 108

LPODNE GRANULOMATOZE 109Gauchereva bolezen (druinska splenina anemia) 109Niemann-Pickova bolezen 109

MUKOPOLISAHARIDOZE 1 1

Mb Morquio (mukopolsaharidoza IV) 1 1 Hurlerev sindrom (mukopolisaharidoza I 1 1 1Hunterev sindrom (mukopolisaharidoza ) 1 1 1

SPLONA BKOST VEZVNEGA TKIVA 1 1 1Maranov sindrom 1 1 2Ehlers-Danlos sindrom 1 1

ARTROGRPOZA (arthrogryposis multiplex congenita,amyoplasia) 1 1

PRSNOVN BOLZNI KOSTI Pavlovi

1 4

MOTN JE PRESOV MNRALOV V KOST 1 1 7Kalcj 1 7 Fosfo 1 7Magnezj . . 1 1 7

RAITI (ACITS, ANGLEA BOLZ) 1 1 8Rahits pr celiakii 1 1 9Renan raitis (Realna osteodistroa) 1 1 9

OSTOMLACJA 120


17/411

KAZALO

OSTEOPOROZA 22Etiopatogeneza . 22Primarne osteoporoze 23

lnvoutivna osteoporoza 23Juvenina osteoporoza 24ldiopatska osteoporoza 24

Sekundarne osteoporoze

24HORMONSKO POGOJENE MOTNJE NA KOSTEH IN BOLEZNISKELETA 2

Motnje v delovanju hipofize 28Hipopituitarizem 28Hiperpituitarizem 28

Cushingov sindrom 28Hipotiroidizem 28Hiperparatiroidizem 29

DISEMINIRANE KOSTNE BOLENI NENANE EIOLOGIJE 29Osteitis deformans (Mb. Paget) 29

7. POSEBNOSTI V OBLIKI IN DLOVANJU GIBALV Pavlovi

LOVEKA DRA 33

Razvoj in razliice loveke dre

33Fizioloke osnove in kriteriji za presojo dre 33Teie 34lnkinacijski kot medenice 34Stopnja rotacije spodnjih udov 34Refeks dre 3Psihosomatski dejavniki 3

NAPKE V DRI 36Definicija slabe re 36Nepravilnosti aterosterionih ivin rbtenice 3

Saba ra z nenormanmi neroosteriornimi krvinami hrbtenice Komenztorne nervilnost nteroosterornih krivin hrbenice 8

Stanse ijesi reice 38Slba dr z aternm rivm 8Prgojeni aterni odkon hrbtence 9

MOTNJE PRI HOJI IN EPANJE 40RAZVOJNE POSEBNOSTI NA SPODNJIH UDIH 4

tacij 4e i ic zia ic j j) rz , c i ve c 4

15


18/411

KAZAL

NETNE BOLEZNI GIBAL Pavlovi

UVOD 1 45BAKTERIJSKA VNETJA 1 45

OSTEOMIELITIS 1 45Akutni hematogeni osteomielitis 146Akutni nehematogeni osteomielit is 1 4 7Kronini osteomielitis 1 48Kronini osteomielitis po pokodbi 1 49Brodiejev absces 1 4 9

OSTEOMIELITS DOJENKOV 1 50GNOJNO VNETJE SKLEPOV 1 5 1AKUTNO GNOJNO VNET JE HRBTENICE(septini spondilitis in discitis) 1 53TUBERKULOZA KOST IN SKLEPOV 1 54NEBAKTERIJSKA VNETJA 1 55

Revmatoidni artritis (Polyarthritis rheumatica chronica) 1 56Juvenilni revmatoidni artritis 1 58Prehodni (tranzitorni) sinovitis kolka 1 58

SEROLOKO NEGATIVN SPONDILOARRITISI 1 59Ankilozirajoi spondilitis (Spondylarthritis ankylopoetica) 1 59

Psoriat ini artritis 1 60Reaktivni artritis 1 6 1S KRISTALI POVZROEI ARTRISI 1 6 1

Protin 1 62Psevdoprotin 1 6 2

9. DEGENERATINE BOLEZNI GIBALV. toli

1 6

UVOD 1 65EPDEOLOGJA ARTROE 1 65RAZVRSTTEV ARROZE 1 66ETIOLOGIJA N DEJAVIKI VEGA Z ARTROZE 1 67SKLEPNI HRUSTAEC PR OI 67ZNAILE RENE SP 67

KLN

ZA

ILNOSTI ROE 168Status (obektivni zai) 1 69Diagnosta atoze 1 70Difrncila d art 70Bolii z v diaoz 171


19/411


20/411

KAZAO

D 191db a i a 191dba ii srr rbi aa 191

Komplen n n omple n s nom bene 192nom onusmeuls 193

oob oenn e ene 193Tepleg 193pleg 194Komplce e s poobo nsuu bennem nl u 19

db braiaa a b rd 196db braiaa a ri dasi 197db rifri ic 197

1 1 NOVOTVORBE GIBAS Herman

D 201Rarsi r i sis) 201Diasia 202

RR S R 202ii si ri 202

Oseom 202Honom 203Oseoonom (esoso) 203Oseo oseom 204oln osn cs 20

aii si ri 206Oseosom 206osln oseosom 207Honosom 207Ggnoceluln umo ( umo) 208Ewngo som 21OAmnnom 211eulosom 211Lmfom 211Melom 212

SDR S R S) 213

1


21/411

J BS. Herman

KAZAO

OKVARE KRVNEGA OBTOKA V KOSEH 217Aseptina kostna nekroza pri otroch (osohondo,

osteoondrtisi) 217Kostni infarkt 218Aseptina kostna nekroza pr odraslih 218

OKVARE KRVNG OBTOK MIICH 218Kompresijsk sindrom n l (prn ndro) 218Vokmannova ishmin ontraku 219

OTNJE KVNEG OBTOK V UDH 220Motnje arterijskega obtoka 220Motnje venskega obtoa

220

Motnje lmfnega obok 220

13 BHS. Herma

KOST 223Noralno cljn 223

Vnetna aza 223Faza celjenja 223Faza remdelacije 225

Djav, vv r 225dlon l l lv 226Npravilno zj l (fcu l 226zal l - d ( 227

Hipertrine psevdartrze 227

Atrine psevdartrze 227Okuene psevdartrze 228

SLPI 229Zardl l d 229

Zatrdelst zaradi razmer vsklepu 229Zatrdelst zaradi zunajsklepnih vzrkv 229

Ohlno lpv d 230Poavl h 230rn v l dh

30

Dgnrcj lg huc 23lntraaikularni zlmi 3

Kol bl d (Reeksna simpatina distrijaSudeckva distrija aldisrija) 23

19


22/411

KZL

232 233O 233

SPECIALNI DEL

14. HRBTENICA IN MEDENICAV toli

RT BOLZ HRBT 236L SRO PRL RT HRBT 237L SRO PRL L HRBT 238POOB HRBT 242PRZTOST HRBT OR TRTZ 243OSTOPOROZ HRBT 243TORJ HRBT 246RT HRBT 246

nne 247lnn egled tne hbtence: 247

Gbjvost 248Nevoloka peskava zgonjh okonn in dfeencanadagnoza 248Rdle ese 249Pjene nelnst 249fscln snd 250ehns gjen blen tu celn snd) 250Sndl tne hbtence 251ebhlgj 251nn blens snd edelu tu 252

Rdultj edelu tne hbtence 252eln eltj 253Hneje snd 253Psngeneje snd 253Snd tlneg hd 254eln f 254Ttls 254

Mni totkol s 254

Kostn totkol is

255Nevogen totikols 255Akutn totkos 256

2 0


23/411

KAZAO

Bakterijskavnetjavratne hrbtenice 256Revmatoidni artritis 256Nestabilnost vratne hrbtenice 256Nihajne pokodbe vratne hrbtenice (whiplash 256

PRSNA N LEDVENA HRBTENCA 257

Anamneza

257linini pregled 257Gibj ivost i n tst po Schobu 257aseuov znak 258Zodovina Laseuova znaka 258Motoina funkcija 259Snzibi i tta 260Rfksi 260Pd pi i na tbuhu in tst na nat fmoaisa 260

Radioloke preiskave 260Prirojene nepravilnosti 260Diskus hernja v torakalnem delu hrbtenice 261Scheuermannova bolezen 261Spina bifida cystca (spnalni disrafizem,mielomeningokela, neural tube defec 262Spondiloliza in spondilolisteza 264Torakalna kfoza 266

Ledvena lordoza 267Skolioza 267

ldiopatska skoioza 267Skundana ai funkcionana skoioza 269Skoiozav okvi otopdskih si ndomov 270Nvomiina skoioza 271Konnitana skoioza 271K in ini znaki pi kati h j pi skoiozi potbna nadajnja obdava 271

Ostai t ipi skoioz

271Opativna tapija skoi oz 271

Disctis 271MEDECA 273

Sakroiletis 273Bolea trica (Coccygodynia 27 4

PRS O 274

2 1


24/411

KAZAO

IN SG NNICAS Herman

2

OL 278O 278

RL OL 278nmn 278lnn gld 278jnj gljst 279ndlnug n 280ucnn n 280mln j 280Rdl s 28

T BOL OLO

283Rjn dslj l 283Eologa 283Homonsko pogoenaohlapnos sklepo 283Geneskopogoena dsplaza kolko 284l nauen zok 284Paologa 284Zdalene 287Zdalene saos do pega lea 288

Zdralene od pega do dugega lea 289Zdalene od dugega do osmega lea 290Saos nad osem le 290Sekundane opeace 290Napoed poeka bolezn 290

Lgg-lts ln s ln, ts) 292l glc stgnnc yslyss ctsms) 295dts stn n glc stgnnc dsl 298jn s 299s dug l 299s sltns suj l 30ndm ctulng lum 302t l 302

T BOL OLO 304tn sts 304

tn sts djn 305uln sts 305Rmtdn tts 306nlj sndlts Bt) 307

TOR 307


25/411

KAAO

STEGNENIC 307Prirojene nepravilnosi segnenice 307Sisemse selene boleni 308Hemaogeni oseomieliis 309Sanje po poodbah segnenice 31O

Posttavmatska nkoza av stnnic 310

Zom stnnina vatu psvdoatoza vatu stnnic 31ONepravilno araeni lomi segnenice 311Psevdoarroa 311enigni umorji segnenice 312

Ostohondom 312Soitana kostna cista 312Ostoid ostom 312

Maligni osni umorji 313

Ostosakom 313Ewinov sakom 313Mutip i miom 314Hondosakom 314

Seundarni umorji 314

16. KOLEO I GOLE

V PavvKOLENO 317

NTOMSKE ZNILNOS KOLN 317Pomembneje vei v olenu 317Paelofemoralni slep 319

KINEMK KOLEN 319PREGLED KOLENSKEG SKLEP 320

namnea 321Klinini pregled . 321Radioloe preisave 323

POKODE MENISKUSO 323Cisa laeralnega menisusa 324

POKODE KOLENSKIH EZI 325DISEKNTNI OSTEOHONDRITIS (Oseochondriis dissecans) 326OKRE PTELOFEMORLNEG SKLEP 327

Boleina v sprednjem delu olena (anerior nee pain) 328

KERIJSK NETJ KOLEN 329Gnojni arriis 329beruloa olena 330

NEBKTERIJSK NETJ KOLEN 330Esuda v olensem slepu (Hydrops genus) 330

23


26/411

KAZALO

Rtdn tts ln 331tn . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 331sdrtn 332nln ndt 332rt ln rtss dns gnus) 332

r lnu lj 334trts d nl ln 334Buts n cst dlu ln 335ltln cst ysts B) . . . 335

1 7. GLEENJ IN STOPALOS Herman

O 338ntj n n 338gld gln, glnj n stl 340Gljst stl 340Rdl rs 341

GLEEJ 342ntj l tt 342Rtgnj l tt 342

Btrjs ntj glnj . 343Boeloza 343trjs ntj 343

n atts (potn) 343Psevdopotn - hondokac noza 344Seonegatvne spondlatopatje 344Psoatn atts 344Retejev sndom 344Ankozajo spond t s (Mb. Behtejev) 344Revmatodn atts 344

rt glnj 344nljj rnj glnj 346Ostndts dsns sng sl . . . 34

TOLO 34rrjn n 34

Sndakt l ja 34Sndaktpol dakt l ja 34

O godakt ja

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Ojak paec 348Jahajo pet pst 348

rjn nusn stl s qunuscngntus) 348

24


27/411

KAAO

Prrojeno valgusno stopalo (pes calcaneovalguscongentus) 31Prrojena vertkalna skonca 31Obokano stopalo (pes excavatus, pes cavus) 32Plosko stopalo (pes planus) 33

Prdbljen plsk stpal

33Fleksbln plsk stpal 34Rdn (pernealn spastn) plsk stpal 3

rtroza stopala 36septne nekroze na stopalu 36

Aseptna nekrza navkularne kst stpala (MbKohl er 36Aseptna nekrza lavce drueal t retje stpalnce(Mb Kohler I) . 37Apzts petnce (Apphysts calcane Mb Sever) 37

olea peta (calcaneodyna) 38olena v spednje delu stopala (etatarzalgja) 39algusna deforacja palca (Hallux valgus) 39Zatdel palec (Hallux rgdus) 361Haglundova eksostoza 361adtevlne (akcesorne) kost stopala 361Deforacje n nepavlnost prstov 362

Dvnjen pet prst stpala 362

Kadvasta dermacja prsta (dtus malleus) 362Jahaj prst 362Izrastek pd nhtm (subunualna eksstza) 363

RAENSKI OBRO

Vtoli

UOD 36JPOGOSJ , POZ Z MO 367OOPDSPGD MSG OO 368

zkljutev drugh bolezn 368Gbljvost 369evrolok pegled 369est hozontalne addukcje 369estranje otatorne anete n subakroalne utesntve 370

PD OZ M 371

ongentalne anoalje aenskega obroa 372Pokodbe aenskega obroa 373nostavna kostna csta 373Juvenln evatodn atts 373rtogrpoza 37 4

25


28/411

KAZALO

Crbralna parala 374Habtualn pa 37 4

PTOLOGJ RME PR ORSLH 374Sndmola akromoklakularnga sklpa 374stablnost ram 375

alcnrajo tndnts ram 375Subakromaln sndrom 376rtroa ram 376dn kapsults Zamrnjna rama (Fron souldr) 377rolok okar ramnskga obroa 377Ruptur mc prdlu ram 378morj prdlu ramnskga obroa 378Vntja podroju ramnskga sklpa 378Rama pr bolnk mogansko kapjo 379

1 9. KOMOLEC, PODLAHT Pavovi

FCOL TOMJ OMOLC 381PRROJEE PE 381

Radoulnarna snostoa 381

plaja koljnc 382Prrojn pa glac koljnc 382SET OSTEOHORTS OMOLC 382STJ PO POOB OMOLC 383

Togost komolca po lom n pa pr otroc 383Togost komolca pr odrasl 384pralno aran lom pr otroc 384

RTROZ OMOLC 384REVMTO RTRTS OMOLC 385

EPOLTS LTERLS MER (tnk komolc) 385VET JE BRZE OLERO 386STJE PO POOBH POLHT 386TESTVE SROM V PREEL OMOLC 387

Sndrom suprapkondlarnga tunla 387Sndrom kanala supnatorj 387M pronator trs sndrom 387Sndrom ulnarnga kanala 388

TMORJ POLHT

388Ostoklastom (Ggantoclularn tumor) 388

26


29/411

20. ZAPESTJE IN ROKA

V Pavlovi

KAZALO

FUNKCIONALNA ANATOMJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 391

PRIROJENE NAPAKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 391

Artrogripoza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392

Madelungova deformacija zapestja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392

REVMATODN ARTRITIS ZAPESTJA N ROKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392

UTESNITVEN SNDROM V PREDELU ZAPESTJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 393

Sindrom karpalnega kanala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 393

Sindrom Guyonovega kanala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394

NEVROCRKULATORNE MOTNJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394

Sudeckova dstrofia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394

Volkmannova kontraktura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394

RUPTURE TETIV EKSTENZORJEV PRSTOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395PSEVDOARTROZA NAVIKULARNE KOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395

Aseptina nekroza lunatuma (Mb. Kenbck) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 396

Aseptina nekroza navikularne kosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 396

ARTROZA ZAPESTNEGA SKLEPA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 396

NE BAKTERIJSKA VNETJA TETV IN TETVNIH OVOJNC . . . . . . . . . . . 397

GANGLION . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 397

DUPUYTRENOVA KONTRAKTURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 398

INDEKS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 399

LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408

27


30/411

1SNVE ZGRADEN DELVANJA MN

I SKELETNEGA SSTEMA

UVODKOSTI

Vrste kosti in zgradbaCeina zgradba kostiKostni matriks

, t,

Vrste ormacije in osiikacije kostiRastna poa izaKrvni obtok v kostiPeriostKostni mozeg

SKLEPISkepni hrustanec

TETIVE IN LIGAMENTISKELETNA MIICAMEHANSKI VPLIVI NA KOST

2 8


31/411

VD

Za gibanje telesa v gavitacijskempolj je poteben vst oponi apaat skelet Skelet j e ogodje za mehka tkiva

in ogane Omogoa, da tkiva in oganiohanj aj o obliko in poloaj klj b stalnem delovanj gavitacije Skelet itiogane ped pokodbami, obenem pa sli za pijemalie miicam, ki ga s kenjem pemikajo in s tem omogoajo gibanje Pi tem posamezne kosti deljejo

kot vzvodi Celoten gibalni sistem (kosti s skepi in vezmi te miijem postane fnkcionalno inkovit ele v povezavi z osednjim ivevjem in tevilnimi dgimi ogani

KSTI

rte koti in zgradba

Kosti so sestavljene iz oganskih inanoganskih snovi Organske so: celice,kolagen I, poteoglikani, itd, anoganske sestavine Ca, hidoksiapatit in Cafosfat

omalna kost j e lamelaa in jo delimo na kotikalno in satasto spongiozno amelaa kost je zgaj ena tako,da se lamele vedno pilagodijo delovanjmehanskih sil

Koikalna kost obsega 80 % celot

nega skeleta Sestavlj aj o jo tesno zdeni osteoni in havezij ski sistemi, ki sopovezani med seboj s tako imenovanimi Volkmannovi kanali V teh kanalkihso ateiole, venle, kapilae, ivci, mo

STI

ge tdi limfatino ilj e ed posameznimi osteoni leijo intesticijske lamele Znanja meja osteona je tako imenovana cementna linija Za kotikalnokost je znailen nizek metabolizem,

mehansko pa j e zelo odpona na tozij ske in pogibne sile in ima visok modlelastinosti (Slika 11)

Spongiozna kost (trabekularna,satasta)

Zgadba spongiozne kosti je manjkompaktna od tod tdi ime satastakost, ke je podobna zaadi svoje stkte satovj v ebelnjak V spongioznikosti je metabolizem vi j i kot v kotikalni in je veliko bolj elastina kot kotikalna kost Bolj je izpostavljena emodelaciji glede na mehanizem sile (olfovzakon

ehansko j e odpona na kompesij ske sile

elina zgradba koti

Kost sestavljajo celice: osteoblasti,osteociti, osteoasti in matine (kvnecelice

Osteoblasti sestavlja jo kost, azvije jose iz nedifeencianih mezenhimalnih celic Imajo bogat endoplazmatski etilm, Golgijev apaat in mitohondij aOsteoblasti sintetiziajo kostni matiksin kolagen tipa I Bolj difeenciani in

metabolino aktivneji osteoblasti leebol j na kostnih povrinah, manj aktivnipa bolj v globini in vzdjej o koncentacije ionov v kosti Osteoblasti kaejotdi visoko aktivnost alkalne fosfataze

29


32/411

OSNOVE ZRADBE N DELOVANJA M NOSKELETNEA SSTEMA

lika 1 .1 : She koe gde Oeo

Osteociti tvorio 90 % vseh ceic zreega skeeta nihova funkcia e vzdrevane kosti. Gre za osteobaste ki soostai zazidani v na novo formiranem

kostnem matriksu. steociti imao nekoiko vee edro in doge povezuoecitopazmatske izrastke in niso takoaktivni pri produkcii kostnega matrik-sa kot osteobasti Pomembno deueopri nadzoru izvenceine koncentraciekacia in fosfora. steocite direktnostimuira kacitonin inhibira pa PT

(parathormon)

Osteoklsti so vee ceice s tevinimi edri nihova gavna funkcia eresorbcia kosti . Svo izvor imao v he-matopoetskem tkivu izvorne monocitne ceice se zdruue o in tako formiraoosteokaste. Nahaao se v tako imeno-vanih owshipovih akunah. rganskesestavine kosti osteokasti resorbirao spomoo proteoitinih fermentov anorganske zasti hidroksiapatit pa z

30

izoanem vodikovih ionov ki zniaop v kosti in poveao topnost hidroksi-apatita steokasti uravnavao resorb-cio kosti pri mutipem mieomu in kost

nih metastazah drugih tumorev.Mtine mezenhimske celice raz-

meueo haverziske kanae endost inperiost in se na stimuira oe snovi dife-rencirao v osteobaste.

osni ariks

ostni matriks e 60 % anorganskein 40 % organske sestave

Orgnske sestine matriksa sokoagen proteogikani nekoagenskiproteini (gikoproteini fosfoipidi fosfoproteini) rastni faktor in citokini. 90 %organske sestavine predstava koagentipa kogen e zasti odgovoren zanatezno trdnost kosti . oagen e v obi-ki trone vianice na koncu oekueso odprtine. ed posameznimi fibria


33/411

m koagena pa so pore V te odprtne npore se odagajo mnera

Proeogkan so sestajen z proteno n sadkorje Dajejo trdnost kosna deoanje kompresjskh s

N ekoagensk proten k so kostpospeje jo mnerazaj o n formranjekos Osteokan k ga zoajo osteoas ranaa regajo kostne gosoe Sntezo oseokana nhra PTHhormon smra pa ga 125dhdroksamn D No oseokana ahko zasedj emo n mermo serm a rn n pomen dokazo kostne presnoe Zane rednost naj demo pr Pageo oezn renan osteodstrofj n prhperpararodzm

Anorganske sestavine kos pedstajajo 0 % ee: kaje hdroksa

pa [Ca(P04MOH)] n pa ajefosfa Kaje hdoksapa predsaja eno anorganske sno n je odgooren za dnos kos na kompresjo

rste formacije in osifikacijekosti

Razkjemo r rste formaje nosfkaje: enhondran tp ntramemranozn n a pozonan

Enhondralna formacija kosti nmneazaja - nedferenrane matneee zoajo hrstann marks n se

dferenrajo hondroe Ta marksmnerazra n ko ga preprejo askarn zrastk z njm prdejo matneee zkater se razjejo osteoastk resorrajo kanran hrstane Iz teh

ST

matnh e se razjejo td osteoast k zoajo noo kost To pomen dase hrstane ne spremnja kos pa pada kost nadomest protn hrstanePrmerk enhondrane kostne formaje

so: razoj dog kos emronan dozdona rast kost rastn on - fz nformanje kasa po zom

Intramembranozna frmacijain osifikacija

Ta osfkaja poeka ez hrsannega modea Nedferenrane mezen

hmske ee se zrjejo soje ozroma memrane Te prmane ee senao dferenrajo oseoase k proraj o kosn maks Prmer za nramemanozno osfkajo so emonan do razoj poah kos meene kjne oanjsega soda kasnej do pa formaj kos p dsakjsk oseogenez

Apozicijska rmacija in osifkacijaOseoas se sam ppenj ajo na z

nanjo sran kos n zoajo noo kosPmer za o je as os rno podpeosom na dogh oseh

astna ploa - fiza

Immo de rs asnh po - fz:horzontano n sfeno Na en kos jeahko e rastnh po ras je naadnozajena po peret

Vodorano rasno poo demo na

e soje (on): proksmano je ako menoana re

zerna ona kjer se sntetzra matrks

proferatna ona kjer poeka htra


34/411


35/411

Prisani sism oskre s krjosestajajo ganem kapare (Ska , prhaj aj o z perosta n oskrj ej oznanjo tretjno kostnega korteksa Perostan sstem ma nj prtsk

Pretok arterjske kr dozore kost je entrfgaen poteka z notranjost prot porn Pr emronan kostpa je oskra nezree kost entrpetanakajt preadje preskra s perosta

Vnzni prk dozore kost jeentrpetaen Kortkane kapare s e drenrajo enozne snsode te pa zrajokr za eno zhaja z kost Sam pretok kr kost je pod stano kontroohmoranh metaonh sstan ndrajaje atonomnega eja

eriost

Perost je ezna memrana k pokra kost na znanj porn onejeje razt pr otroh Notranja past perosta se menje kamm je monejeaskarzrana n seje e nedferenrane ee k ahko postanejo osteoast S pomojo teh e kost raste deeno Znanj soj perosta je ojezen seje manj e je pa mehansko trdnej

ostni mozeg

Kostn mozeg se nahaja znotraj ko

st Imamo rde n rmen kostn mozeg

Rd ksni mzg j e namenjen hematopoez Sestaja ga 0 % ode 0 %maoe n 0 % proteno Rde ko

S

stn mozeg k ga otrok do najdemo seh kosteh se z et postopomaspremnja rmen kostn mozeg Prodrasem je rde kostn mozeg aksanem skeet prsn rerh meden

kjnah td

Rumni ksni mzg j e naktenVseje 5 % ode 80 % maoe n 5% proteno

SKEPI

Sep anatomsko sestajajo: da deakost sta pokrta s hanm hrstanem skepna ooj na (snoana memrana) skepna otna kjer se nahajasnoana tekona prek sepa pa poteka jo tete posameznh m Za sta

zajo skepa mamo skepne ez kso znotraj skepa a o skep znaj snoane memrane

Skepn hrstane je raznh skeph razno dee Pr skeph k so ojoremenjen (koena kok) je deenahrstana od do 5 mm Pr manjhskeph pa je seeda deena znatno

manj a Osnona naoga skepnega hrstana j e da omogoa m manje trenj eskepnh porn med ganjem ter daa mehanske se k se prenaajo zenega dea skepa na drgega

klepni hrustanec

Zgrada hialinga hrusancaOsnon graden eement hanega

hrstana so hondrot a hrstanneee k jh odaja hrstanna med

33


36/411

OSNOVE ZRADBE N DELOVANJA MNO-SKELETNEA SSTEMA

celiia ali matriks. odrocitov jemalo, pri odraslem loveku priblio 1 %celotega voluma hrustaca. odrociti leijo v hrustaem tkivu tako, da

med jimi i stika. Vsako hrustaocelico obdaja hrustaa medceliia.rustano medceliio sestavljajo

kolage, proteoglikaski agregati, eko-lageski proteii in voda. 60 do 75 %celotne hrustane tee predstavljavoda. Veino kolagena (od 90 do 95 %)tvori mehansko ajbolji kolage tipa

I I v manji koliini so v hrustacu prisotni e ostali kolageni. olageni so dol-ge vlaknate molekule, razporejei so vobliki mree. olagen daje hrustacuvrstost na pritiske i a razteze sile.Proteoglikaski agregati so velike molekule proteoglikaov, jihova glavanaloga je vezava vode. S tem poleg ko

lagena kljuno vplivajo a vrstost terodpornost hrustaca a pritiske i strine sile. Proteoglikan sestavlja proteiskipla i eno ali ve glikozamiglikaskihverig. Glikozaminglika v hrustancusestavlja hialuronska kislina, na njo sovezai hondroitinsulfat, keratisulfat idermatasulfat v obliki verige.

Na preem prerezu sklepega hru-stanca so tiri plasti, ki se razlikuje poobliki celic i jihovi metaboli aktivnosti. V vrhj i plasti je kolagea ve kotv globlji. Njegova vlaka so taka iusmerjena vzporedo s povrio sklepa,v globlj ih plasteh so pa vlaka kolagea

razporejena mreasto. V teh plasteh sovlaka tudi debelej a. V globlj ih plastehje ve proteoglikaov, kolagea pa jemaj . Zadjo, ajglobljo plast hrustaca pa sestavlja kalciira hrustaec, ki

34

prehaja v subhodralo kost . aciiraa past je od ostaih loea z epropusto vaovito iijo. Vsebost vode jeajveja a povrii, v globii pa posto

poma upada. (Sliki 13 A B).Zailo za sklepi hrustaec je, daima krvega obtoka i tudi e imfihil ter i oive. Prehraa poteka z difuzijo sioviale tekoie, v globljih pasteh pa ajverjeteje prek subhodrale kosti. ljub temu, da so hodrocitiaaerobe celice, imajo elo podobo

metabolo aktivost kot celice v prekrvljeih tkivih. ot celota pa je hrustaec tkivo z izko metabolo aktivostjo. Glede a to, da veia prehraehrustaca poteka prek difuzije, je zafukcioiraje hodrocitov pomembostalo gibaje sklepa. e sklep imobili-ziramo, povzroimo atrofijo hrustaca

i postopo destrukcijo z izgievajemhodrocitov i kolagea, ki se trga, hru-staec postaj a taj i i maj gadek apovrii.

Ska 1 3 A a iti kaa v hiaim km hrutacu


37/411

la 3 Normalna slika prereza hialinega hrustanca. Tvorijo ga tiri cone, povrhnja s ploatimihondrociti, srednja z okroglimi hondrociti in globokacona z okroglimi paliasto urejenimi hondrociti, kisegajo do kalicirane cone, pod katero lei subhondra/na kost

Pri gibanju j e trenje hrustanca izredno majhno. Vrednosti koeficienta trenjaso med , do ,. a je trenje napovrini hrustanca tako majhno, je raz-log v tem, da so povrinska kolagenskavlakna tanka, potekajoa vzporedno,

sloj vode se stalno iztiska iz poroznestrukture tkiva in mae sklepno povr-ino.

Pokodbe hialinega hrustanca se celijo zelo slabo zaradi tega, ker je hrustanec avaskularen in ker se hondrociti priodraslem loveku niso sposobni razmno

evati.Sinovialna membranaSinovialna membrana je sestavljena

iz vaskulariziranega vezivnega tkiva, ki

S

nima bazalne membrane Sestavlj aj o j otri vrste ceic

Tip A Glavna naloga teh celic j e fa-gocitoza.

Tip B. To so celice , podobne fibrobla

stom, in izloa jo en del s inovialnetekoine. Poeg teh so e celice C Gre zanediferencirane ce ice al i prehodnoobliko celic med A in B Njihova vlogaje reparativna. Sinovialna tekoina jeultrafiltrat (dializat krvne plazme, ki nevsebuj e eritrocitov, koagulacij skega faktorja in hemoglobina. Vsebuj e pa hialuronsko kislino, lubricin (lubrikacijskiglikoprotein, proteinaze, kolagenaze inprostaglandine, ki jih izloajo sinovial-ne celice B jena naloga je prehranjevanj e sklepnega hrustanca prek difuzije ,istoasno pa mae sklepni hrustanecin ga napravi izredno gladko drseega.

Sinovialna tekoina j e normalnozeo viskozna, vendar viskoznost tekoine variira pri razlinih tipih gibanja.Glavni dejavnik dobrega mazanja jeglikoprotein lubricin. Molekule hialu-ronske kisline pa tvorijo tanek sloj ela-stinega medija med dvema sklepnimapovrinama, zlasti v pogojih, kjer pridedo visoh mehanskih pritiskov (tek, skoki . Sinovialna tekoina vsebuj e tudi minimalno tevilo levkocitov do 4/mm.Obe povrini sepa, ki drsita ena na dru-gi, se maeta po principu elastohidrodinamine lubrikacije . Koeficient trenja

pri l judeh v normalnih sklepih znaa od, do ,4. Faktorji, ki zmanjujejokoeficient trenja sklepnega hrustanca,so oblikovanje tankega soja tekoine,elastina deformacija sklepnega hru

5


38/411


39/411


40/411

OSNOVE ZGRADBE IN DELOVANJA MI INOSKELETNEGA SISTEMA

stjo in obremenitvijo in od odnosa medsilo in asom. Najveja tenzija se razvijepri mirovalni dolini miice.

Glede na filogenetski razvoj lahko

miice razdelimo na tonine, fazine inna meane miice. Tonine miice imajov glavnem posturalno funkcijo, funkcijohitrega premikanja pa imajo fazinemiice. Pri loveku istih toninih infazinih miic ni in so v glavnem meane. Predominantno tonine miice se pripokodbi, imobilizaciji in netreniranju

odzovejo s skrajanjem, predominantnofazine miice pa z zmanjano mojo.Predominantno tonine miice so npr.erektor spine, rektus femoris in gastroknemius soleus, predominantno fazinemiice pa so npr. vastus medialis, gluteu-si in tibialis anterior. Miini disbalans jestanje, kjer obstaj a neprimerno razmerje

v delovanju tonine in fazine miice.

MEHNSKI VPLV N KOST

ost je celo ivl jenje podvrenaizgradnji in razgradnji, zaradi mehan-skih sil in gravitacije pa ves as potekatudi pregradnja kosti, kar omogoa, daje oblika in zgradba kosti v skladu zobremenitvami. Znane so doloenezakonitosti in zakoni, to urejajo. Znanje Wolffov zakon, ki pravi, da poveantlak sproi hipertrofijo kosti, zmanjantlak razbremenitev pa razgradnjo

kosti (Slika 1.4). Tako govorimo o aktivnostni hipertrofiji in o inaktivnostnatrofiji kosti (Wolffov zakon transformacije kosti) . e so draljaj i, ki deluje jona organizem, primerni, so za razvoj

38

ugodni, e pa so premoni, so za razvojkodljivi. O tem govori bioloki zakonpo ArndtSchulzu.

iv organizem skua dosei maksi

malno trdnost svojega teesa z minimalno uporabo materiala. To zakonitost jeopisal W Roux, to je tako imenovanzakon maksimum minimum. Ceotenloveki skelet je zgrajen po tem principu in se stalno prilagaj a zunanj im vplivom in funkciji tako, da pregradnja ko-sti poteka nepretrgoma celo ivljenje.

Vplive delovanja mehanskih sil nagibala preuuje posebna veda biomeha-nika (Slika 1 .5) . Zakonitostim biomehanike je podrejen celoten organizem, nesamo skelet, pa pa tudi miice, tetivein ostalo tkivo.

Za pravilen razvoj organizma je zla-sti pomembno pravilno uravnoteenodelovanje mehanskih sil med rast jo .

e je med rastjo prilo do spremenjenega delovanja s v doloenem predelu,se to odrazi na rasti in obliki skeleta tegapredela. Po parezah in paralizah okoninv dobi rasti tak ud zaostane v rasti, laopa je spremenjena tudi oblika kosti oziro

ma uda kot celote. Zaradi spremenjehs pride do sprememb v oblikovanju pozakonitosti funkcionalnega pragajanja.

Primer zaradi ohromitve dorzifeksorjev stopala se pri odraslem razvijesamo padajoe stopalo, funkcionalno pagre za pes equinus. Sasoma se skraaAhilova tetiva, ne spremeni pa se oblikastopala. e se ohromitev pojavi v zgodnji dobi rasti, se spremenita tudi oblikain struktura stopala. Razvije se pravistrukturni pes equinus (Slika 1.)


41/411

/

L

HANSI VPIVI NA ST

,

/!

la 5 Prikaz biomehanske analize obremenitve kolka pri stoji na eni nogi pri treh razlinih oblikahstegneninega vratu Rje rezu/tiajoa sila Mje sila miic abduktorjev T je sila tee telesa (brez obremenjene

noge) a je roica miine sile, b je roica sile tee telesa: Levo - pri normalni obliki femoralnega vrat jerazmerje roic a b = 1: in R = x T sredina pri valgusni obliki je razmerje roic ab = 1 6 in R = 7x Tdesno pri varusni obliki je razmerje roic a2b1 = 1 in R = x

Zaradi tega je izredno pomembno, davse nepravilnosti, zlasti funkcionalnemotnje, ki se pojavijo med rastjo, zelonatanno preuimo, poskuamo doloitimonost razvojnih nepravilnosti (pro-gnoza in jih spremljamo v razvoju dokonca rasti ter ustrezno preventivnoukrepamo, da prepreimo nastanek no-vih sekundarnih deformacij .

la 6 Zaradi ohromitve dorzieksorjev je bolnik e kot otrok obremenjeval stopalo v skrajnem ekvinusnem poloaju j obremenitvi se jeprilagodila struktura stopala Kostne letvice v skonici in ostalih kostehstopala so vzdolno usmerjene.


42/411

2.UVODANAMNEZA

OSNOVE DAGNOSTEV ORTOPEDJ

KLININI PREGLED STATUSSponi somatski statusnspekcijaPapacijaPerkusijaAvskutacijaMeritve

eitve dolin spodnjih okoninNavidezna azlika v dolini spodnjih okoninAbsoutna dolina spodnje okonineunkcionana azlika v dolini spodnjih okonineitev gibjivosti sklepovObseg uda

Ugotavjanje nestabinosti skepovPasivno premikanje skepov

Orientacijski nevrooki preged v ortopedijiOientacijski nevoloki pegled motoine unkceReleksiOcena senzibiiteteObutek za poloajObutek za vibacijoObutek za dotik koeAvtonomne unkcije

V Antoli

Razlike v nevolokem statusu med okvao zgonjega n spodnjega

motoinega nevonaOSTALE DIAGNOSTINE METODE

Rentgensko sikanjeScintigrafijaLumbosakrana radikuografija (LSR)Raunanika tomografija (CT)Magnetna resonanca (MR)UtrazvokArtroskopijaNevrofiziooke preiskaveLaboratorijske preiskave

RAZLAGA REZULTATOV

40


43/411


44/411

2 OSNOV DIANOSTIK V ORTOP DIJ I

7 Anamnezi sledi poroanje o splonem somatskem statusu psihinostanje orientiranost febrilnost ikterinost kompenziranost in periferni

edemi bezgavke pulzi itd.8 Sledi ortopedski pregled naj prej opiemo vtis uporabo bergle nain hoje(antalgina druge vrste epanja).

KLININI PREGLED -STTUS

Sponi somatski status

Pri bolniku orientacisko ocenimoorientiranost kompenziranost morebit-ni obsto perifernih edemov miine sla-bosti in hitre utruenosti ortopnoemorebitno poavl anje podaljanega

izdiha pri dihanju in uporabe akcesornedihalne muskulature ocenimo barvo intrfiko koe sudomotorino funkcijostanje venskega sistema ocenimo tuditelesno temperaturo. Obvezno preveri-mo prisotnost perifernih ilnih utripov.

nspekcijaTo je pomemben del preiskave. Od

trenutka ko bolnik vstopi v ambulan-to ga opazujemo. Pomemben je videzbolnika ki je pri resnih boleznih obi-ajno spremenjen (prizadetost bledicatrpe izraz) . Opazujemo hoo ki je lahko

epaoa ali simetrino nepravilna. Ugo-tavljamo spremembo v dri spremem-be obrisov trupa od spredaj zadaj in sstrani spremenene fizioloke krivinehrbtenice nagib trupa kontrakturne

42

poloaje sklepov. Poleg tega poiemotudi morebitne brazgotine otekline inopazimo razlike v dolini tako spodnj ihkot zgornjih udov. Opazimo atrofijo

miic zlasti smo pozorni na miice stegen goleni in tudi ramenskega obroakjer so atrofije takoj precej oitne Ogle-damo si mesta lokalnega otekanja inperiferne edeme. Pri koi nas zanima cianoza pigmentacij a rdeina in e e koasvetlea opazujemo tudi morebitnespremembe na nohtih. Ocenimo tudi

varus in valgus deformacije na razlinihsklepih Koleno in komolec se nahajatafizioloko v rahlem valgusnem poloaju(57 stopinj ) (Slika 2 1

B

lka 2 . 1 vrne deorci;eB vgne deorci;e


45/411

apacija

Pri preiskavi bonika z rokami otipamo in natanno preiemo predvsemmesta, na kateri bonik uti teave Pri

tem seveda upotevamo, da so pogostoboeine ako tudi preneene iz notranj i organov ai iz drugi predeov namiinoskeletnem sistemu in zato moramo palpirati tudi druge dee teesa, kj erbolnik sicer ne navaja bolein Tako naprimer pri boeina v koku obvezno

papiramo tudi trebu, naredimo bimanuano papacijo edvic in orientacijskipreged trebua Pri boeem koenu nprobvezno pregedamo tudi kok Naboei dei ugotavjamo kono temperaturo, napetost koe in podkoja Spapacijo ugotavjamo, ai je otekinaedem, vnetni initrat, iziv v skepu,

absces ai ematom Znaino za ematom ai cisto, j e naponjena s tekoino, je, da obstaja uktuacija v dvepravokotni smere Pri pregedu moramo upotevati, da miica uktuira vpreni smeri in ne v vzdoni smeri intako ako oimo cisto od miine izbo

ine Tipjemo vrstost miic in ocenjuj emo miino napetost Poiemo poveane bezgavke, otipamo perierne ineutripe in ji primerjamo na obe strane Pri koenskem skepu izvedemo testpritiska pogaice ob stisku aterani recesusov (baottement test) in ugotovi

mo, e je prisoten iziv v skepu Pri pregedu poskuamo ugotoviti, ai je povean obseg koena posledica otekanja vkolenu intraartikuarno ai pa je mordaposedica zadebelitve drugi deov ko

G STATS

lena (meki dei, osteoiti), ki prav takoako povzroijo povean obseg Obseg,na primer kolena, je znaino poveanpri artrotini sprememba, za katereso znailni osteoiti in zadebeitev struk

tur okrog kolenskega skepa Obseg jepovean tudi pri ekstraartikuarni stanji (npr prepatearni bursitis, popiteana cista) , ako pa tudi pri goboki venski trombozi

erkuija

Perkutiramo mesta, kjer so perierniivci ako stisnjeni Pri zaetju periernega ivca se pri perkusij i pojavja Tineov znak, pri katerem se obutek mravjinenja ai elektrike razirja v distanosmer (ako tudi proksimano) po ivcuPerkutiramo ako v predeu Guyonove

ga kanaa, medianusa v zapestj u, za eksornim epikondiom komoca, na izstopiu zunanjega podkonega stegenskega ivca pod spino iiako anterior superior ter na notranji strani koena

vkultacija

Avskutacija je pomembna pri iskanju anevrizem ai arteriovenski zvezPri nekateri vnetji tetiv nastane pripremikanju tetive prasketanje oziromakripanje, ki je podobno zvokom, ki nastaj ajo pri oji po sveem snegu Ti zvo

ki so znaini za tendovaginitis krepitans, ki ako nastane na zapestni tetiva (npr m extensor poicis, m extensor carpi radiais) ai na goeni (nprm tibiais anterior)

43


46/411

2 OSNOVE DANOSTKE V ORTOPEDJ

eive

Meritve so v ortopediji izredno po-membne Izmerj ene vrednosti, ki so zapisane, bodo odlino sluile pri kontrol-nem pregledu in za spremljanj e bolniko-vega zdravljenja (Slika 2.2).

Merite di sdjh

Razlikujemo navidezno, absolutno infunkcionalno razliko v dolini spodnjih

udov (Slika 2.3). Pravilni vtis o dolini

la 2. 2 Prpmk pr knnm prdu kmrksn kadv, mrn rak,svnnca, svka, , sskp, dc za pdaan.

spodnj ih udov pri posameznem bolnikudobimo ele z ugotavljanjem vseh trehdolin, hkrati pa je za pravilno interpretacijo potrebno upotevati tudi obsegegiblj ivosti in obstoj morebitnih kontrak-turnih poloajev sepov

44

Nidez rzi dli sdjhi

Navidezna razlika v dolini spodnjihudov nastane zaradi nagiba medenice

Nekateri to razliko imenujejo tudirelativna dolina Navidezno dolinomerimo od popka do notranjega glenja,za vsako stran posebej Pri meritviistoasno opazujemo lego medenice (glede na poloaj sprednjih spin) Pri tem jespodnj i ud v osi trupa n e glede na lego

medenice medenice ne poravnavamo

.

Prav poevna lega medenice namreustvarja vt is razlike v dolini e j e naprimer medenica na eni strani dvignjenain je spodnji ud na tej strani posledinov addukcijskem poloaju, na nasprotnistrani pa v abdukcijskem poloaju

herman - srakarjeva ortopedija, ii. izdaja (2006) [si]

Documents