L E T O X T V I Z D A J A C P » G O R E N J S K I T I S K «

• U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R

* G L A V N I U R E D N I K S L A V K O

B E Z N I K - O D G O V O R N I U R E D ­

N I K G R E G O R K O C I J A N - T E L . :

U R E D N I Š T V O I N U P R A V A 21 -90 ,

G L A V N I U R E D N I K 2 4 - 7 5 - T E ­

K O Č I R A C . P R I K O M U N A L N I

B A N K I V K R A N J U 6 0 7 - 7 0 - 1 - 1 3 5

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E

K F A N J , S O B O T A , tLNOVEMTTRA 1 9 6 * ST. 128

D E L O V N E G A

I Z H A J A O D O K T O B R A 1947 K O T

T E D N I K - O D 1. J A N U A R J A 1953

K O T P O L T E D N I K - O D 1. J A ­

N U A R J A 1960 T R I K R A T T E ­

D E N S K O : O B P O N E D E L J K I H ,

S R E D A H I N S O B O T A H - L E T N A

NAROČNINA 900 D I N , MESEČ­

N A NAROČNINA 75 D I N , P O ­

S A M E Z N A ŠTEVILKA 10 D I N

L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

S s k u p n i m i n a p o r i

r e p r e c u j m o n e s r e č e TUDI PO OBČINAH KOxNFERrEN€E'0 V<ARNOSTI

Pogled v dvorano OLO Kranj med zborom volivcev terena Kranj—Center

D v a z a v a r o v a l n a z a v o d a v o k r a j

K R A N J , 9. novembra — Zlast i ' * a i m i v i točki dnevnega reda J1 skupne seje obeh zborov O b L O Kranj sta b i l i poročilo komisi je

sodelovanje s tu j im i mesti i n U s tanovi tov »varovalnega zavoda Y K ran ju .

2e 1956. leta se je O b L O K r a n j p r ' 2adeva l naj t i ožjo povezavo z ^ka t e r im i tu j im i mest i . Pr i zade­l a

niso razočarala, saj so b i l i a l i dve pozneje vzpostavl jeni

s f rancoskim mestom L a P'otat in z angleškim mestom Conwentry. Iskanje takšne med -tocKtne povezave n i b i lo lahko, saj Je bi lo treba najt i ne glede na obliko družbene ureditve p r imer ­j a partnerja, k i b i pomagal u t r J e v a t i te pr i jate l jske vezi na J ^ o v i strpnost i i n iskrenost i . P l o v n i ci l j teh st ikov je medse-?°Jno izmenjavanje mnenj in i z -^ e n j s področja družbenega W no nazadnje izmenjave mladine

počitnicami, takšno izmenjave mladine

j * Pri •;;<> že 1968. leta, ko je leto­valo v L a C : o?atu 37 na.ših d i j a -° v . mdtem ko jo skup ina f ran-

~°*kih mladincev letovala v K r a -2jj Takšna izmenjava je postala

sta lna ob l ika st ikov med b c ^ a mestoma.

j ^ z a d e v a n j a , da b i take s t ike razširili, so nam približala še

J J ^ o O ldham v A n g l i j i . A k t o • T r o v a n j u je b i l podpisan apr i l a - o« v K r a n j u , ko se je tu m u -' a tamošnja delegaci ja. V drug i lovici avgusta pa j e de'.egacija

J ^ j s k o občine ob iska la O ldham. ž e » da se bodo e t ik i med obema

mestoma zelo okrep i l i . Podobne s t ike s i K r a n j pr izadeva vzposta­v i t i tud i z Be l j akom.

Zan im i vo je b i lo tud i vprašanje reorganizaci je zavarovalne službe v zvez i z zakonom o zavarova ln i ­cah i n zavarova ln i skupnost i . Do­sedanji zavarova ln i zavodi , k i so posloval i za celotno področje okra ja bodo 6 tem zakonom u k i ­njeni . Namesto n j ih pa bo lahko občinski l judsk i odbor sam a l i pa skupno z več občinskimi l j u d s k i ­m i odbor i ustanov i l lastno zava­rovalnico. N a posvetu predsedni ­kov občinskih l judsk ih odborov 26. oktobra letos je prišlo do spo­razuma, da se namesto bivšega zavarovalnega zavoda na območju okra ja K r a n j ustanovita dve za ­varova ln ic i , i n s icer v K r a n j u i n na Jesenicah. Zavarova ln i c i v K r a n j u b i ustanov i l i skupaj ob­činski l judsk i odbori K r a n j , R a ­dov l j i ca . Skofja L o k a in Tržič. O b L O Jesenice p a bi ustanovi ! svojo zavarovalnico, k i b i delovala na področju jeseniška občine. Reorganizaci jo dosedanjega zava­rovalnega zavoda narekuje jo p red­vsem ekonomski razlogi , poslovni prostori pa tudi nezadostno šte­v i l o kadrov. Zavarova ln i ca v K r a ­n ju naj b i ime la sedež v nov i s tavbi na Z latem po l ju , poslovala pa naj bi na območju občin — ustanovitel j ic . K e r b i ime la no ­voustanovl jena zavarova ln ica vse pogoje za uspešno poslovanje, so odborn ik i predlog o ustanov i tv i taksnega zavarovalnega zavoda soglasno spre je l i .

S . S .

K r a n j , 10. novembra — Danes dopoldne so se v K l u b a pro i zva­jalcev zbra l i na pobudo OSS K r a n j i n Okra jnega zavoda za socialno zavarovance nekater i varnostni inženirji i n t ehn ik i , posamezni so-, oiaJ-ni de lavc i . iT gospodarskih ©rg&niza-taj, zastopniki občinskih i n ­špekcij za delo i n dm.33 na okra jn i k<wrferenoi za varnost. Današnja konferenca j s k l jub temu, da udeležba n i bala polnoštevilna, ne-dvemno uspela, saj j e odk r i l a številne probleme v zvezi z varnostjo pr i de lu i n drugod ter da la napotke za Mržnje občinske konference o varnost i .

Iz uvodnega referata in poz- | V pr ihodnje bodo mora l i organi [netep razprave povzemamo, da je 1 delavskega samouprav l jan ja po-! služba higiensko-tehnrične varno- gosteje razprav l ja t i tudi o higa->sti p r i svo jem de lu pogosto na le - (ensko-tehni-čni službi. Inšpekcijski {tela n a ovire . S t rokovn jak i s po- ' pregledi v kmet i j s tvu , t rgov ini i n dročja varnost i večkrat n iso našli I gostinstvu so namreč pokaza l i ,

J razumevanja p r i vod i ln ih usluž-ida več kako r 70 odstotkov vseh 1 bencin v podjet j ih. Zato bo ds l o J samoupravn ih organov n i od igra-' higiensko-tehnične službe uspešno l o n a tem področju t iste vloge, le tedaj, k o bo postala naloga z a j k i b i jo nedvomno moralo. D a -pospeševanjo varnost i sestavni de l inašnja razprava je med osta l im vsakdanj ih sk rb i tako neposrednih | potrd i la tud i to, da samo z u r a d -

j proizvajalcev kakor tud i vodstva j n i m i inšpekcijskimi preg ledi ne I podjeti j . I bomo obvarova l i proizvajalcev

Pod geslom: ARMADA — LJUDSTVO

V počastitev 20-leiaice revolucije in 20-letnice ustanovitve JLA K r a n j , 10. novembra — Včeraj popoldne se je v K r a n j u sestal

Okra jn i odbor za proslavo 20-letnice revoluci je . Sestanku so pr iso­stvoval i tudi predstavnv ivk i občinskih odborov S Z D L i n predstav­n i k i odborov za proslavo 29-letnice revoluci je . Pogovor i l i so se o letošnjih pr i red i tvah v počastitev J L A . T a prazn ik smo sicer vsako leto p r imemo počastili z akademi jami i td. , toda letos dob iva to praznovanje poseben pcmen spričo 20-letnice revo luc i je i n 20-letnice ustanovitve same J L A .

K o t so se pomen i l i , naj b i ob­činski odbor i skupno s predstav­n i k i enet J L A i zde la l i načrt praz ­novanja, k i naj b i se letos razši­r i l o na ves december. G l a v n i no­si lec celotne organizaci je naj bodo občinski odbori S Z D L . Osrednja ob l i ka pr i red i tev naj b i b i l i ob isk i ko lekt ivov , organizaci j i n šol k vojaškim enotam i n tud i obratno. Tako naj bi državljani čimbolj spoznal i življenje, delo i n tud i obrambno sposobnosti naših vo ja­ških enot. H k r a t i pa naj b i tud i p r ipadn ik i J L A z ob i sk i i n razgo­vor i v de lovn ih ko l ek t i v ih , razn ih odborih i td. s l ed i l i ekonomsk i in družbeni razvoj, od katerega j i h življenje de lno oddal juje v času odsluževanja kadrovskega roka . T u d i s t i k i s šolo naj b i se letos še bolj pog lobi l i . Zato je p redv i ­deno, da bi šli naprej od doseda­nje ob l ike predavanja oz i roma pr ipovedovanja o dogodkih N O B na šolah, ka r so navadno oprav­l j a l i s tar i borc i i n preds tavn ik i vojske. Letos naj b i k a r otroke povab i l i v vojaške enote, j i m tam pripovedoval i dogodke, razkazova­l i razno orožje in naprave,• k a r je za mlado zelo zan imivo . Predv ide ­no je tud i srečanje članov p l a ­ninskega društva s p l an inc i J L A

in podobno. K o n k r e t n o pa se bodo o teh pr i r ed i t vah še pomen i l i v o k v i r u občin. V K r a n j u i n v Skof j i L o k i so že i zde la l i prve v;ninke pr iredi tev. V K r a n j u

zlast i predvidevajo vsestransko športno tekmovanje med ek ipami J L A n a en i i n ek ipami rezervn ih oficirjev, inva l idov i n Zveze bor­cev n a drug i s t ran i . V Skof j i L o k i pr iprav l ja jo tud i posebno razsta­vo sodobne tehnične opreme J L A in druge pr i red i tve .

P rav tako so n a sestanku govo­r i l i o osrednji ok ra jn i pros lav i v počastitev J L A , k i bo v sk lopu občinskega p razn ika v drug i polo­v ic i decembra v škofjeloški občini.

Pr i red i tve bodo hkra t i v spomin 20 - letnice tako imenovane po l jan­ske vstaje i n se bodo končale s t rad i c i ona ln imi pros lavami v Dražgošah 14. januar ja 1932. leta.

K . M .

pred poškodbami. N a tem mostu* i n v tem položaju je namreč l a h ­k o uspešna samo vzgoja ljsodi. De ­l o v n i k o l e k t i v i se morajo zave­dat i , d a so prav de lovni pegoj i izredno pomemšbna. Zato morajo ne -pcsredini pro izva ja lc i sami sprot i opozarjati n a napake i n zahtevat i od p r i s t o jn ih organov, d a " te po ­manjk l j i vos t i tudd odpravi jo. V tej s m e r i o z i r oma v vzgoj i l judi ' samih, -naj bo v pr ihodnje težiSče de la higiesko-tehnične stužbe.

Vzgo ja proizvaja lcev j e za G o ­renjsko ' še posebno pomembna, predvsem zato, k e r se v gorenj­s k i indus t r i j i zapostujejo l judje , k i so s pro izvodnjo dokaj šibko a h p a sp loh raso seznanjeni . Z a ­to n iso r edk i p r imer i , da se ti. ponesrečijo že takoj p r v i dan. N a število nesreč vp l i va jo tod i ne ­urejene družinske razmere, ka r potrjujejo številne izkušnje.

Ponekod so osebni p re j emki delovodi j odv isn i tudi od števila nesreč v posameznem mesecu (Železarna Jesenice). Vendar pa j e ta s is tem bolj a l i manj po­manjk l j i v . Pogosto se namreč p r i ­p e t i nesreča, za katero delovodja sploh n i odgovoren, k e r je pone-srečencu n u d i l zaščitna sredstva, a j i h j e ta odk l on i l o z i roma j i h p r i d e lu n i uporabl ja l . K l j u b te­m u pa nadre jenemu znižajo ošab­ne pre jemke za določen znesek. Obratno p a se l a h k o p r imer i , d a i m a delovodja višje pre jemke za ­to ,ker v obratu n i b i l o nezgode,

(Nadaljevanje na 2. str.)

Osamosvojitev Kluba gospodarstvenikov

Tržič (B. F.) V ponedeljek je .čine. Razen tega naj b i K l u b go-U O K l u b a gospodarstvenikov T r - spodarstvenikov po iska l tudi onot-žič razprav l ja l o pr ip ravah n a let- .no metodologijo zb i ranja podat­no skupščino, k i bo konec novem- kov i z gospodarstva, k i bi j i h bra. Osnovno, k a r naj b i da la t a l ahko kor i s t i l e vse. organizaci je i n skuščina, je osamosvojitev K l u b a j vs i občinski forumi n a območju gospodarstvenikov — i n razumlj i ­vo — dobre predloge za sestavo programa de la K l u b a . Program

dela b i mora l zajemati predvsem

komune. Z ustanovitv i jo sekci j računovodij i n knj igovodi j pa naj b i konkre tno razprav l j a l i o eko­nomsk ih prob lemih v ko l ek t i v ih ,

razpravo okrog izdelave družbenih 1 z last i pa o s is temu nagrajevanja l e t n i h p ianov gospodarskih o r - Iv določenih gospodarskih organ i -

ganizacij i n 5- letnega p lana ob- ' zac i jah.

Kaj je trenutno zamegiilo glavne probleme v šolstvu

Šablonsko t očkovan j e Ž I V L J E N J S K O O C E N J E V A N J E P O S A M E Z N I K O V O B » V Z O R Č N E M « T O Č K O V A N J U

P O V Z R O Č A V P O S A M E Z N I H K O L E K T I V I H V E Č Š K O D E K O T K O R I S T I

K r a n j , ifl. novembra - K o l e k t i v i po naših šolah morajo do k«»n-p * leta izdelat i svojo programe in proračune, po kater ih bodo potoni " t r a v n i odbori skladov za šolstvo pr i O b L O skušali najti mer i l a ** delitev sredstev. Hk ra t i morajo ko lekt i v i najt i način, kako /mo-^aj kolekt ivov de l i t i osebne d oh mike po s tvarn i zaslugi oz i roma V r ednos t i vsakega posameznega člana.

I

^ • k a je b i l a ena i zmed ugoto- I uve l jav i j anja šolsko reforme v t o v na današnji sej i predsed- praks i . P r i občinskih r

< ,1 . , „,., , . : s v . - Vv.-t ih deluje jo posebne komis i j e , 1* v K r a n j u , k o so razprav l ja l i k i pomagajo odstranjevat i razne

^•katerih p rob lemih i n težavah težave i n uve l jav l ja t i v dolu t i -

Vse več zaupanja mladim itn* ^ " i ' n l o t i h op* * «™ 0 . d a

samoupravni organi v pod-l n

J ' h m tudi vodstva družbenih >„, Mitičnih organizaci j vse več

' U r i n « : . . 1 , JI i r - J v - ! n " " i . ' i v m l a d o l j u d i . Vodno V Mlad ih je namreč izvo l jeno ^J^fhoupravnc organe in druga W T V a našega družbenega živ-

H T ° * ° u 8 o t o v i l i d a n a 9 -

ff" P lonumu Okrajnega k o m l -0

, a 2K.S V K r a n j u , ko «0 govor i l i I t^Poc iab l jun ju in razporejanju

W ° V p r l n u e i - H k r a t i 8 0 u K o U w -V) ' d « so organizaci je, ustanove

U r u S t v a vse bolj samostojne v |^<*e lu . j t a r j e povsem prav.

u a ao. (Mki b i v ob­

činskih o k v i r i h ime l i boljšo ev i ­denco o vzgoj i in uve l jav l jan ju posameznih l jud i v javnem i n družbenem življenju. Za nj ihovo šolanje In usposabljanje daje družba ve l ika sredstva. Toda z uspehi tega šolanja, s težavami in problemi , k i j i h včasih imnjo ti l judjo, ko se vrnejo na delo in prevzamejo razne družbeno ob­veznosti, pa so skoraj nihče nI načrtno ukvar ja l . S k l e n i l i so. da Je treba dajat i mlademu človeku več pomoči, m u svetovat i i n ga usmerjati v tisto delo, k i fia naj­bolj veseli in k jer Ima najve. pogojev za <*s< bn<> zadošce 1 j t* in

l vMustrunskj razvoju K. M .

:-).<• .'ru>ft> no irn samoupravno or­gane, k i so za to pr is to jn i . V e n ­dar j e pr i tem precej težav. T re ­nutno, ko t je b i l o nočemo, učni kader n a šolah največ govori o analitičnem ocenjevanju posamez­n ikov s pomočjo točkovanja. P r i tem pa se mars ik je dogaja, da je to ocenjevanje povsem neždvljen-sfico i n ne upošteva t i s t ih mora l ­n i h i n družbenih f a k o r j v, k i p a bi • mora l i b i t i p r i tem ocenjeva­nju odločilni. M e n i l i so, da tako ocenjevanje mnraikje v . j škodu­je kot kor i s t i , zhusti spričo tega, da v šolstvu n i tak ih tehnoloških pokazatel jev in mer i l kot v i n d u ­s t r i j i .

Osnovna misel je b i la , d a Je treba iskat i nove ob l ike pr i jemov dola ne le v šolskih ko l ek t i v ih , marve " tudi v svet ih za šolstvo, v upravn ih odbor ih skladov za šolstvo, pr i razn ih pedagoških za­vodih in podobno, zakaj vse do-s"dan;o obl iko no odraz stanja in potreb solo v s tarem smis lu . Te zaključke bodo posredoval i nu pos. bne/ri p l enumu Okrajnega odbora S Z D L , k i bo razpravljal p.*,- I'o j o uve l jav l jan ju novega ^bictlciiui v ..iiiiAvu. — K . M ,

Ze pred sejo ljudskega odbora se odborniki pomenijo o t o n in onem (pred sejo O b L O Skof ja Loka)

•t . MamnaHiHiTiinrtrtia^irii^

O B R A Z I I N

P O J A V I Zgodovinske zmote se običajno

maščujejo nad t i s t im i , k i so j i h zak r i v i l i . Po ne vem čigavi zas lug i svet živi v f ikc i j i , k i izhaja iz površnosti i n malomarnost i . Staro načelo, d a k r i vde ne smemo po­sploševati n a vse, je postal zakon, k i j e s praktičnih v id ikov pus t i l v »senci zaAčite*> tudi tiste, k i so dejansko k r i v i . Človeku ne pade n a pamet, d:i bi mora l i po nekem aritmetičnem zaporedju odrezat i glave vsakemu desetemu preb i va l ­cu, k i je k r i v a l i n i k r i v . Takšno kaznovanje bi zgubi lo vsak r a z u ­men smoter. Zakaj v is l ice ver­jetno niso dovol j , da nek i narod

spozna svojo k r i v d o i n jo spre jme kot mora lno breme, k i razjeda njegov človeški ponos.

K a j j e nastalo iz nemškega preporoda to l iko let po vojni? N a prv i pogled zopet težko razočara­nje, d vomi i n pomis lek i , da ta narod n i našel pot i i z slepe ul ice . Ze l ena luč, k i b i pomeni la p remik na boljše, ugaša vedno bolj pod obtežilnimi dejanj i posameznikov i n o rgan iz i ran ih s k u p i n .

skup ina nemških iz le tn ikov . K a k ­šen mora b i t i l i k človeka, k i se ob teh 6trašnih pr i zo r ih v samicah ne zgrozi nad početjem nacistič­n i h k r v n i k o v ? Ob odhodu so p r i ­k r i t o zap isa l i v knj igo vt isov: »Nemci smo k l jub temu lahko ponosni !*<

T o so b i l i zadnj i Nemci , k i so prišli v begunjske zapore.

Letos j e s k u p i n a nemških t u r i ­stov ob iska la zloglasno taborišče

Usoda resnice N i mogoče zamolčati k r on ike

dejanj, k i tako upravičeno v zbu­jajo sume. da nemški vo lkov i n iso menja l i d lake .

M i n i l o je pet, šest let. Takra t je oskrun i l par t i zanski spomenik nt r n ' k i študent, k i j e b i l p remlad , da bi vedel, kaj je b i l a zadnja vojna. K a j vse n i počenjal?

L a n i je ob iska la begunjski zapor

Auschvvitz. M e d n j i m i so b i l i tak i , k| so fotografiral i i n pr igovar ja l i .

Nekdo , je na ves glas de ja l : »Vse to je laž, nesramna laž. To so de la l i Po l j ak i s svo j imi l judmi . M i takrat n ismo ime l i časa . . . bo r i l i smo se za višje ci l je . . .

Ta, k i je govori l , je b i l zopet Nemec.

Zdravko Tomaže j

UmilJW!UalttlltatflHi{aMUW

1

nmnnnmiOTimmM •uuuiiiiiiiiiiiti:iii!iii:ii!iiiuiiiininiiim^

•frJMsjV

Vračarićcv primer ln pet dni nacistične samovolj« v Miinche-na ni rešen i njegovo izpustit­vijo iz zapora in ustavitvijo po-

KROGLICE NAMESTO PUSK

Pred 16. leti, to j « 11. novembra 19-15, so b i le p r i na« zgodovinske vol i tve, k i so odločale o usodi Jugoslavi je . V o l i v c i so se mora l i t ist i dan svobodno oprede l i t i za prihodnjo ureditev pri nas. P r i tem sta bili dve izbiri: povratak na staro ob l iko monarhi je ali pa potrditev nove l judske republ ike , ki se j « rodila med štiriletnim bo­jem proti okupatorju in njegovim notran j im pomagačem. Slo je to­rej za usodno pre lomnico Jugo­s lav i je . Dasi se je b i l a velika ve­čina prebiva ls tva že oprede l i la v času NOB za novo uredite", so vendar določene mednarodne ob­veznosti zahtevale le formalno potrditev tega stanja. To je Se posebno zahtevala kraljevska vla­da, ki Je bila v Londonu, ln po­samezne njej naklonjene politične •kupine v inozemstvu. Končno Je to bil tudi sklep II. zasedanja AVNOJ, da se po osvoboditvi za­gotovi prebivalstvu svobodno in tajno izbiro oblike vladavine.

Narodni front Jugoslavije oziro­ma Osvobodilna fronta v Sloveni­ji se je spričo tega pripravljala na ta dogodek. Na vsakem volišču sta bili dve skrinjici — »za kralja in za Tita« - kot so takrat ljudje rekli. Vsak volivec je dobil krog­lico, ki jo je odvrgel v eno ali drugo skrinjico. Tajnost je bila povsem zagotovljena. Zato so skrbe le posebne komisije. Izidi teh volitev pa so celo prijetno iznenadili. Kar 98 odstotkov vo­livcev je namreč glasovalo za med narodnoosvobodilno borbo pribor-jeno OF in samo 4 odstotke za stari režim. V tem se Je pokazala moč ln enotnost revolucile. Prav tisto ka r so prej zahtevali s pu-Sko v roki, so izrazili tudi s taj­n i m i volilnimi kroglicami.

SPREJEM V TRSTENIKU

Osemnajst borcev II. batal jona Kokrškega odreda je 12. novem­bra 1944. leta razb i lo i n končalo kolono belogardistov pri T r s t en i -ku. Kbkrlkl odred se je malo prej vrnil iz Štajerske močno oboro­žen. Hkrati pa so tisto jesen Nemci s pomočjo izdajalcev od­krili in uničili vrsto naSih bun­kerjev pod Kriško goro. S t o r i l ­cem in Dobfda, Zato so se parti­zan: ocVočlli za akc i jo v dol ino, k Bal °i b i l ongovor na vse to.

V noči med 11. I I 12. novem­brom se je manjša, a dobro obo-folerta skupina borcev spust i la |g| •! severne s t rani Storžiča čez Pol jane prot i T rs t en iku . Tisti dan so n~mr-avf.il belogardisti p r i t i v večjom številu iz K r a n j a , se ude­ležiti Ug&abja v Trsteniku in za-t<m v dokaz svo j ih »bojnih spo­sobnosti« iti rudi na lov za pa r t i ­zan i .

Partlssnl so to zvedeli. Pričaka­li l n -sprejeli- so Jih ob cesti

malo pred Tmtenikom. Nenadoma so se na belogardiste usula svin-čenke lz Štirih strojnic, dveh br­zostrelk in 12 pušk. Belogardisti so čutili part i zansko premoč in se razbežali. Toda samo dva sta u Ha zdrava. Na mestu Je oble­žalo 18 mrtvih, 27 pa Jih je bilo hujše ali lažje ranjenih. V pomoč so jim brž p r iha ja l i tanki iz Kra­nja i n nova kolona belogardistov. Toda partizani so se hitro umak­nili in lx gozda nad vasjo samo še opazoval i premikanje sovražnih enot. Tista lekcija je bila oster opomin domaČim pomagačem, ki so izdajali lasten narod.

VESELJE V ISKRI

Enajstega novembra 1948. leta so v Iskri končali prva dva kino­projektorja. Slutila sta ta prvo predvajanje znanega filma »Na svoji zemlji«. Kolektiv Iskre se Je tega uspeha upravičeno vese­lil, saj je to pomenil korak na­prej pri razvoju te tovarne.

navadi. Tudi odnos do nacistič- Jeil vse, ki so se borili proti rekali sodbe brez sodnega po- § ne nemške preteklosti bi moral gestapovcem, ki jih sedanje za- stopka na hitro reko. Toda t* 1 biti znan vsaj tistim, ki si la- hodnonenuko pravosodje Miti s jc stvar Nemcev samih. Ni P* I stijo pravico, da govorijo v taktno doslednostjo. Odvzem neni'.ka slvar, če si U.siijo prs- | pravniškem jeziku ln zagovar- prostosti Vračariču nt bil napad vice, da zapirajo ljudi, ki po g Jajo zakone. Najmanj bi se bor- samo na njegovo prostost, tem- moralnih ln pravnih zakonih ne g ei odporniškega gibanja smeli ved na vse žrtve, žive ln mrtve, bi smeli bili preganjani. Slrauss. | preganjati v državi, ki je t.iko kd so dale svoj delel *a zmago ki Je z zahodnonem ke strani |

svopsa. Protizakonito preganja- odgovorna ta zločine v minuli nad nemškim nacizmom. prvi govoril o Vračaru everfl § nje jugoslovanskega državljana vojni. Ce jim že ne marajo iz- Težko Je v tem izračunanem primeru, je izjavil, da o t. kne g

, p r v o b o r c a V r*&*rića, kazovati časti, da so jih rešHI dejanju verjeti, da bonnska vi a- stvari v prihodnosti no bodo do- f njegova aretacija, ki Je v na­sprotju s človeškimi pravicami. In postopek zahodnonemšklh ob­lasti v zaporu odkrivajo žalost­no resnico, da si je zahodno-nemlko pravosodje naložilo ze­lo sramotno nalogo, da pred očmi vsega sveti preganja lju­di, kj so »zagrešili« stvari, ki so vsakemu poštenemu človeku v ponos. Za hodno nemško pravo­sodje Je postale coklja zakone-

V imenu kljukastega križa največjega zla, kar ga pomni da ni vedela za početja pravo- gajalc. V škripcih je pač vsak človeštvo, potem bi pričakovali, da bi bili toliko obzirni in spo­štovali običaje, ki so splošno v svetu priznani.

Kakšno j « bilo ozadje V rata­ri čeve ga preganjanja, nI težko

daje kljukastega kriza. Zakaj ni rnzvozljatl. Pravosodne oblasti v mogoče molče preko tega, d~a Je Zahodni Nemčiji so imele na­javiti tožilec Zvezne republike m e n diskreditirati borbo proti dr. Gulden privlekel tiralico iz nacističnemu nasilju ln dokaza-geatapovskega arhiva, na kateri da Imajo na osnovi haške je bil viden še veiikonemški konvencije pravico preganjati orel s kljukastim križem in vsakogar, ki se Je med drugo podpisi tistih krvnikov, ki so po svetovno vojno boril proti nem-••gfOtlMlIl in drv si h na»m me- škemu nasilju. Ce Je ta »teza« aodaača v Zahodni Nemčiji stih obešali rodoljube po tele- nemSkih pravnikov opravičilo za neodvisna. Neodvisna v kak* ne m ionskih drogovih. Zahodna samovoljni odvzem prostosti smislu? Ali ni njihova neodvis-Nemčija je z mednarodnimi po- Vračariču. potem moramo po- notri okrnjena že s tem. da je v godbami prevzela obveznosti, ki vediti. da bodo vsi nemški za- zahodnonemškem pravosodju Se ji točno nalagajo dela in sicer pori in ozemlje cele Zahodne veliko število sodnikov in to-nasprotna, kot so zadnja leta v Nemčije premajhni, da bi spre- žllcev, ki so v času Hitlerja lz-

sodnih oblasti v Koblenzu in Izgovor dober. Tudi tak, ki ga za politično preteklost ncmlklh Je našel zahodnonem.sk! obramb-javnih tožilcev in sodnikov, ni minister. Strauss Je dejal, da Vedenje Bonna v zvezi s po- bi bilo treba pozabiti nacistične stopkom Javnega tožilstva- ln zločine in da bi jih bilo treba mOnchenske policije pa Je bilo likvidirati obenem z drugo sve­ta k!mo, da se Je dobil vtis, da tovno vojno, ksr — kot Je de­se Bonn z dejanjem .strinja, če Jal — »takratnih razmer v div-f.e tega uradno ne odobrava, jem In strašnem vojnem času ni Nemške oblasti tudi niso lorde mogoče obnoviti v miru P° za potrebno, da bi se opravičile, dvajsetih letih.« Kaj res večina Pod pritiskom svetovnega jav- ljudi v Zahodni Nemčiji na ce­ne ga mnenja pa je postalo »etri- lu z obrambnim ministrom cem« v Bonnu malo preveč ne- Straussem ne vidi ali noče vi-rodno. Naposled so izjavili, da deti razlike v tako preprosti

stvari. Izenačevati odporniško gibanje z nacističnimi zločini j « skrajna nesramnost. Ta dva pojma lahko istoveti samo člo­vek, ki sam nima čistih prstov.

Zdrav ko Tomažej

MII!IIIIIUII!IIIIIIUI!LHIIi!!IUtM giiniUlilBlUUHOlUlinn

V novembru izvenšolska de javnos t Gospodinjska Šola, ki je začela

s poukom na Jesenicah 1. okto­bra, je delovala prej v Poljčah skupaj s kmetijsko šolo. Zato, ker je na Jesenicah te dlje časa pro­blem, kako zaposl i t i žene in z a ­rad i dokaj razvi tega tu r i zma v občini, so šolo prenesl i n a Jese­nice. Pomanjkanje kva l i f i c i rane­ga kuharskega kadra v obratih družbene prehrane na Jesenicah, j e prav tako narekovalo ustano­vi tev tovrstne šole. Obč.nski l j u d ­ski odbor je pomagal, da jo Soia lahko pričela z de lom.

Šolanje traja dve leti in se je letos v prvi l e tn ik vpisalo 20 de­kle t , ki so končale 8 razredov osnovne šole. Od toh j i h je 17 iz jeseniško i n radovljiške občine, 3 pa so iz d rug ih s lovensk ih ok ra ­jev. Drug i le tnik bo začel s po­ukom 1. februarja prehodnje l e ­to. Van j j e vp i san ih 26 deklet.

Pouk traja trikrat tedensko ves dan, trikrat tedensko pa po pol dneva. Kadar so učenke ves dan pri pouku , pripravijo kos i l o in vsak dan mal ico po točnih recep­t ih. Izračunajo vrednost kos i l a , koliko ka l o r i j vsebuje i n podob­no. Razen te~ra gre vsak dan 5 učenk n a prakso v šolsko kuh in j o na Jesenicah.

Medtem k o pouk na soli poteka v redu, šola še n i začela z i z -venšolsko dejavnostjo, z r a zn im i tečaji za Jeseniške gospodinje i n podobno. S temi seminar j i bodo začeli še ta mesec. Obsegal i bodo vrsto zanimivih tem. kot na pri­mer prehrana dojenčka, dietična prehrana, hitro p r ip rav l j ena k o ­si la ln mal ice, spoznavanje na j ­različnejših tehničnih pripomoč­kov v gospodinjstvu in podobno.

M. 2ivkovič

S skupn imi napor i (Nadaljevanje s 1. strani)

čeprav to n i njegova zasluga. Z a ­to so udeleženci današnjo ko - f e -ronce men i l i , d a bi b i lo smotrno, da b i omenjeno problemat iko re­ševal Širši k rog l jud i na konkre t ­n ih p r imer ih .

Del razprave je bit posvečen rudi po znavan ju nadomestila za čas delovno nezmo/nosti. P r i vsem tem namreč nastopajo določena nesorazmerja, zato so udeleženci današnje konference priporočili OSS. naj zadevo temeljito pre­uči ln s tem v zvezi sprejme tudi ustrezne sklepe, ki jih bodo pred­ložili pristojnim organom.

D a n a * n ' a razprava Je obravna­vala šta.ilnc probleme, k i jih žal nc moremo na tem mestu podrob­neje ana l i z i ra t i . Ponekod je n a m ­reč še vedno zakoren i r jma misel, da za varstveno elužbo ni po­trebno znanje oziroma da Je za­njo vsakdo spcsoben. Prav tako pogosto verjetno preozko gleda­mo na službo hifflensko-tehnične varnosti, ker mislimo, da Je njen namen samo v tem, da prepre­čuj* aesreCO pri delu v tovarni. Pri tem pa pozabljamo, da Je t roba priti v tovarno, da smo tudi na poti na delovno mesto izpo­stavljeni Številnim nevarnostim.

J. P.

Alkoholizem - sovražnik družinske sreče »Družina Je izvor osebne sreče

svojih članov«, tako plSe v seda­njem programu ZKJ . To pa ne pomeni samo enostavne ugotovit­ve o družini, temveč Urala v mnogo večji meri staliSče naaega družbenega vodstva, da naj tako bo in da tako v socializmu tudi mora biti. Program tudi pravi, da »ustanavljajo delovni ljudjs svo­je zakonsko ln družinsko življe­nje na medsebojni ljubezni, tova­rištvu ln spoštovanju ter na lju­bezni do svojih otrok«; nujen po­goj za dosego popolne sreče pa Je, da se »z ustvarjanjem druibeno-tebnične bazo gospodinjstva osvo­baja izpod pritiska zaostalega go­spodinjstva«. - T i kratki citati opozarjajo, da so temelji družin­ske sreče: ljubezen, tovarištvo in spoštovanje med zakoncema, lju­bezen starSev do otrok in dobri materialni pogoji. Zato razmisli­mo, kako vpliva alkoholizem na ravnokar navedene tri temeljae kamne družinske sreče.

Zakonske katastrofa prihajajo najjasneje na dan na sodiSčih v pravdah za razvezo zakonske zve­ze. Analiza razvezanih razlogov kaž-, da igra alkoholizam pri raz­dorih v zakonih v zelo mnogih primerih odločilno vlogo, ln to deloma zaradi neposrednih, delo­ma pa rudi zaradi posrednih po­sledic.

Neposredne posledice alkoholiz­ma v kakršnikoli obliki slabega ravnanja drugega zakonca nasta­nejo, ker povzroča alkohol, če ga Človek zauiije preveliko količino, razdražljlvost ln napadalnost ter ukinja moralna zavore in obzire, tako da prihajajo na povrije ži­valske slepe nagonsko silo. Seve­da ni nujno, da postane vsak člo-vtk v pijanosti takSen, ker glo­binska usedline niso pri vseh enake, toda mnogokrat Je tako 2naao i * , da so se •sstsgipwi, i *

njihovi izdajalski pajdali nalivali i alkoholnimi pijačami, kadar so 111 na zasliševanja in mučenja svojih žrtev. Sodne kazenske in civilno razprave odkrivajo, da so mnogi pijanci kruti, brezsrčni in celo naravnost sadistični. Nič ko­likokrat zakonska tene v razvez-nih pravdah tožijo, da so njihovi molje v treznem stanju dobri, da pa Jih v pijanosti nI mogoče pre­našati; ln mnoge Ione pridejo sa­mo po nasvet, kaj naj bi ukreni­le, da možje ne bi pili, ker bi samo to njihovo slabost rade od­pravile, medtem ko razvezo ne želijo. Lahko so pač zanesemo, da prizadete lene točno vedo, da Je Izvir zla v alkoholizmu. Zato pa temeljni zakon o zakonski zvezi tudi navaja v 59. členu kot raz­vez nI razlog, ki je praviloma v neposredni zvezi z alkoholizmom, grdo ravnanje, težke žalitve, ne­častno življenje ali drugačno pov­zročanje neznosnega skupnega živ­ljenja. Značilno Je, dn Je bil v LR Sloveniji leta 1980 ta razvezni razlog ugotovljen v 16,2 odstotka primerov vseh razvez.

Med posredne posledice alkoho­lizma, ki razdirajo zakonske zve­ze, pa lahko uvrstimo mnogokrat krtltve zakonske zvestobe, različ­na kazniva dejanja l n z njimi zvezane zaporne kazni ter neka­tere neozdrav l j ive bolezni oz iro­ma nesposobnosti razsojanja. Res Je namreč, da imajo najrazličnej­ša kazn i va de janja v številnih p r imer ih svoje korenine v a lko ­holizmu, i n da po drugi s t ran i a l ­koholizem povzroča tudi težka d u -Sevna obolenja. (Nezvestoba Je razvezni razlog po 57. členu TZZZ. Obsodba zaradi nečastnega kazn i ­vega dejanja Je razvezni razlog po 83. členu TZ7.Z in neozdrav l j i ­va duSevna bolezen a l i nesposob­nost razsojanja pa je razvezni razlog po 60. členu TZZZ.)

Do k a k š n i h tragedij lahko pri­vede alkoholizem, naj za ilustra­cijo navodom samo dva primera. Dne 23. septembra 1998 sta ob 5. url zjutraj odžla z doma zakonca x. Y., doma iz vasi X. pri Vran­skem, i namenom, da gresta na sodišče v Celje. Prilla sta do Vranskega, kjer sta vso dan po­pivala. Okrog 24. ure se Jo vrnil mož domov In otrokom sporočil, d« loži v Jarku bolna mati in da ne more domov. Doma je vzel vrv, se poslovil od otrok ln tel. Naslednje jutro so naSli leno za­davljeno, moža pa v bližnjem gozdu, kjer so Js obesil. Pustila sta 11 otrok v starosti od 1 do 20 let. Obe sta bila kronična pijan­ca. — Pri Okrožnem sodišču v Kranju Je bilo v kazenskem po­stopku proti M. M. H S. L., ki je dne 4. aprila 1948 zastrupila svojega 48 let starega mola M. J . , ugotovi Jono, da so zaradi alkoho­lizma M. J, , vladale v njunem za­konu več let neznosno razmere. Ta Je no lo tiral družino v pomanj­kanje, temveč je tono pretepal, jI grozil, d« Jo bo ubil, Jo dva­krat tudi le davil ln Jo kak me­sec dni pred tragičnim koncem s polenom nabil, da Je 14 dni le­žala; ker pa je bila noseča, in to že trlnajstlč. Je seveda splavila, žena Je zato resno razmišljala o samomoru, po nasvetu sosedo R. A . pa se Je končno odločila za zahrbtni uboj moža in ga tudi Iz­vedla.

Ce povzamemo pravkar navede­ne mis l i v kratek zaključek, vse­kakor lahko rečemo, da alkoho­l i zem skoro vedno zastrupl ja har­moni jo v odnosih med zakonci in neredko privede do takih razprt i j , da Je razveza edini p rav i izhod Iz neznosnega skupnega življenja. - dr. Marjan Ogrizek

Učenci L letnika goikpodinjske iole pri praktičnem pouku

Mostovi posegajo v proračun Radovljica (M. S.) - Neurje Z

močnim deževjem, ki Je pred tremi tedni divjalo na Gorenj­skem je, kot smo že poročali, na območju radovljiške občine po? škodovalo vrsto mostov. Po zad­nji ocenitvi je samo na mostovih nastalo za okoli 211 milijonov škod«. Mostove, ki so na okrajnih cestah, bodo popravili s sredstvi, ki Jih bodo preskrbeli okrajni forumi, na Um območju pa Je bilo poškodovanih tudi 7 mostov na cestah in poteh, ki so v pruntoj-

Okra jna prvak in ja z Visokega Visoko (R. C.) - T V D Partizan

Visoko pri Kranju sodi med naj-dclavnejša podeželska društva v kranjski občini. V svojih vrstah ima lepo Število mladine, pred­vsem pa pionirjev ln mladink. Med vleoSkimi pionirkami po je tudi letošnja okrajna prvakinja v orodni telovadbi, Pavličeva. Ra­zen redne vadbe so se dani kluba redno udeleževali vseh okrajnih, ob^inporlh in društvenih prireditev.

Člani T V D Partizan z Visokega eo se letos razen rednega dela znašli Se pred eno doslej najte­žavnejših nalog — gradnjo Šport­nega igrišča. Z gradnjo igrišča pod vasjo ob Kokri so pričeli že poleti ln z najtežjimi deli do da­nes že zaključili. Za to delo pa so člani društva vložili 2800 prosto­voljnih delovnih ur. Z gradnjo nogometnega igrišča so tudi te končali in bi morala biti prejšnjo nedeljo že prva tekma med de­belimi in suhimi. Zaradi slabega vremena pa Je bilo srečanje od­loženo. — Prihodnje leto bodo z gradnjo nadaljevali. V načTtu imajo še ureditev atletske steze ob nogometnem Igrišču In igrišča za odbojko, rokomet ln druge igre.

nosti občine. Na bohinjskem ob­močju sta to mostova pri Ukancu in na Brodu, na blejskem pri Illbnem in Selu, in na radovlji­škem pri Globokem, O toča h in Fuksova brv.

Ker denar za popravilo mostov razumljivo ni mogel biti predvi­den v občinskem proračunu, bo potrebno precej iznajdljivosti ln dobre volje vseh prizadetih, da bodo čimprej zagotovljena potreb­na sredstva.

Najprej anal iza

Pred dnevi se je sestala komi". sija za družbeno prehrano

pri ObLO Tržič. Kakšen je bil osnov­ni namen sestanka, pove že na­slov k o m i s i j e Ze nekaj let J*3

problem družbene prehrane v Tr­žiču zelo aktualen, zato ga je treba bolj temeljito reševati kot doslej-Na zadnjem posvetu je komisij* osvojila predlog, da je potrebno izdelati analizo zmogljivosti seda­njih kapacitet, kjer se tržiški de­lavci lahko hranijo, zlasti pa ana* lizlrati dosedanje invest iranje ** družbeno prehrano. O tem menij0

da doslej n i b i l o najbolj smotrno* Pričakujejo, da bo ta analiza P*"

i kazala nujnost gradnjo večjeg* ' objekta družbene prehrane, o YX ter cm je bilo že doslej precej g**

I vora. Predlog, kako bi rešili prfc j blern družbene prehrane v Trži»S bo komis i ja za družbeno prc'irj/ no dala v pretres Sve tu za bla;ov* ni promet pri O b L O Tržič, l e * * pa bo da l celotno gradivo v rfl*" pravo odlx>m.ikom OboinskeJ*

l judskoga odbora. - B. F .

Odkritje spominske

plošče KOVOR (B. F.) - Jutri dop?1'

dne ob 10. uri bo v Kovorju sp«* minska svečanost. Krajevna org»' nizaoija ZB je uredila spomin**' ploščo desetim talcem, ki bo «*" krita na njihovem grobu za po** pallščem v Kovorju. Pričakoval je. da se bodo te svečanosti d 0 * ' letili Kovorjani tako številno, k 0 ' so se žalne komemoracije ob to*nJem praznovanju Dneva m r < * vlh.

V ponedeljek G lasova

panorama

Malčki ln ljubitelji snežnih poljan prav gotovo lavldajo teta t l^\ i\\-prebivalcem znane partizanske vail Davča. Toda, naj »e wa P 1** 0

f | jo! Res Jlra Je pretekli teden misulo snega, toda žal jim i e ^ J otetkočll le tako naporno pot v Solo. Vendar Je tokrat Se 5 , 0j-dg» pa » hudi zimi? In do Sole Imajo nekateri tudi poldrago uro "

Sedaj pa pomislite, kdo Je ua boljicm

K a j s o p o v e d a l i z b o r i v o l i v c e v v K r a n j u

Za delo šol je odgovorna vsa družba

Od 5. do 10. novembra so b i l i na območju kranjske občine zbori volivcev. Osnovna misel zborov se je s t rn i la okrog razprave o šol-B ' vu , saj predstavl ja spričo nara­ščajočega števila učencev i n pre­majhnih zmogl j ivost i šol problem, ki ga bo moral Občinski l judsk i odbor v K r a n j u obravnavat i zelo resno. In še ena ugotovitev iz teh zborov. Ponekod je b i l a razprava £elo skromna, s icer pa tud i ude­ležbe ne moremo posebno pohva­liti.

KRANJ - CENTER (M. 2.) Na zboru vo l ivcev terena Cent-^ 6 0 med drug im največ govor i l i o Problemih kran jske G imnaz i j e i n 0 sof iniranju šole. V to šolo hod i ­lo namreč d i j ak i iz radovljiške in tržiške občine. Zato so sk l en i l i , da bi kazalo zadevo čimprej ure ­diti .

Beseda je b i la izrečena tudi na račun Dijaškega doma v K r a n j u , d irektor G imnaz i j e je med drug im Ugotovil, da v tem domu sedaj 6tenujejo povečini d i j ak i , k i pre­jemajo dobre štipendije od raznih tekstilnih tovarn. V Domu sta tudi dve g imnaz i jk i i n še od teh bo e n a izstopi la, ke r ne zmore "®000 dinar jev oskrbovaln ine .

Vo l i v c i so spregovor i l i tud i o telovadnicah. Z las t i je problem z n J i m i za neketere s trokovne šole, kot n. pr. za ekonomsko, a d m i n i ­strativno i n še nekatere šole. V o ­l i vc i so predlagal i , da b i za c e n j e n e šole l ahko u r ed i l i telo­vadnico v sedanj ih prostor ih Pokl icne gasi lske čete K r a n j , ko 8 6 bo ta prese l i l a v nove prostore °b Cest i J L A .

Kranj — P r imskovo (M. S,) — Preteklo sredo je b i l zbor vo l i v ­cev v Zadružnem d o m u n a P r i m -s kovem, i n to za terene P r imsko ­vo, Gorenje i n K lane . K o t drugje * kran jsk i občini so tud i n a tem z b o r u govor i l i o prob lemih šol-

predvsem o prob lemu šole « s P r imskovem. Udeležba n a zbo-1 1 1 je b i l a zadovol j iva, vendar je občutno premalo udeležencev so­delovalo v razprav i .

Sola n a P r i m s k o v e m ne zado­šča več potrebam i n j e b i l a dolgo Vrsto l e . -<a pr io r i t e tn i l i s t i gra­denj. K e r p a so potrebe po šolah •Vdi po d rug ih k r a j i h naše obči-*e, kaže d a P r imskovo ne bo

°obilo nove šole vsaj še deset let* Zaradi ob l jub l jan ja novogradnje je b i lo za vzdrževanje šole n a -mnejeno l e ma lo denar ja i n je zato poslopje v i z redno s labem stanju. Vo l i v c i s icer razumejo po­trebe drugod, vendar so n a zboru zahteval i , d a naj se vprašanje ^°te še naprej obravnava kot i z ­redno pereče i n d a naj se takoj odobri potreben denar za popra­v i lo šole.

Otroci višjih razredov sedaj ob i ­skujejo šoli »Simon Jenko« i n ""Stane ?agar«. Zadn ja je poseb-n ° za učence z Goren j zelo od­daljena. K l j u b razbremeni tv i pa Jo n a šoli na P r imskovem ostal Problem zelo otežkočene i zven -šolske dejavnost i .

Na zboru vol ivcev so govori l i tudi o de lu in nalogah šolskega odbora ter i z vo l i l i novega.

Stražašče, 10. novembra (B. F.) *! Sinodi je b i l zbor vol ivcev tudi ! * občane na območju terena TOaijgce, in s icer v d o m u Svobo­d i - Zbora s o je udeležilo l e okrog a " vol ivcev, čeprav j i h je n a tem terenu nad 2 tisoč. Spričo tega, da le ^ toga območja oko l i tisoč otrok,

obiskujejo osemletko »Lucijan lJa«, i n d a številni d i j ak i ob i -

Skujejo druge šole v k ran j sk i ko -r^uni, j G vsak komentar odveč. : K l j u b maloMev i ln i udeležbi je 2* zbor vo l ivcev dokaj razgiban, P r e j e t i pa so b i l i nas lednj i sk l e ­p i :

Nova šola j . - b r e z telovadnico l r i kolesarnice. Načrti za to so že, **tO"toviitl bi b i l o t reba l e s r ed -R t , v « in z nadal jevanjem gradnje J ' ' treba pričeti že pr ihodnje leto.

Stari šolski poslopj i , v kater ih *• " vedno pouk, sta dotrajam • / ' ' • • ; / . t . ' ; i - a n i zato zahtevajo, da bi T i f ' ! ' i ! t vsaj t o l i k o sredstev, da bi

poslopji zas i lno obnov i l i . Sprejel i pa so se tretj i sk lep, k i

] " s i r | x » t n . - a . ! . V s o ka/.e, da v šolstvu finančni problemi

ker so gospodarske organi -Z : > ' J o z a to n a m e n e d a j a l o pre-

^ 'do sredstev. Mora l e b i bolj po-^ H a t t vzdrževati šolstvo, saj j c

'©ga odvisen tudi u s p e h go-i n , „ , . . / . . . - S l i j e V 1 »

hodnj«.

Kranj - P l an ina (K.) - V sredo ^očer je b i l v osnovni šoli »SUi-*te 2agar« zbor vol ivcev za P l a -Jjno, rtuje in Clrče. Udeležba jo ! * l a še kar zadovol j iva. Iz poro­d a predsednika šolskega odbora J * vo l ivc i luhko razbra l i , da je 7~ P<worno in ukt i vno spreml ja l ^ l j en j e , osnovne šole »Stane Za -* a r * < ln u«ix.išno sodeloval pr i

! ' om de lu . Podpredsednik O b L O K r " n j Lojae Založnik je nato ^ opozor i l n a nekatere probic-

rne i n težave v zvez i s šolstvom v k ran j sk i občini, potem pa se je razv i l a dokaj živahna razpra­va. Vo l i v c i so načeli problemat iko okrog razdel jevanja finančnih sredstev, se zan ima l i za kr i te r i j e razdel jevanja i n p r i tem je p r i ­šlo do vprašanja, k a k o d a je kran jska g imnaz i ja dob i la manj sredstev, kot b i j i h sicer mora la ;

born ik M i l e Voze l , o šolskih pro­b lemih pa sta govor i la prof. C i r i l Velušček i n Stane Kompare . V o ­l i v c i so poudar ja l i , da je treba že letos izdelat i načrte i n določiti lokaci jo, tako d a b i pr ihodnje leto začeli z gradnjo šole.

H k r a t i p a so govor i l i tud i o pomanjkan ju opreme i n učnih pripomočkov na šolah ter ugoto-

da a-> m . T ' ^ - M za i*od*V>var

JCzanfskL G I i A nja z r , t B c . ><LUU oct^iaiiu it - , (razen tega so se vo l i vc i zan ima l i za nekatere s tvar i i zven območja šolske problematike, i n s icer za gradnjo vrtca, razsvetl javo, as fa l ­t iranje ceste itd.).

N a žalost moramo ugotovit i , da se vo l i vc i vse premalo poglabljajo v našo šolsko prob lemat iko oz i ­roma b i obenem tudi l ahko t r ­d i l i , da l judje n iso dovol j sezna­njeni z dogajanjem v šolstvu i n da so premalo poučeni o mnogih stvareh v zvez i z n j i m (kl jub po­sebni t i skan i pub l ikac i j i , k i je za to priložnost izšla!). Od tod tud i enostranska razprava, k i je p u ­sti la ob s t ran i vprašanja, kot so vloga i n delo bodočega šolskega odbora, nagrajevanje v šolstvu, položaj prosvetnega delavca, p r i n ­c ip i novega načina f inansiranja šolstva i td . Vse premalo se je zbor do takn i l n a p r imer strokov­nega šolstva. Človek se ne more ubran i t i vt isa, da naši državljani vse preveč formalno jeml je jo zbore vol ivcev, k i b i mora l i po ­stati široka t r ibuna l judskega mnenja — t r i buna tehtn ih pred­logov i n kons t ruk t i vne k r i t i k e .

Ob koncu je zbor vo l ivcev i z ­vo l i l nov S O osnovne šole »Stane Žagar«.

Kranj - Zlato polje (K. M.) -N a zboru vo l ivcev n a Z latem po l ju so največ govor i l i o tem, da je tam neobhodno potrebna šola. N j i h o v i otroci hodi jo v d r u ­ge šole v K r a n j u . Toda to naselje je že ze lo obsežno; k o p a se bo v kra tkem pr i se l i l o n a to območje še 200 družin, bo t am nu jno po­trebna tud i šola.

V imenu ObLO je govor i l od-

. . . . . . j - . l O V

ekonomsk ih težav p r i reševanju na naših šolah.

Trboje (R. C.) - V torek, 7. no ­vembra, j e b i l v Zadružnem domu v Trbo jah zbor vol ivcev. V glav­nem so razprav l j a l i o prob lemih šolstva i n o nekater ih k o m u n a l ­n ih zadevah.

Šolsko poslopje je b i lo zgrajeno leta 1886 z eno učilnico, v kate­ri sta d va razreda, dopoldanski i n popoldanski . E n a učilnica p a je v župnišču. V o l i v c i se n iso s t r i ­n ja l i , d a b i učilnico v župni Sču u k i n i l i , učenci p a d a b i ob iskova l i šolo v V o k l e m . M e n i l i so, da j e že sedaj nepri jetno, k o mora 28 učencev i z višjih razredov hodi t i v smledniško šolo. Pr ihodn je leto bodo mora l i t i učenci obiskovat i novo šolo n a P l a n i n i , k e r j i h smledniška ne bo več spreje la.

So la v Trbo jah j e 4-razredna i n jo ob iskuje 55 db 60 učencev i z Trbo j , Zer javke i n Moš i z med -voške občine. V o l i v c i so vz t ra ja l i p r i tem, da ostane šola še naprej štiri razredna. Nu jno potrebno pa jo je dv i gn i t i za eno nadstropje, k a k o r so b i l i i zde lani načrti že pred 25 le t i . N a t a način b i p r i ­dob i l i 2 učilnici i n telovadnico. V o l i v c i so ob l jub i l i vsestransko pomoč i n ves les, k i b i ga potre­bova l i z a adaptaci jo. I z raz i l i so tud i željo, naj b i z d e l i začeli že naslednje leto. Letos p a b i kaza lo v šolske prostore napel jat i vodo­vod, k i bo vedjal okrog 300 tisoč dinar jev . Precej govora j e b i l o še o očnih uspehih, napredovanju v šoli i n dragem.

Razmeroma slabe ceste v okolici vodovodnega stolpa v Kranju so zahtevale temeljito rekonstrukcijo. Zlasti še zato, ker se je dotok prebivalcev z dograditvijo naselja zelo povečal. — Ko bodo ceste popravljene, tamkajšnjim prebivalcem ne bo več treba tarnati nad blatom, ki je reden spremljevalec deževnega vremena. — O sami

rekonstrukciji pa bomo še pisali

Urbanistični tačrt Nakla Nak lo (C. R.) — V N a k l e m se

e nekaj časa ukvar ja jo z u rba ­nističnim načrtom, k i bo poslej urejal gradbeno dejavnost n a n j i ­hovem območju. Po dosedanj ih načrtih, naj b i rezerv i ra l i za j av ­ne zgradbe zaz ida ln i prostor med cesto I. reda i n staro cesto, to j e površino m e d vasema N a k l o i n P i vka . Računajo namreč, d a bo v bližnji pr ihodnost i t reba zgradi t i novo šolsko poslopje, saj so p red dvema letoma praznova l i 100 let ­n ico šole. Nas lednj i j a vn i objekt naj b i b i l s tanovanjski b lok za uslužbence L M i n prosvetne de­lavce, k i so v tesnih s tanovanj ih a l i p a so celo brez n j i h . T r e t j i objekt bo otroško zavetišče. S p r i ­čo vedno hitrejšega zaposlovanja žena v pro izvodnj i ostaja čedalje več otrok brez pr imernega vars tva i n vzgoje, zato j e t aka ustanova nujno potrebna. Predv idevajo še nekaj d rug ih objektov, za katere pa naj b i po urbanističnem načr­tu rezerv i ra l i zemljišča.

P O P R A V E K

V zadnj i številki G lasa s ta se v reportaži »Od j e k l a do kose« v r i n i l i dve ne l jub i napak i , k i j i h danes poprav l jamo i n se oprošea-mo bralcem. — Namesto letnice SS uvodu 1942 (ustanovna listina tr­žiške ga trga) b i moralo bari teto 1492. V odstavku, k i govor i o* i z ­vozu kos, p a b i mora lo b i t i , d a j e Tova rna kos i n srpov letos i z ­voz i la v AJ*» " ; w» 15.000 kos m ne 150.090.

Brezobzirnost na zatožni k lop i Pred k r a t k i m j o n e k a s t ranka

opozor i la sani tarno inšpekcijo prt O b L O K r a n j , d a prodaja gost i ln i ­čar Franc Benčič i z Zb i l j k l oba ­se suml j i v ega i z vo ra i n v ideza. Inšpekcija j e ugotovi la, d a so k l o ­base neužitne i n celo škodljive zdrav ju. Zato so zalogo k lobas tudi uničili. Od k o d i zv i ra jo te klobase? Klobčič se j e brž od -motal.

Mesar M a r j a n Kas te l i c i z P re -bačevega p r i K r a n j u je i m e l hudo bolno kravo. Veter inar , k i je ži­va l pregledal , je predlagal zakol , Vendar s pr ipombo, d a meso ne bo užitno. K r a v o so z a k l a l i v

k ran j sk i k l a vn i c i . Kas te l i c p a j o

jo odpeljal domov z izgovorom, češ da bo z mesom k r m i l prašiče. Kaže pa, d a se je l a s tn ik za vsako ceno hote l i zogni t i i zgubi . Zato je zak la l še prašiča i n nared i l k l oba ­se. Nekaj j i h je »na črno prodal gostilničarju Baniču, nekaj pa ne­k e m u obratu družbene prehrane v K r a n j u .

Mesar Kas te l i c i n gostilničar Banič se bosta za to svoje brez­obz irno dejanje zagovarjala pred sodnikom. Nobenega d v o m a n i , d a b i l ahko t i mesni i zde lk i povzro­čili p r i l judeh, k i b i j i h uživali, hude zastrupitve. T o je namreč pokazal preg led vzorcev. — S. S.

Nova oblika dela — prvič po panogah

Beseda neposrednih upravljavcev Ustal jene ob l ike de la s i n d i k a l ­

n i h organizaci j — p l enumi , se­s tank i z ak t i v om predsednikov — so za tržiške razmere postale pre­malo razg ibane i n premalo zan i ­mive. Dosedanja p raksa j e b i la , d a ' j e o nekem pomembnem pro­b l emu razprav l j a l p l enum ObSS, nato morda še ak t i v predsednikov i n končno izvršni odbor i s i n d i k a l ­n i h podružnic. N a pogled dokaj široka ak t i v i zac i j a s ind ika ln ih

delavcev, vendar p a . s o ugotovit­ve pokazale, d a so b i l i pJenunv. k l j t ib temu, d a so b i l e razprav tud i dokaj živahne, nepopolni p vsebinski p la t i . N a p lenarn ih raz pravah so se bolj a l i manj ogla­šali predstavn ik i industr i je , sko ­raj nič p a n i b i l o slišati o pro­b l emih obrt i , trgovine, gostinstva, državne uprave, presvete i n d r u ­gih. P rav zaradi tega j e predsed­stvo ObSS Tržič sk leni lo , da bo uvedlo posebna posvetovanja po panogah gospodarstva s širšim krogom političnih delavcev i n predstavnikov samoupravn ih or ­ganov. P o spre jet ih načelih, k i j i h je ObSS spre je l n a p l enumu po razprav i o po l le tnem gospo­dar jenju i n i z d e l a v i p rav i ln ikov , so v tržiški k o m u n i že začeli s takšnimi posvet i .

Najpre j je b i l a n a v rs t i i n d u ­str i ja . N a posvet so b i l i povabl je­n i vs i predsednik i , t a jn ik i i n ne­kater i člani IO s ind ika ln ih po­družnic, predsednik i DS i n U P . Razprav l ja l i so o is t ih zadevah kot n a p l enumu, vendar mnogo boi j poglobljeno i n konkretneje, ker so b i l i n a posvetu samo l j u d -dje — zaposleni v indus t r i j i , k i so j i m prob lemi znani . in k i tud i ve­do, k a k o b i j i h rešili. K o pa so

prav posebno težko, k l j u b tema pa v t rgovskih podjet j ih ne sprej­mejo nobenih sklepov, ne da bi o n j i h razprav l j a l i tud i s sindi­katom. V »Preskrbi« j e p r i izde­l av i osnutka nov ih p rav i ln ikov o C D i n O D vseskoz i sodeloval predstavnik s ind ika lne podružni­ce.

Najbol j zan imiv je b i l posvet o obr t i i n komuna l i . Zastopnaki komunalnega podjetja, K l e p a r -

TMuki V E S T N

Kljub precejšnjemu številu novih stanovanj, je • Tržiču stanovanjski problem se vedno velik. Prav zaradi tega so toliko bolj razveseljive nove gradnje stanovanjskih blokov. Ene izmed njih so se lotlH pred dnevi (na sliki). Tovarna »Runo« bo za svoje delavce zgradila dvajsetetanovanjski blok — B. F.

Foton F. Pcrdan

Proizvodnja za leto 1962 prodana Tržič (It. F.) — Tržiška tovarna

kos in srpov se je znašla v novem gospodarskem s is temu v dokaj nei>rijcitni s i tuac i j i . Značilna za to tovarno je sezonska pro i zvod­nja. Takftna pro izvodnja pa zah­teva znatno višja obratna uredit-stva, k i Jih podjetje samo n i spo­sobno zagotovit i . Doslej je prav zaradi takšnega značaja pro i zvod­nje dobiva lo 50-60 mi l i jonov d i ­narjev kredi tov letno, k i pa se­daj odpadejo. Podjetje ima že šti­r i mesece vloženo prošnjo, vendar brez pozit ivnega odgovora. Delov­ni ko lekt iv zaradi tega n i to l iko

nejevol jen kot za lo ker nekatere druge gospodarske orgardzacije na račun neprodanih za log dob i ­vajo kredate z a obratna KPedHGva. Z a tržlSco Tovarno kos i n srpov pa jo probiom loj iko vočfi, k e r i m a pro izvodnjo za leto 1962 n a doma­čem trgu že oddano. Zaključene pogodbe p a kažejo, d a bodo po sedanj ih cenah (seveda če bo t u -

voz vsaj tolikšen, kot j e lo ­tos) ISall l l iri fJe z a leto 1962 v p r h

i j av i z letošnjim le tom prese­gl i z a najmanj 20 mi l i j onov d i ­narjev. Zan im i vo p a je, d a j e T o ­varna kos i n srpov zadnja teta i z ­

voz bolj povečevala (zaradi spe­c ia l i z i rane in kva l i te tne pro iz ­vodnje), medtem k o smo p r i šte­v i l n i h d rug ih gospodarskih orga­nizac i jah opažali upadanje. — R a ­zen tega on podjetje nenehno mo-ckTrdzJra. Doslej j e zamenjalo že precej »norcev« z zračnimi k l a d i ­v i . V zadnjem času p a je dobi lo še eno vefflko zračno k lad ivo , k i bo nadomest i lo starega »norca« i n v pod jot j u zdaj samo čakajo, kdaj bodo staro l ahko zamenja l i z no­v i m i n zarad i tega ne ime l i zasto­j a v pro izvodnj i , ke r imajo še precej po^jodbenah obveznosti .

• . ' v..

govor i l i o v log i s i nd i ka ln ih orga­nizaci j p r i reševanju vseh proble­mov, se je pokazalo, da ponekod podružnice i n n j ihov i IO n iso b i l i dovol j de lavn i .

Posvet trgovcev i n gostincev je b i l v enak i zasedbi kot indus t r i j -cev. Zarad i nadvse živahne raz­prave je posvet trajal skoraj štiri ure. Največ govora je b i l o o teža­vah maloprodajne trgovine. M a j h ­na t rgovska podjet ja n iso edina, k i formira jo cene, temveč se ce­ne začno formira t i že p r i p ro i zva ­ja l c ih i n med dolgo potjo preko raznih posrednikov še močno n a ­rastejo. V e l i k i prob lemi so tud i zaradi nepr imern ih prostorov, v kater ih skoraj nd moč izboljšati postrežbe. Napo r i de lovn ih ko lek­t ivov v zadn j ih l e t ih p a so znatno izboljšali stanje v t rgov in i i n da ­nes odteka v druge kra je že znat­no manj denar ja ko t nekdaj .

S podobnimi prob lemi se u k v a r ­jajo tudi gost inci , čeprav se sre ­čujejo s še številnejšimi prob lemi kot trgovci . V takšnih pogojih je deio s ind ika lne organizaci je še

stva, Oblačila-Novost, Čevljarske delavnice i n Pekar i je so ve l i ko ­krat osupn i l i nad podatki , k i so j i h povedal i člani ObSS. Torej niso vedel i dovol j o p rob l emat ik i v svo j ih podjet j ih. P rav tako p a ObSS n i poznal realnega stanja. P r i i zde lav i p rav i ln ikov pa so se

J pokazale nekatere notranje s labo-i st i i n nezdrav i odnosi. N a razne j seminarje zarad i nov ih p r a v i l n i -I kov o de l i t v i čistega dohodka i n I O D so ponekod pos la l i samo pred­sednika s ind ika lne podružnice, sedaj pa od njega zahtevajo, naj p rav i ln ike sam izdela. Nekate r im vod i ln im l judem v teh manjših

i ko l ek t i v ih pa j e še danes prav ; malo mar, kakšne p rav i l n ike bo-' d o spre je l i i n kda j . P r a v v teh pr imer ih imajo s ind ika lne podruž­nice i z redno težko delo, zakaj

težko j e tam, k j e r v od i l n i de lavc i še vedno pobijajo vsako in i c i a t i ­vo ko l ek t i va i n mnogokrat tud i kršijo prav ice delavskega samo­uprav l janja .

Posvet s predstavnik i Sveta za šolstvo, upravnega odbora Sk lada za šolstvo i n IO s ind ika lne po­družnice prosvetnih delavcev j e pokazal , d a so se s ind ika t i doslej premalo ukva r j a l i s p rob l emi n a tem področju. M o r d a so bili prav plačilni razredi t ist i , k i so vse doslej zav i ra l i delo te podružnice. Nov način nagrajevanja prosvet­n ih delavcev, k o s i bodo sami <doV ločevali razpone, bo bržkone vno--sel tud i v ko lek t i ve prosvetnih^ delavcev več razgibanosti . N a po-

Novi vpisi Čeprav Je bilo predvideno, da

bodo z vpisom občinskega poso­jila v Tržiča z« ureditev družbe­nih prostorov in nabave radijske­ga oddajnika zaključali že s 1. no­vembrom, zaradi objektivnih ali svetu so se odločali, d a bodo za subjektivni h razlogov posamezni­ki, predvsem pa gospodarske or­ganizacije, še vedno vpisujejo po­sojilo. Vpis na terenu, vsaj vse tako kaže, bo zaključen še ta te­den. Zanimivo je, da so se na podeželju ponekod zelo dobro iz­kazali in s tem pokazali, da ima­jo dovolj razumevanja za uresni­čitev načrtov ObO SZDL. Iz j ama v te*n pa so Kovorjani, ki so tu­di kandidati za ureditev svojega kulturnega doma. Na njihovem

območju, čeprav je to tretje naj­večje naselje na območju tržiške komune, je bilo vpisanih le 87.000 dinarjev nroslovolincga občinske­ga posojila, kar je spričo dokaj dobro situiranih kmetov zelo maj­hen znesek. Večina je vpisala po 500 ali 1000 dinarjev posojila, med tem ko so za primerjavo nekateri kmetje iz Podljubelja vpisali tudi po 16.000 dinarjev posojila — Ra­zen tega sta v teh dneh vpisali posojilo še dve gospodarski orga­nizaciji: trgovsko podjetje »Ru­no« je vpisalo 25,000 dinarjev, G G Kranj, ki ima svoj obrat v Jetemdolu, pa 500.000 dinarjev ob­činskega posojila. — B. F ,

izračun globala osebna h dohod­kov, k i j i m j i h bo d a l sk lad , upo­rab i l i približno takšna mer i la , kot v ostal ih občinah o k r a j a

Posvet i so torej pokaza l i : Prvič: n a posvete je prišlo znat­

no več l jud i , k i so skoraj brez iz jeme dobro razprav l ja l i , ker jo bi lo govora o prob lemat ik i Is«

ključno z nj ihovega področja de­l a .

Drugič: ObSS je zvedel marsi­kaj , kar se dogaja v podjetjih i n je b i lo doslej p r ikr i to , ker ljud­je n a plcnsimu niso rad i pove­rili.

Tretjič: posveti so pokazal i , da je taka o b l i k a dela s sindikalni-« m i delavci i n predstavnik i samo* upravn ih organov zelo dobra l n da s i jo ti ljudje še želijo.

Predsedstvo ObSS Tržič Je n a sej i , k i j e b i l a m inu lo sredo, raz ­pravl ja lo i n ana l i z i ra lo te* posve­te i n eHen i l o , d a bo s takšnim načinom de la , k l j u b t emu, d a jo rs ko l ' ko reč sestankov i n dela* ša nadaljevalo. P r v i t r u d nd bf l z a ­man, saj vse kaže, da se j e s k o ­raj povsod nekaj premaftzrillo!

V. Erjavšek

Pred konferenco za družbeno dejavnost žena

Radovljica, 9. novembra (M. S.) | Občinskega odbora SZDL, nanjo -Včeraj popoldne je bila v Ra - pa bodo povabili predstavnike dov l j i c i seja komis i je za družbe- 1 podjetij in ustanov z območja ra­no akt ivnost žena pri Občinskem j dovljiške občine. Zaradi obširno-odboru S Z D L . Na njej so se po- sti in pomembnosti problematike

- . V - J I A ^ . . -

govor i l i o tehničnih pr ip ravah na ustanovno skupščino K O N F E R E N ­C E Z A DRUŽBENO D E J A V N O S T Z E N A , k i bo v Radov l j i c i , kot so predv ideva l i na včerajšnji 6eji. 23. novembra.

Prvič se bo sestala na pobudo

organizator j i pričakujejo, d a se bodo povabl jeni odzval i povab i lu in pr ipomogl i k uspešnosti konfe­rence s sodelovanjem v razprav i .

Konferenca naj b i odk r i l a vrsto težkoč in nakaza la tud i ma r s i ka ­tero rešitev v zvezi z zaposlova-

Skupni napori za skupno stvar Begunje (M. S.) - V Begunjah

je krajevna organizacija S Z D L t i ­sta, k i s svojim delom koordini­ra dejavnosti vseh k ra j evn ih družbeno - političnih organizaci j . T ako ie K r a j e v n i odbor S Z D L pred k r a t k i m sk l i ca l razširjeni se­stanek, k i so mu pr isostvoval i predstavnik i vseh kra j evn ih orga­nizac i j . Najvažnejša stvar, o k a ­teri so tedaj govor i l i , je b i la gradnja šole. Ze spomladi so vo­livci s tega območja s k l en i l i , dn bodo za gradnjo šole o rgan iz i ra l i k ra j e vn i 6<~moprispevck, s čimer 6e je s t r i n : a l tud i O b L O Radov-j l i ca . Od 1. junMa letos naj b i vs i zapečeni v ta namen plače­va l i po 1,5 odstotka od svo j ih osebnih doho.lkov, kmetje pa prav tolikšen odstotek od dohodnine. V treh le t ih b i l ahko z b r a l i oko l i 33 m i l : j o n o v dinar jev. K e r pa Ob­činski l judsk i odbor Radovl j ica še n; uk r en i l vse potrebno, da bi s«? kra jevn i samoprispevek začel po­b i ra t i , s o . udeleženci omenjenega sestanka pooblast i l i gradbeni od­bor, da pospeši potrebne p r ip ra ­ve, ker bodo v nasprotnem pr ime­

ru s plačilom preveč v zaostanku in ga bodo težje zmo"!i.

Sedanja šola v Begunjah je stara že skoraj 100 let, zato je razuml j ivo , da ne nudi primer­nih pogojev za sedanje potrebe. Razen tega, da je daleč od tega. da bi bila p r i m e m o urejena, je tudi premajhna za več kot 300 šoloobveznih otrok iz Begunj i n okol ice. Zato se vsi učenci višjih razredov (150) vozi jo k pouku v Radovl j ico.

V novi šoli (upajo, da bodo že v pr ihodnjem le tu l ahko zastav i l ' z g rad i l o ) bo na iman j 6 do 8 učil­nic i n vsi potrebni pomožni pro­stori , v istem poslom Ju na naj M b i la tudi pr i red i tvena dvorana in prostori za de lo organizaci j , ka r

I vse v Begunjah sedaj ze lo pogre­šajo.

j P r i gradnji bodo pomagale tudi I gosrodsrske organizacije, k i z a -| poslujejo delavce s tega območia. Tako je tovarna Ver iga iz Lesc že o d o b r i a m . l i i on d ina- jev , ki j i h bodo uporab i l i predvsem za po­trebne načrte, tovarna E l an pa je | obljubil?., da bo pr ispeva la opre-B o za telovadnico.

njem žena i n n j i hov im uvel jav­l janjem v organih samouprav l ja ­nja i n v družbeno-političnih orga­nizaci jah. Prav tako naj b i opo­zor i la na nujnost povečanja 6 k r b i Ta poživitev de la v o k v i r u stano-

anjske skupnost i , na potrebo po —visih, ustanovah za predšol-

9 otroke i td . Obširno poročilo o prob lemih

'ena na območju radovljiške ob­čine je b i lo sestavljeno na pod la­gi podatkov Zavoda za zaposlova­nje delavcev in poročil družbenih i n političnih organizaci j s tega območja.

Zaposlenost žena v radovljiški komun i je dokaj v isoka, saj je med 88dl zaposlenimi kar 3791 že­na. Nič kaj razvese l j iva pa je ugotovitev, d a je med termi žena­mi največ nekva l i f i c i ran ih i n p o l -kva l i f i c i ran ih , medtem k o imajo le 4 v isoko kva l i f ikac i j o . Letos se je 814 žena na novo zaposl i lo, 689 pa j i h je zapust i lo svoje delovno mesto. Trenutno j a na tem ob­močju nezaposlenih oko l i 70 že­na, k i bi se želele zaposl i t i , med temi je k a r 50 nekva l i f i c i ran ih . M e d nezaposlenimi je t ud i nekaj t sk ih , k i želijo zaposlitev na do­ločenem delovnem mestu i n tak ih , k i želijo b i t i zaposlene samo se­zonsko.

Brigadirji se bodo vrnili Radov l j i ca (M. S.) — M l a d i n s k a

de lovna br igada Staneta Žagarja, v kater i so m lad 'nc i z Gorenjske, se bo verjetno v pr ihodnjem ted ­nu v r n i l a z de la na avtocesti . Goren jsk i br igad i r j i so nastanje­ni v nasel ju * B u d a Tomić« v K u ­ma novem.

M e d 91 br igad i r j i je tud i 21 mladincev iz gospodarskih orga­nizacij iz Bohinjske. B is t r i ce , R a ­dov l j i ce i n B leda . N a delovno ak­cijo je od i l o največ m lad ih delav­cev i z L I P B l ed .

Mladina v tovarnah »Veriga« in »Gorenjka«

Lesce (M. S. ) - Gospodarski or­ganizaci j i Ver igo i n Goren jko i z Lesc b i težko pr imer ja l i med sa ­bo. M e d sabo se močno raz l iku je ­ta glede na gospodarsko panogo, pa tudi po ve l ikost i . Skupno j ima je l ahko le to, da obe Zaposluje-ta sorazmerno v'r?oko število m l a ­d ih delavcev. — Pred k r a t k i m sta imela oba mlad inska ak t i va letne konference, s ka te r ih naj navede­mo nekaj značilnosti.

Na le tn i m lad insk i konferenci v Ver i g i se je letos v p r imer jav i 6 pre tek l imi let i zbralo v isoko šte­v i l o mladincev, povab i lu pa se ie odzvalo tudi več zastopnikov sa ­moupravn ih organov in političnih organizaci j i z podjetja. Razprava na konferenci je dokazala, da m l a ­d inc i po večini niso seznanjeni n i t i z začetno fazo delavskega sa ­mouprav l janja , k a r je tud i povod za vrsto težkoč. Prob lem, k i se v Ve r i g i vleče že nekaj let, je na pr imer ta, da mlad ina n ima svo­j i h predstavnikov v samouprav­n ih organih i n političnih organ i ­

zaci jah; samo p r i vodstvu s ind i ­ka lne podružnice je en mladinec. De lavc i v mladino n imajo zaupa­nja, ker se mlad inska organizaci ja z de lom n i izkazala, vendar p a ' drži tudi to, da se nobena tovar­niška organizaci ja za njeno delo ni zan imala i n n i skušala tako a l i drugače pomagati .

Nasprotno pa imajo mlad inc i v G o r e n i k i svoje predstavnike v de lavskem svetu i n v upravnem odboru i n tako soodločajo p r i vseh važnejših stvareh v podjetju. Sa ­mi so v razprav i poudar i l i , da na ­let i jo pri samoupravn ih organih in p r i uprav i podjetja vedno na ve l iko razumevanje, prav tako pa po svo j ih močeh sodelujejo p r i gospodarjenju. Za i lustrac i jo naj navedemo, da so p r i gradnj i no­vih prostorov mlad inc i (v podjet­ju jih je oko l i 20) op rav i l i k a r 4000 prostovol jn ih ur . Zato u p r a ­vičeno lahko Tečemo, da so vs i uspehi tovarne Goren jka zares tudi uspehi mladih delavcev.

Nezadostno poznavanje pravilnikov

Radov l j i ca (M. S.) - V Lesno­industr i jskem podjetju -Je lka* Radovl j ica in v K m e t i j s k i zadru­gi Je lov i ca sta de lavska sveta sprejela novi p rav i ln ik o delitvi osebnih dohodkov že pred po'" d rug im mesecem, tako da se oseb­n i dohodki že od 1. oktobra da­lje formirajo na nov način. Na s ind ika lnem sestanku članov omenjenih ko lekt i vov ( imata nam­reč skupno s ind ika lno podružnico) pa je b i l o iz slabe razprave raz­vidno, d a člani ko lekt i vov nima­jo jasnih predstav o tem, kako se ob l iku je dohodek in osebni do­hodek, zato j i m bodo pristojni člani skušali to razložiti na s a " m ih de lovn ih mest ih.

N a omenjenem s ind ika lnem se­s tanku so nakaza l i tud i možnost, da b i ime la ko l ek t i va samostojni s ind ika ln i podružnici; zaradi več­jega števila zaposlenih i n zaradi različnih dejavnosti b i b i l a osa­mosvojitev povsem logična.

Podpora in sodelovanje Skorja Loka, 8. novembra - D a - t Napačno je bilo, to je pokazala 1 ganizacijo slehernega podjetja. Te

na^nja peta skupna soja obeh tudi razprava, da so bili predhod- I in še nekatere druge ugotovitve zborov Občinskega ljudskega od- ) niki v tovarni N I K O tehnični op-bora Skof ja L o k a se je pričela ; t imis t i . Široka proizvodnja n a m -z živahno razpravo o gravitacij- reč zahteva tudi številen strokov-skem področju nove železniške postaje v Retečah. Ker pa je se­daj za reševanje tega problema pr isto jen organ O L O , nd l judsk i odbor s tem v zvezi spreje l nobe­nega sklepa. Pač pa b i b i lo pr ipo­ročljivo, da b i pr isto jen organ to kritično vprašanje čimprej rešil.

Danes so odborn ik i obravnaval i tud i zelo pomemben in težak pro­b l e m — gospodarski položaj to­varne N I K O Železniki. L j u d r k oubor je najprej posbisal izv le­ček iz poročda rev iz i jske k o m i s i ­je o poslovanju oz i roma gospodar­skem položaju tovarne N I K O , n a ­to pa so odbornike seznani l i z mnenjem Sveta za industr i jo , obrt in delo. Nekatere njegove predloge oz iroma mnenja so po­samezni odborn ik i takoj k r i t i z i ­r a l i .

De l razprave o gospodarskem položaju je skušal odkr i t i p red­vsem to. kdo je odgovoren za go­spodarski polom v tovarni NIKO. 2e sam svet za industr i jo , obrt m delo meni . da za omenjeno eko­nomsko stanje n i k r i v le doseda­n j i d irektor , ker je poslovanje podjetja zašlo na napačno pot že prej , p T o d e n je dosedanji d i r ek ­tor prevzel odgovornosti . Zato je treba pr i ocenjevanju sedanje ekonomske s i tuaci je v podjetju upoštevati številne druge faktor­je, ki so pr i ved l i to tovarno v sedanje težke gospodarske raz­

mere.

Boleča točka, ki Je postala za NIKO bolj aH manj usodna, je b i l prehod iz obrtnega na indu­s t r i j sk i način proizvodnje. S to ugotov i tv i jo so so na današnji se j i s t r in j a l i številni odborniki.

ni kader. Prav tako je tudi ne­smiselno računati s tem, da je mogoče proizvodnjo osvojiti v enem ali dveh mesecih. V pri­hodnje bo moral N I K O težiti predvesm za tem, da bo znižal proizvodne stroške in dvignil kvaliteto izdelkov, šele tedaj bo

in smernice je razprava na da­našnji seji ponovno osvetlila in potrdila.

Kakor povzamemo iz razprave, se bo lahko podjetje rešilo iz neprijetnega položaja samo s so­delovanjem in podporo celotnega delovnega kolektiva Rešitev je namreč znotraj, od zunaj lahko pričakujemo samo pomoč.

Jl&JAi

DAVČA — Oglarske kope so danes že skoraj redkost. Zato verjetno malokdo ve, da je to naporno delo-Najprej je treba pripraviti približno 70 kubičnih metrov drv in jih zložiti tako, kakor vidimo na slik1.

Ko je vsako poleno na svojem mestu in ko je kopa zasuta, jo zakurijo. V štirinajstih dneh drva poog^ ni jo in če Je šlo vse po sreči, dobijo oglarji na ta način pet do šest tisoč kilogramov oglja

Jeseniška mladina pred občinsko konferenco

Razgibana mladinska dejavnost

lahko tudi uspešno konkuriral na i Ob koncu razprave je ljudski svetovnem tržišču. odbor potrdil uvedbo prisilne

Za podjetje je bila tudi usodna uprave v tovarni NIKO in ime-fluktuacija vodilnega kadra, kar noval tovariša Logarja za prisil-je nedvomno težak udarec za or- I nega upravitelja. — J . P.

Se mesec dni nas loči, ko se bo jeseniška mladina zbrala na ob­činski konferenci. Sedaj so v te­ku konference osnovnih organiza­cij in so jih izvedli že 17. Raču­najo, da bodo z njimi gotovi do 15. novembra. Konference osnov­nih organizacij so dobra priprava za bližnji kongres slovenske mla­dine, ki bo januarja prihodnjega leta v Kranju.

FRANC BAN, predsednik ideo­loške komisije pri Občinskem ko-

Osnovne šole v številkah Naš šolski sistem se z novo re­

formo vedno bolj približuje za­htevam socialistične stvarnosti. Zato je šolstvo kot družbena služ­ba s svojimi problemi postalo eno najaktualnejših vprašanj po naših komunah. Tako je tudi problema­tika šolstva v škofjeloški občini zelo pestra. Zajema obvezno, stro­kovno in specialno šolstvo, pred­šolske ustanove, šolo za odrasle in gimnazijo. Obvezno šolstvo Je prav gotovo bistvenega pomena, zato ga Je treba obravnavati na prvem mestu.

Za sejo Občinskega ljudskega odbora Skof ja Loka so pr is to jn i organi pripravili obsežno poroči­lo o stanju in problematiki Šol­stva v občini in od tam povzema­mo tudi nekatere podatke.

S priključitvijo občane Železni­ki je dobila škofjeloška občina 11 osnovnih šol. Skupno je danes v občini 25 osnovnih šol, od teh štiri popolne z 2244 učenci in 98 učite­lji, pet nepopolnih m 480 učenci in 21 učitelji in 16 nižjih organi­ziranih šol s 752 učenci in 32 uči­telji. Popolne osnovne šole zaje­majo 64,5 odstotka vseh učencev in le v teh šolah poteka učno-vzgojni proces normalno.

V nepopolnih osnovnih šolah ob­ravnavajo učno snov po skraj­šanem programu. Nižje organizi­rane šole, ki zajemajo 21,9 odstot­ka učencev, so številčno najmoč­nejše. V teh šolah imajo v enem oddelku zajete učence dveh ali treh razredov. Na teh šolah so to­rej pogoji za pouk najslabši, zlasti

še, če je otrok veliko in če je učni kader mlad in za kombini­ran pouk nerutiniran. Kakor hi ­tro učiteljskega kadra ne bo več primanjkovalo, bo treba na te

šole nastaviti dobre in izkušene prosvetne delavce, ki bodo lahko m uspešno pripravljali učence za 1

prestop v višje razrede. Nekater nepopolne osnovne šole (Sovoden j| in Selca) pa teže k postopnemu š

miteju LMS rn predsednik Občin­skega centra klubov OZN, nam je pred občinsko konferenco med drugim dejal: »Izredno zanimanje jeseniške mladino za najrazličnej­še zunanjepolitične probleme in

za delo Organizacije združenih narodov je narekovalo, da smo pred letom dni in pol ustanovili na osnovni šoli na Koroški Beli prvi klub OZN v nadi občini Trenutno dela v jeseniški komuni 13 klubov OZN, ki združujejo preko 500 mladih ljudi. V kr.,1-kem jih bomo ustanovili še na Blejski Dobravi, v Todkorenu in na Hrušici. Da bi bilo delo klu­bov čimbolj povezano, smo lani ustanovili tudi občinski center. Trenutno smo končali s seminar­jem za člane klubov, ki se pa je udeležilo preko 80 mladincev In mladink.

ši organizaciji je nedvomno dra*"! ska sekcija, saj smo v pretep sezoni uprizorili kar dve drams|° deli. Ob tem je dramska sekcij* pripravila šc vrsto proslav in gih manjših prireditev. Orga«*"* rali smo mladinski ples, kjer & 0 0

zaslužili čistih 30.000 dinarjev. *~ ta denar si bomo kupili r ad i j i sprejemnik z gramofonom in * bomo uporabljali za razne ( , r l 1 ' žabne večere v klubski sobi, ki ^ imamo skupaj z ostalimi OCg***1

zacijami v Podkorenu. V naši v 8 ' sd so vsi mladi ljudje člani

mla­dinske organizacije ln so v kem času pripravljeni delati. ^' koli nismo v zadregi, da bi izvod' 11 katerokoli akcijo.-«

JOŽE V I N D I S E R , proclscdnjj šolske komisije p r i Občin^ke^ komite ju L M S , je povedal T\adei' nje: -Najbolj aktualno je sedaj i 0 ' BOZO SOTLAR, predsednik to-Ida bomo v novo šolsko komi* 1^

ke^n kocnlte*a LMS v Ze- izbrali take ljudi, ki se bodo 0

(Jeseniški K O V I N A R prehajanju v popolne osnovne šole. Njihovi šolski odbori so ob podpori družbenih in političnih organizacij te težnje podprli.

T. P. O PREDRAČUNU ZA PRIHODNJE LETO Železniki (P.) - Ta teden je bi­

lo v Železnikih posvetovanje vseh družbeno-političnih organizacij • področja nekdanje občine Želez­niki. Tokrat so se razgovarjali o predračunih za prihodnje leto in o sredstvih za letos.

PRIPRAVE NA DAN REPUBLIKE Železniki (J.) - Tudi v Železni­

kih bodo priprav tli za Dan repub­like svečano akademijo. Na aka­demiji bo sodelovala osnovna šo­la, DPD Svoboda Cešmjica in mla­dinci iz tovarne NIKO. Potok t

lezarni, nam je povedal, kako je mladina v Železarni sodelovala s predlogi pri decentralizaciji pod­jetja in delavskega samouprav­ljanja in pri izdelavi pravilnikov o de l i t v i dohodkov: »Clanl načega komiteja so skupaj s sindikalno organizacijo In Zvezo komunistov razpravljali in dali svoje predlo­ge v rvezj z decentralizacijo in pri Izdelavi pravilnika o delitvi dohodkov. Ostala mladina pa Je o tem govorila n a proizvodnih kon­ferencah po osnovnih organizaci-j govore z vodstvi organizacij Jah. I>obre proizvodne konference ta način so bomo seznanili • " ' '

P

posvetili problonom na šoli. nim, da bi m'ad| učitelji in PjT fesorjl, ki prihajajo sedaj na Ie precej pomagali pri delu * t r

misije.« k

JANEZ ČUDEN, p r e d s e * 1 * Občinskega komiteja L M S , * pred občinsko konferenco P °^_ dal: »Menim, da priprave t* tosnjo občinsko konferenco P°. kajo v redu. Clanl sekretar1*^ redno obiskujejo v.-.c koafere0

osnovnih organizacij in imajo r»

so bile zlafftd v predelovalnih obratih, jeklovleku in transpm lu. Prav tam so mladinci In mladin­ke živahno razpravljali o novem načinu gospodarjenja ln o rekon­strukciji Železarne, kar je aktu­alno tudi la nas mlade.«<

KATARINA GRILC jo setere-prireditvo oziroma akademije bo-.tarka osnovne organizacije v Pod-do natančno določili na prvi seji korenu. O delu Je takole pr ipo-poverjenistva SZDL in ZK. |vedovala: »Najbolj aktivna v na-

Novi gostinski objekti

sekretariata občinskega komiteja LMS na Jesenicah med sejo. — Na sliki ^ J l e ve ' " o ro t l desni: sekretar komite)« Klemene, predsednik T K LMS Železarne Sotlar ln Ban, pred-

— " — OZN Foto: S. Humerca

Kranj*** gora (M. 2.) - V Kranjski gori bodo kmalu dogra­jeni trije novi gostinski objekti, in sicer motel, Bedončev dom ob žičnici in dom na Vitrancu. Ds bi novozgrajeni gostinski objekti v Kranjski gori lahko pravočasno začeli služIti svojemu namenu, so na zadnji seji ObLO Jesenice ustanovili gostinsko podjetje v

V času ko gradnja fte traja Je potrebno oprav i t i nekatera p r i ­prav l ja lna de la za predv ideno gostinsko dejavnost, ki Jih i zva­jalec gradbenih del ne bo oprav i l , ker no sodijo v njegov okv i r . Tu gre predvsem za nabavo invon- ^ večere. Sedanji prodnim teh Ur j a , ' za p r ip ravo kadrov, u r ed i - t V r ° v obsega razgovor °^" r B , f l

razllčnejilml problemi, o k * t c f ' j bomo govorili tu;Ii na konfore* , in spre.fell določene zaključke. . volili »:omo tudi 8 delegatov, bodo zastopali jeseniško r n ^ i ^\ , na kongresu slovenske mlad" 1 '

Milan Zivkovi«

K R A T K E Z J E S E N I C p« (U.) - De lavska univerz«

Jesenicah Je pretekl i torr l* " y j C *

o r g a n i z i r a l a i z r e d n o z a n i m i v o P davanje o alžirskem osvobodil g ibanju. Prodaval je of ic ir * skega osvobodllnegn gibanja. b ^ Je pr ipovedovanje je dokUIB** tudi s f i lmom. ( t i t *

* (U.) - Svoboda - T e V C**^ na Jesenicah je za Iclo.Mjo s C* roO uved la posebno petkove k " 1

v C -

tev oko l ico objektov i n podobno Novoustanovl jenemu podjet ja

je Občinski ljudiskl odbor Jeseni

pisu, razgovor o čisti in P r o ^ f | i s k l glasbi, razgovor o 1 , h n-1

umetnosti , razgovor o novo« tih

gradnji pod nazivom »Mote l^ lco odobr i l tudi 2 mi l i j ona d inar - knjižnem trgu i td. Večeri Ijev obratnega kred i ta . 'čitalnici Delavskega doma.

pod 0

Kranjska gora.

Mlečni zobje Mars ika te ra mat i se za dne pre­

pozno zan imat i za zobe svo j ih otrok. Pravzaprav b i mora le m i s l i t i n a otrokove zobe že med nosečnost­jo , ko se priporoča hrana bogata v i taminov , ka l c i j a i n minera ln ih so l i . Z a otrokove zobe je treba skrbet i že od dne, ko se pojavi jo p r v i mlečni zobje, k e r je od n j i h odvisen zdrav razvoj kasnejših t ra jn ih zob.

Povsem napačno je m is l i t i , d a 60 mlečni zobje samo zato, da b i nekoč i zpad l i i n j i h n i treba čistiti. Nasprotno, t i zobje pr iprav l ja jo pot kasnejšim, zato j i m posvečajte vso pozornost. D o tretjega leta ne pe-Ij ite otrok k zobozdravniku. Kasneje pa ga lahko brez sk rb i prepust i te n jegov im rokam; očistil bo vot l ino i n ozdrav i l pokvar j en i zob brez bolečin, k a r bo pregnalo s trah tud i p r i poznejšem poprav l jan ju zob.

l&&ca*U mo-d^L dodatki za nova 6e<zana

G M P

Se ena- var ianta modne l in i je , k i se prav posebno orlraža v kro j ih z i m ­s k i h plaščev. Pas je zd rkn i l na boke, od koder se širi v zvcnčasti spodnj i de l plašča. Mode l i m a to prednost, da si ga l ahko omis l i te i z lanskega kost ima, če je b i l a jopica

dovol j dolga.

Moda 1962 je še enostavnejša i n naravnejša, kot je b i l a letos. Da je l i ce sedaj rožnato i n so ustnice, obrv i i n trepalnice komaj poudar­jene, smo že p isa l i . Skra tka , vsa osebnost je podrejena preprostost i . Rokav je mehko vstavl jen, pas je neko l iko zd rsn i l od naravnega me­sta, k r i l o je ravno a l i zvcnčas'o. Z obleke so i zg in i l i odvečni detaj l i — pentl j ice, množica gumbov i td . M o d n i detaj l je eleganten i n skro ­men. Pogost detajl je usnje.

Torbice so enostavne. N iso več tako vel ike, da b i j i h p r ime r j a l i celo s potova ln imi torbami . V e l i ­kost je torej zmanjšana, material j e usnje, k i pa ga pogosto uspešno zamenja plastična masa.

Čevlji so skromnejši i n bolj ženski, le včasih nas preseneti raz ­košen okrasek. Peta se j e znižala

Domače hal je naših babic iz svetlikajočega se satena i n žameta že dolgo niso več v modi . Izg ini le B O , ker j i h de lovna žena n i več potrebovala, razen tega pa so jo za­rad i 6voje nepraktičnosti p r i de lu samo ovirale . Delovna žena živi prav malo časa doma, zato p r i hišnem de lu , k i ga mora vseeno opravl jat i , obleče haljo, k i je p rak ­tična i n je p r i tem vseeno l ahko elegantna. Pogosto uporabl jamo domačo obleko, da b i zaščitili ob­lačilo samo za kratek čas med dvema sestankoma al i d rug im i opravk i . Zato je najprikladnejša obleka, k i se spredaj zapenja na gumbe. Do lga domača hal ja n i praktična, če jo uporabl jamo za delo doma, ke r se v njej zapletamo

A l i N A S V E T I •rebulo uporabl jamo p r i p r i p rav ­

l j an ju naše vsakdanje hrane, m a ­lokdo pa ve, d a je čebula tud i i z ­vrs tno zdravi lo . Posebno dobro učinkuje pr i bo leznih prebav i l , želodca ,ker povzroča izločanje prebavn ih sokov. Čebula namreč ne vsebuje k i s l i n , pač p a eterična o l ja . Iz čebule l ahko naprav imo odlično sredstvo prot i kašlju. Nekaj čebul zrežemo n a drobne koščke, dodamo nekaj kand i s s ladkor ja i n m a l o vode ter vse skupaj dolgo časa dušimo. Tako narejeni sok uživamo po žličkah.

T u d i emaj l i rano posodo je treba n e g o v a t i V s a k mesec enkrat posodo prekuha jmo v vroči vod i , k i smo j i doda l i z a oreh lužnega k a m n a n a 5 l i t r ov vode. Pus t imo vre t i nekaj u r . Ce je b i l a posoda ze lo zanemar­j ena , jo sedaj odrgnite s čistilnim praškom i n sp lakn i t e v vroči i n m r z l i vodi . Posode n ikdar ne sušite

na vroči štedilnikovi plošči, k e r vam bo razpokala.

Oguljene črne usnjene rokav ice osvežimo tako, da žličko dobrega mandl jevega o l ja zmešamo z nekaj kap l j i cami črnila. Z m e h k i m čopi­čem nanesemo mešanico na ogul je­na mesta. Rokav ice položimo na pap i r i n j i h počasi sušimo več ur .

Z loml jeno a l i počeno keramično ploščico na štedilniku, kuh in j skem z idu , v kopa ln i c i l a h k o z ma lo t r u ­d a i n spretnost i zamenjamo sami .

Najprej i zmer imo ve l ikost z l o m ­l jene ploščice i n v t rgov in i k u p i m o novo. Nato ostanke z loml jene p l o ­ščice odstranimo s sekačem. O d ­st ran i t i moramo staro vezivo, n a ­vadno cementno i n nato mesto dobro navlažimo z vodo. Mešanico cementa i n vode nanesemo n a steno i n vs tav imo ploščico.

s 7 centimetrov na 5, za večerne priložnosti. Cez dan se nosijo čevlji s 3,5 centimetrsko petko, k i je p r i ­mernejša za delo. Kon i ca čevlja n i samo štirioglata, ampak tud i zaob­l jena, šiljasta, namenjena razn im priložnostim. Okrask i so pestrejši: gumbi , masnice, obrobki i n komb i ­nacije razn ih vrst usnja.

Rokav ice so se omeji le na črno, sivo. r javo in bege barvo i n so neko l iko daljše; največkrat so usnjene.

Usnje je torej p rvo na lestv ic i modnih detajlov: z n j im je ob­robl jen kost im, preoblečeni so gum­bi, obrobljeni o v ra tn ik i plaščev i n žepi. V modnih centr ih šivajo i z usnja k r i l a , plaSee, suknjiče, k o ­stime.

Obnovite lansk i plašč s pletenini ovratn ikom

c a a i n nam sploh omejuje svobodno gibanje.

Omis l i t e si k ra tko domačo obleko iz volnenega blaga, jerseva a l i progastega žameta, ka r se l ahko pere. Ha l j a naj bo krojena udobno i n dovolj široko, saj jo boste nosi le

*2 Prav malokrat pomis l imo, da so

naše noge takoj za očmi največ »v uporabi«. Ves dan j i h obtežujomo, redko j im dovo l imo na svetlo, sk ra tka — posvečamo j i m najmanj pozornosti i n nege. K o pa se nam naberejo leta, naenkrat odpovejo.

Noge umiva jmo vsak večer v mlačni vodi , nato j i h masirajte od stopala navzgor, k a r bo poživilo kroženje k r v i . Naj se nam ne zd i škoda p r i t em uporabit i tudi kremo. P r i masaži l ahko uporabljate k r t a ­če i z plastične mase, k i j i h že i m a -

preko boljše obleke. K r o j je l ahko tak, kot ga poznate p r i oblekah — srajcah z r okav i a l i brez. Za hal jo prav l ahko uporabite blago starega plašča, toda ovratn ik i n manšete pa boste naplet le i z volne sk ladne barve.

so še druga sredstva za nego nog p r i čezmernem potenju. Dobro je tudi dodati kope l i sol za noge z do­datkom smrekovega ol ja.

Nevšečna nadloga je tud i srbenje med prs t i , k i ga povzročajo neke gl ivice. Sredstva za h i t ro uničenje lahko kupi te v drogeri j i . Prav tako so sredstva za odstranjevanje k u r ­j i h očes i n trde kože n a petah.

Ozebline se pojavi jo na udih , k i so najbolj oddal jeni od srca ; na j ­večkrat dobimo ozebline na nogah, niso pa redke tud i po rokah. Srbe­nje i n ozebl ino je najbol je zdrav i t i z menjajočimi se kope lmi vroče in

j o v naših trgovinah. K a d a r ob la ­čite nogavice* prej noge potrosite s pudrom, to je priporočljivo poseb­no, če se v a m noge močno poti jo. Namočite mesta, k jer se potite, z a lkoho lom i n napudrajte. Seveda

mrz le vode po 3 minute v vsaki. ' Končamo v mr z l i vodi , če to ne po­maga, j e potrebna zdravniška po­moč. Uspešno sredstvo prot i ozeb l i ­nam pa so tople nogavice.

(Konec) j

Poroči la -posluSajte vsak d a n ob 0.05, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 81, 23. i n 24. u r i ter rad i j sk i dnev­nik ob 19.30 u r i . Ob nedel jah pa ob 0.05, 7.* G., 12., 13., 15., 17., 22., 23.

S 24. u r i ter rad i j sk i dnevn ik ob .30 u r i .

S O B O T A

11. novembra 8.05 PoštarČek v m l a d i n s k i

glasbeni redakc i j i 8.30 Od po lke do c h a - c h a 8.55 Rad i j ska Sola za nižjo stopnjo 8.25 Mozart v i zvedbi p i an i s ta

Jorga Demusa 10.15 Zabavna glasba n a tekočem

t raku 11.00 Tr i o Bardor fer s pevsk im

sekstetom bratov »Pleško« 11.15 Angleščina z a mlad ino 11.30 Dopoldanski operni koncert 12.05 T r i o Do rka Skoberneta 12.15 K m e t i j s k i nasvet i —

ing . L j u d m i l a Ha l l e r : Pr ihodnje naloge v perutmi-narstvu

12.25 P iha ln i orkester L judske mi l i ce

12.40 Iz operetnega sveta 13.30 S popevkami i n zabavn im i

melodi jami po svetu 14.00 Iz bolj redko i zva janih

Chop inov ih de l 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n

pozdravl jajo 15.20 P l an insk i oktet iz Mar i bo ra 15.40 Serenada za f lavto i n godalni

orkester 16.00 Gremo v k i n o . . . 16.45 Južnoameriški r i t m i 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktua lnos t i doma i n v svetu 18.10 M e d ar i j ami i n duet i 18.45 Okno v svet 19.05 Domači ansambl i jo -ureze jo *

na svoj način 20.00 V e d r i z vok i v i zvedbi v e l i k i h

zabavnih orkestrov 20.20 Rad i j ska komedi ja 21.00 Z a pr i je ten konec tedna 82.15 P lesna glasba

13. novembra 8.03 Koncertna mat ine ja . 8.55 Za m lade r edwedh64e 9.25 Zvočni fcal«J49§f^

10.15 Mladinski hteifuii »bor ' g imnaz i je iz Celja " "

10.35 Od tod i « ©ndod 11.00 Slovenske narodne pojeta

Dan ica Filipčič i n Gre ta Ložar 11.15 Naš podl istek 11.35 Su i t a i n sonata 12.05 Pesmi Jugoslovanskih rus inov 12.15 Rad i j ska kmečka un ive r za -

Ing. V l ado Jenko : P remena gozdov i n plantažna pro izvodnja lesa

20.30 Raaijsfca igra 21.30 Jugos lovansk i pevc i zaoavne

glasbe i n orkester F ranck Pource l l

22.15 U v o d v glasbo 20. stolet ja

NI; D E L J A 12. novembra

$.00 Ved r i z v o k i za nedel jsko ju t ro 7.15 Rek lame 7.30 Rad i j sk i ko ledar i n

pr i red i tve dneva 7.35 Kmečka godba vam igra 7.50 Orkester He lmut Zachar las 8.00 M l a d i n s k a rad i j ska igra 8.30 Iz a l buma sk ladb za otroke 8.35 Tr i j e španski p les i 8.05 V nov i teden z zabavno

glasbo 10.00 Se pomnite tovar iš i . . . 10.30 Koncer t i n opera 11.30 Nedel jska reportaža 11.50 Orkester Mantovan i 12.05 Naši poslušalci čestitajo i n

pozdravl jajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Narodne z ins t rumenta ln im

ansamblom S i l v a Tamšeta 14.15 Naši poslušalci čestitajo in

pozdravl ja jo — II. 15.30 Duna jska pustna šala 15.51 Su i ta za oboo, k lar ine t i n

fagot 16.00 Humoreska tega tedna 13.20 Oporne melodi je 17.05 K i t a r a i n mando l ina 17.15 Rad i j ska i g ra 18.23 L jubezenska pesem 18.30 Športno popoldne 19.UB Naši m lad i r eprodukt i vc i 20.00 Izberite melodi jo tedna 20.45 Intermezzo v r i t m u počasnega

valčka 21.00 Šestdeset minut z ansamblom

beograjske opere 22.15 Oddaja za izseljence 23.05 P lesna glasba

12.25 Melodi je za opoldne 13.15 Obvest i la i n zabavna glasbe. 13.30 P l esn i r i t m i i z treh stolet i j 14.15 Glasbena razglednica 14.35 Naši poslušalci čestitajo ia

pozdravl jajo 15.20 Španija v pesmi in p lesu 15.40 L i t e r a r n i sprehod 16.00 Od lomk i lz Massenetovih oper 17.05 V sak dan za vas 18.00 Ak tua lnos t i doma i n v sve tu 18.10 Dve po l j sk i p i an i s tk i 18.45 Rad i j ska univerza 19.05 Igra zabavni orkester

R T V Zagreb 20.00 Koncer t simfoničnega

orkestra R T V LJub l j ana 22.15 M l a d i n a - su l ta za p iha lne

instrumente 22.35 Naši domači ansambl i

zabavne glasbe 22.50 L i t e r a rn i nokturno 23.05 L jub i te l j em popevk in novih

r i tmov

T O R E K

14. novembra 8.05 Igramo za vas" 8.40 Kv in t e t »Niko StritoJ« ob

spreml jav i »$tirih 4 U i S | 8.55 Rad i j ska stopnja t a srednjo

stopnjo 8.25 Orgle l n orghce 9.40 Mirtstrofi i n drugo od C lauda

Debussvja 10.15 Izberite melodi jo tedna 11.00 Concert ino za k l a v i r i n

godala 11.15 Utr ju j te svojo angleščino 11.30 Od ari je do er i je 12.05 K l a v i r v r i t m u 12.15 Kme t i j sk i nasvet i — Ing. Stojan

V r a b l : Borba p ro t i 6H.odi j l^ cem i n boleznim p r i jablanah in hruškah.

12.25 Orkester M a x Greger 12.40 P i san i " zvok i z Dravskega

pol ja 13.30 Z a l jubite l je operne glasbe 14.35 Rad i j ska šola za višjo stopnjo 14,35 Goda la i n voka ln i ansambl i 15.20 Pevka L o l a Novakovič 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Glasbene upodobitve

znameni t ih l judsk ih Junakov 17.05 V s a k dan za vas 18.00 Aktua lnos t i doma i n v svetu 18.10 Kotiček za mlade l jubi te l je

glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 V e l i k i zabavni orkestr i tega

tedna 20.00 Poje zbor R T V Beograd 21.00 Sestanek instrumentov

15. 8.05 8.35 6.55 9.25

10.15 11.00 11.15 11.25 12.05

12.15

12.25 13.30

14.05

14.35 18.20 16.00 16.45 17.05 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 B1.00 22.15 22.45 22.50

S R E D A novembra Zvočna mav r i ca Dva h rva t ska skladate l ja P i san i svet prav l j i c i n zgodb Popevke i n p lesn i ritmi n a tekočem t r aku M e d su i t aml T r i o Rud i j a Bardor fe r j a Človek i n zdravje A l i v a m ugaja? Vaški kv in te t z Rez iko i n Sonjo Kmečka un ive r za — Ing. Jože F u r l a n : Hidrdponlčno gojenje v r tn i c Zabaven opo ldanski spored K o je b i l a stara m a m a se mlada Rad i j ska s topnja z a srednjo 6topnjo Zbor i i n balet i iz oper Koncer t po željah poslušalcev Šoferjem n a pot i Kv in t e t Jožeta Kampiča V s a k d a n za vas Ak tua lnos t i doma i n v svetu Konce r t i r a p ianis t E m i l G l l e l s L judsk i par lament S imfonie t ta Naš variete O d l o m k i iz opere A r a b e l l a P o svetu jazza Lirični intermezzo L i t e r a rn i nokturno

ČETRTEK 16. novembra

8.05 l z oper Jugos lovanskih skladatel jev

8.55 Rad i j ska šola z a višjo stopnjo 9.25 Rule ta z a zabavo

10.15 V e l i k i zabavn i orkest r i 10.40 Pet minut Za novo pesmico i n

Slovenske narodne 11.00 Skladate l j Sker janc o l e tn ih

časih 11.15 R u s k i tečaj za začetnike I L 30 H i t r i p rs t i n.4o »-Francoz v Južni Ameriki-« 12.05 Štiri sk ladbice z a ženski zbor

i n har fo 12.15 K m e t i j s k i nasvet i —

Ing. M i l a n Oso jn ik : O gospo­darsk ih vprašanjih p i tan ja govedi

12.25 Me lod i j a za opo ldne 13.30 Koroške pesm i poje

M a r i b o r s k i k o m o r n i zbor t$ 13.50 Me lod i j e z obeh s t r an i

A t l a n t i k a 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n

pozdravl ja jo 15 20 Orkester M a r t y G o d i JŠ.30 Turistična oddaja 16.00 Popoldne ob ins t rumenta ln i

glasbi J7.05 V sak dan za vas 18.00 Ak tua lnos t i doma i n v evetu 81.10 Zaključni pr i zor i z Mozar fove

opere Čarobna piščal 18.45 K u l t u r n a k ronp ta 19.05 Orkester A l f r e d Scholz 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi

i n napevov 20.45 Zabavn i orkester

R T V LJub l j ana 21.00 L i t e r a r n i večer 22.15 Nočni ope rn i koncert 23.05 »Noč v JuŽnl A m e r i k i *

P E T E K 17. novembra

8.05 G lasba ob de lu 8.40 Bosna, venček narodnih 8.55 P i o n i r s k i t edn ik 9.25 Kotiček za mlade l jubi te l je

glasbe

1C.15 Dek le i n n}en godec 10.45 Znane melodi je v r i t m u 11.00 V tričetrtinskem taktu

z orkestrom M a l a c h r i n o 11.15 Naš podl istek 11.35 S imfoni ja št. 92 v G - d u r u 12.05 Ob zvok ih s citer 12.15 Radi jska kmečka un i v e r za —

dr . V i l k o Mas ten : K o r e n i n s k i rak sadnih ras t l in

12.25 Igra P i h a l n i orkester L judske mi l i ce

12.45 Orkester K u r t Edelhagea 13.30 Ma jhen operni moza ik J4.05 Radi jska šola za nižjo stopn,,„ 14.85 V z vok ih po Jugos lav i j i 15.20 Zabavne melodi je

na tekočem t r aku 16.00 Parada p iha l 16.38 H a m m o n d orgle 16.45 J e z i kovn i pogovor i 17.05 V sak dan za vas 18.00 Ak tua lnos t i doma i n po s ve i » 18.10 G lasbeni ko lor i t Da l jnega

Vzhoda 18.45 Iz naših ko l ek t i vov 19.05 P r v a simfonična su i ta 20.15 Tedensk i zunanje-politični

pregled 20.30 P r ed mikro fonom je

violončelist C i r i l Sker janc 20 45 Štiri 6to let k l a v i r ske glasbe 21.15 Oddaja o mor ju i n

pomorščakih 22.15 Po svetu jazza 22.45 Vese la godala

T e l e v i z i j s k i s p o r e d SOBOTA - 11. novembra 18.00 M l a d i n s k a T V i g ra 18.45 Ser i j sk i f i lm 20.00 T V dnevn ik 20.15 Propagandna oddaja 20.30 E k r a n n a e k r a n u — f i lmsk i |

mozaik 21.15 S tud io I. 22.30 T V f i lm

NEDELJA — 12. novembra 9.30 Oddaja z a kmetova lca

10.00 Tekmova lca - T V f i lm Športno popoldne

20.00 Sedem dn i 20.45 L o v c i n a človeške glave —

celovečerni f i l m PONEDELJEK - 13. novembra 17.30 Iz Industr i je za industr i j o 18.00 T V f i lm 18.30 Znanost i n t ehn ika 19.00 Pregled 20.00 T V dnevn ik 20.30 C i t r a - T V d r a m a TOREK — 14. novembra 80.15 Tedenski športni preg led 21.00 Zabavno r ek l amna oddaja 21.15 Canzoniss ima — glasbena

quiz oddaja SREDA — 15. novembra 18.00 M a l i v r t i l j ak 18.30 Ser i j sk i f i lm 19.00 Prob lem zastrupi tve 19.30 T V obzornik 20.00 T V dnevn ik 20.15 Propagandna oddaja 20.30 Samo nocoj — zabavno glas­

bena oddaja 21.30 Portret i i n srečanja ČETRTEK - 16. novembra 10.00 T V v Soli 17.30 En-den-d inus oddaja za n a j ­

mlajše 18.00 P i on i r sk i moza ik 18.00 Cas, l jud je i n dogodki 20.00 T V dnevn ik 20.15 Sarplaninec Njegoš - d o k u ­

mentarn i f i lm 20.30 Nastop amatersk ih ansamblov 21.30 A k c i j a dno — dokumentarna

oddaja P E T E K — 17. novembra

19.00 Magaz in vsakdanj ih sk rb i 20.00 T V dnevn ik 20.15 Spored jugoslovanske k i n o ­

teke

Jesenice »RADIO« 9. novembra do 10. novembra slo­

venski film VESELICA; 11. do 13. novembra ameriški barvni film STAREC IN MORJE; 14. do 15. no­vembra italijansko francoski film PRESTOPEK NA BEGU; 16. do 17. novembra ameriški barvni film DERBI O. Gil

Jesenice »PLAVŽ« 11. do 12. novembra slovenski

film VESELICA; 13. do 14. novem­bra ameriški barvni film STAREC IN MORJE; 15. novembra italijan­ski film M A D A M E B U T T E R F L Y ; 16. do 17. novembra italijansko francoski film PRESTOPEK NA B " G U

Žirovnica 11. novembra amer. barvni film

OVČAR; 12. novembra franc. film barvni film S l B K E ZENE; 15. nov. ameriški barvni film STAREC IN MORJE

Dovje 11. novembra francoski barvni

film ŠIBKE ZENE; 12. novembra ruski film KAPITANOVA HC l ; 16. novembra ameriški barvni film STAREC IN MORJE

Koroška Bela 12. novembra italijansko franco­

ski film PRESTOPEK NA BEGU; 13. novembra slovenski film V E S E ­L ICA

Kropa 11. novembra ruski film TIHI

DON - III. del ob 20. uri; 12. no­vembra ameriški film SMEŠNI OBRAZ ob 15. in 19.30 uri; 16. no­vembra ameriški barvni film PLES N A VODI ob 19.30 uri

Ljubno 11. novembra ameriški barvni

film LJUBI ME ALI PUSTI M E ob 19.30 uri; 12. novembra ameriški barvni film LJUBI M E ALI PUSTI M E ob 16. uri

Skofja Loka »PREDILEC-11. in 12. novembra jugoslovansko

Italijanski film MAŠČEVALEC

Duplica 11. novembra francosko italijan­

ski barvni film NOCl LUKRECIE BORGIE ob 19. uri; 12. novembra francosko italijanski barvni film NOC l LUKRECIE BORGIE ob 15., 17., 19. uri; 15. novembra ameriški film ZADNJA O B A L A ob 17. uri; 16. novembra ameriški film ZAD ­N J A O B A L A ob 19. uri

Radovljica 11. novembra jugoslovanski film

MARTIN V OBLAKIH ob 20. uri; 12. novembra jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH ob 18. uri In 10. uri dopoldne; 12. novembra ameriški barvni film NEKATERI SO PRITEKLI ob 15. in 20. uri; 14. novembra ameriški barvni film TOBI T A J L E R ob 20. uri; 15. no­vembra ameriški barvni film TOBI T A J L E R ob 18. in 20. uri; 16. no­vembra ameriški barvni film MOBI DICK ob 20. uri

Kranj 11. novembra — sobota »Center« — slovenski film NOČNI

IZLET ob 16.. 18. in 20. uri, pre­miera ameriškega barvnega filma MARJORIE MORNINGSTAR ob 22. Uri

-Storžič« — nemško poljski barv­ni film PLANET SMRTI ob 16.> 18.20. uri matineja istega filma ob 10. uri

»Svoboda« — premiera domačega filma BOLJE J E VEDETI ob 18. in 20. uri

V>eriuj« - 'Krvavec- — premiera ameriškega barvnega l i l m a MOZ, KI GA NI BILO ob 19.30

»Naklo« - DANES ZAPRTOl

12. novembra — nedelja »Center« — slovenski film NOČ­

NI IZLET ob 10., 14., 16., 18. in 20. uri

»Storžič« — ameriški barvni film DEKL ICA POD MORJEM ob 10. in 13. uri, nemško poljski film P L A ­NET SMRTI ob 15. in 17. uri. itali­janski barvni film HREPENENJE ob 19. uri, premiera sovjetskega barvnega filma V O H U N ob 21. uri

-Svoboda« — ameriški barvni mladinski film DEKLICA POD MORJEM ob 14. uri. domači barvni film B O L J E J E VEDETI ob 16., 18. in 20. uri

Cerklje »Krvavec« — ameriški barvni film MOZ, KI G A NI BILO ob 16. in 19. uri

-Naklo- — domači barvni film K A P E T A N LESI ob 16. in 19. uri

13. novembra — ponedeljek »Center- — ameriški barvni film

MARJORIE MORNINGSTAR ob ,15.45. 18. in 20.15 uri

^Storžič« — ameritki barvni mla­dinski film DEKLICA POD MOR­J E M ob 10. m 16. uri, sovjetski barvni film VOHUN ob 18. in 20. uri

14. novembra — torek »Center« — ameriški barvni film

MARJORIE MORNINGSTAR ob 15.45, 18. in 20.15 uri

»Storžič« — ameriški barvni mla­dinski film DEKL ICA POD MOR­J E M ob 10. vri, sovjetski barvni film VOHUN ob 16., 18. in 20. uri

-Svoboda« — ameriški barvni film NEKATERI SO ZA VROČE ob 18. in 20. uri

15. novembra — sreda -Center« — ameriški barvni film

MARJORIE MORNINGSTAR ob 15.45. 18. in 20.15 uri

-Storžič« - emeriški film N E K A ­TERI SO ZA VROČE ob 10., 15.45, 18. in 20.15 uri

-Svoboda« — Danes zaprto 16. novembra — četrtek »Center« — ameriški barvni film

MARJORIE MORNINGSTAR ob 15.45, 18. in 20.15 uri

»Storžič« — ameriški film N E K A ­TERI SO ZA VROČE ob 10. uri matineja, premiera italijanskega barvnega filma POLETNE ZGOD­BE ob Id., 18. in 20. uri

17. novembra — petek »Center« — premiera domačega

filma B O L J E J E VEDETI ob 16., 18. in 20. uri

-Stor?ič« — sovjetski barvni film VOHUN ob 10. uri matineja, itali­janski barvni folm POLETNE ZGODBE ob 16., 18. in 20. uri

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju SOBOTA - 11. novembra ob 20.

uri Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU — gostovanje v Naklem

N E D E L J A - 12. novembra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, ob 15. uri Ocvirk: MATI NA POGO­RIŠČU — gostovanje v Kulturnem domu v Podbrezjah

PONEDELJEK - 13. novembra ob 19.30 uri za red sobota V. Katajev: D A N ODDIHA - gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane

ČETRTEK - 16. novembra ob 16. uri za red Iskra Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU

P E T E K - 1%, novembra ob 16.30 uri za šole Cankar: K R A L J NA BETAJNOVI

v K r a n j u Fižol 100 do 110 din, moka, ajdo­

va 110 do 120 din, ješprenj 80 din, kaša 120 do 150 din, krma za ko­koš 45 din, koruza 45 do 50 din, oves 30 din, orehi, celi 160 din, ko­stanj 40 din, lisičke 70 do 100 din za liter; por, zelena in peteršilj 10 din za šopek; smetana 18 din za merico; grozdje 100 din, korenček 40 din, sir, skuta 150 din, maslo surovo 600 do 700 din, čebula 90 do 100 din, krompir 20 din, spinača 100 din, zelje, kislo 80 din, zelje, sladko 20 din. ohrovt 25 do 30 din, solata 80 do 100 din, pesa 30 din, repa, 6ladka 17 din. repa, kisla 50 din. redkev 30 do 40 din, orehova jedrca 1000 din, jabolka 40 do 50 din, hruške 50 din, cvetača 90 do 100 din za kg; česen 10 do 20 d n . Jajca 35 de> 38 din, kokos 600 din, piščanci 350 din za komad.

gibanje prebivalstva

Poročili so se: Valentin Er:":en, strojni ključavničar in Frančiška Dagarin, tkalka; Jakob Potočnik, livar in Jožefa Dolmovič, delavka; Alojzij Zelnik, rezka!ec in Ivana Osterman, tkalka; Anton Jerše, kmečki delavec in Angela Jagodic, kmečka delavka; Zivko Petkovič, šofer in Rozalija Zalar, knjigovodja; Viktor Zaplotnik mizar in Marija Kaltenekar, študent; Janez Kmetic, skladiščnik in Marija Romškar, na-me^čenka; Janez Ropret, šofer in Ljudmila Sajevic, gospodinja; Franc Mrak. ekonom in Antonija Kimo-vec, tkalka; Franc Mubi, delavec in Veronika Nunar, delavka; Janez Kline, ključavničar in Frančiška Sitar, tkrika; Ivan Benčevič, zidar in Vida Glivar, šivilja; Djodjo Vu -jevič, zidar in Dcsanka Pejovič, delavka; Jakob Kne, trg. poslovodja in Cecilija Presen, trg. poslovodja

Rodile so: Ivana Gorjanc — dečka; Marija Udir — deklico; Roza Živa­lic — deklico; Otilija Zohar — deč­ka; Cecilija Kržišnik — deklico; Valentina Eniko — deklico; Marija Cotman — dečka; Katarina Ogrfn — dečka; Marija Kristan — deklico; Marija Bric — dečka; Rozalija Ber-gant — dečka; Marija Oblak — deč­ka; Franc Sedlar — deklico; Ljud­mila BajželJ — dečka; Frančiška Grgič — deklico; Ana Pogačnik — deklico; Marija Potočnik — deklico; Ivana Stare — dečka; Marta Bernik - dečka; Marija Rištič - dečka; Alojzija Stefe - dečka; dr. Stani­slava Selan — deklico; Ivana Bra-deško - deklico in dečka; Marija Cerček — deklico; Antonija Poljan-iek — deklico.

Umrli so: Anton Janžekovič, star 47 let; Janez Zevnik, star 94 let.

K a m v

n e d e l j o ŠPORTNE PRIREDITVE: NOGOMET Kranj — v Slovenski conski ligi

bo v nedeljo na sporedu predzad­nje kolo. Kranjski Triglav se bo Srečal na »domačem« igrišču z ljub­ljanskim Odredom-Krimom. Kdo Je bolišd ni moč napovedati, ker Ibe ekipi igrata ie kola v kolo ze­

lo Bprern«rijivo. M o c A a t»cxio T r t -giavard Ve osvojili obe točki ob) spodbujanju svojih gledalcev. - V predtekmi se bosta najprej srečali mladinski enajstorici ob 12.40 url med Odred-Krimom in Triglavom. Glavna tekma pa bo ob 14.15 uri na •igrišču Mladosti.

Mošnje - Igralska sekcija pri TVD Partizan Ljubno bo uprizorila komedijo v treh dejanjih - L E S E ­NA PEC-. Ob 16. uri.

V KRANJU

NAMIZNI TENIS Jesenice — Tu se bo ob 8. uri za­

čel republiški namiznoteniški tur­nir za pionirje in pionirke.

Kranj - V avli OLO Kranj ee bo ob 9. uri začel dvoboj republiške namizneteniške lige med domačim Triglavom in ljubljanskim Odre­dom.

JUDO

Kranj - V avli OLO Kranj bo ob 10. uri dvoboj republiške judo lige med domačim Triglavom in Brani­kom iz Maribora.

ODBOJKA

Kranj - Ob 8. uri se bo začel v zgornji telovadnici Gimnazije kva­lifikacijski turnir za vstop v II. moško republiško odbojkarsko ligo. Nastopila bodo moštva iz Kočevja, Krškega, Jeišan in Kranja.

OSTALE PRIREDITVE:

IZLETI Smarjetna gora (651 m) - Na

Smarjetno goro je iz Kranja pri­bližno 1 uro in 15 minut boje. — Smarjetna gora ima dva vrbova. Na zahodnem vrhu stoji novi Dom na Smarjetnj gori. Od tu imamo sijajen razgled, ki prekaša vsaj glede na Kranjsko polje ter nad njim dvigajoče se Karavanke k i Savinjske Alpe — celo razgled z Josta! Na zahodni strani nad cer­kvico Sv. Marjete je razgled na Jelovico, Triglav, Rjavino, Skrlati-co in KokOvo špico. Na severu so Karavanke- Visoka Kepa, Hruški vrh, pod njim mesto Radovljica, Golice, obla gromada Stola, Be­gun Jsči ca, pred njo Dobrča. Lju­belj, Košuta, naprej je ie greben Kriške gore ali Kukovnice • To l ­stim vrhom, spodaj prostrani Uden (Vojvodin) borit, slikoviti Kranjski Storžec, travnata Zaplata s Hudi­čevim borstom, dalje na vzhodu so G rinta v d : značilna širokoplečata Kočna, bela piramida Grintavca, Kokrska vrata, Kalški greben, Vel. Zvoh, Krvavec s planinskim do­mom in Velika planina. Pred nami je pisano Kranjsko polje s Kranjem in Savo, Men ina planina, Limbar-ska gora itd.

Zgradili so tudi avtomobilsko ce­sto, tako da je moč na Smarjetno goro priti tudi z a\dcmobilorn.

V LJUBLJANSKIH G L E D A L I ­ŠČIH IGRAJO:

Drama — Ob 15. uri Ionesco: NO­SOROGI - Abonma nedeljski po­poldanski in izven. — Ob 19.30 uri Nu&č-Mihia: AVTOBIOGRAFIJA.

Izven in za podeželje. Šentjakobsko gledališče — Danes

Ob 20. uri Piši: MORNARJEVA NE ­VESTA — opereta. Izven.

Eksperimentalni oder Križanke — Danes ob 20. uri Obrenovič: V A ­RIACIJE. Gostuje kcnTOrni oder iz Maribora

Mi l ih glasov, ki niso plačani v n a ­prej, ne objavljamo. V s a k a beseda Velja: preklici i n čestitke po 60 d i n , Ostalo po 30 d i n . Osmrtnice v o k v i r ­j u 5000 d i n , brez okv i r j a 3000 d i n . Naročniki imajo popust.

Prodam motorno kolo -Panonia«. Ogled vsak dan. G o l n i k 32. 4325

L o k a l i n skladišče v središču mesta K r a n j a u gadno prodani. Po -pudbe oddati v og lasni oddelek pod »Ugodno-. 4361

Prodam cementno strešno opeke »Folc-«. Naslov v oglasnem o i d .

43o6 Prodam dva poslovna prostora v

Centru K r a n j a najboljšima ponud­n ikoma. Ponudbe oddati pod - M i r ­na obrt«. 4334

Prodam kuhin jsko pohištvo. Po -feve se v kn j igarn i S i m o n Jenko , fcranj. ' 4385

Oblane smrekove deske za t l a i n hrušove deske predam. — Naslov v Oglasnem odde lku. 4338

Zaradi selitve ugodno predam Sobno i n kuhin jsko pohištvo. — fevenda, Podnart 17. 4387

Prodam mizo i n lesen čebriček. Naslov v ogl. oddelku. 4389

Z imn ico z vzmetmi , poceni pro­dam. Stara cesta 5, Sk. L o k a 4390

Prodam avto - O p e l Reco rd - 56. Naslov v ogl. odde iku. 4391

Oddam a l i prodam zaprt prostor za garažo a l i skladišče, p r imerno za podjetja. Naslov v oglasnem od ­de lku . 4392

Prodam prašiča, 80 k g težkega. — Sp. B r n i k i 5. 4393

Z a -Volksvvagen- prodam garn i ­turo žmigaveev (blinkerjev). A r k o , L jub l jana , V i l ha r j e va 41. 4391

Prodam dolge ortopedske noga­v ice št. 4, znamke »Piccolo«. B i z ­jak , Prešernova 14. 4395

Prodam sobno kredenco. — Ing. Fa j r iga , Krožna u l i ca 9. K r a n j

4395 Prodam konja, pet let starega,

reporeznico n a motor, dvobrazdni p lug »Saks«, nem. harmoniko - L u -bas«, magnetofonski t rak i n ojače-Vales — prodam. Banič, Zb i l j e 4. Ogled v ponedeljek. 4397

P rodam kravo, dobro mlekar ico , k i bo sredi novembra te let l la . — L o m 25, Tržič. 4398

P rodam nekaj p lemenskih ovac z mladiči i n lahek po l jsk i voz — z a -pravljivček. Nas lov v ogl. odde lku.

43-9 Poceni prodam parni 100-litrski

kote l . K a l a n , Zasavska 9. 4400 Prodam skoraj nov moped -To~

mos«. Ogled ob nedel jah. Naslov v oglasnem odde lku. 4401

Prodam novo -Platnen« peč. — M u m i k , Hr ib , Preddvor . 4402

Prodam vetrobran i n usnjeno Obleko. Podbrezje 84. 4418

P rodam trosobno stanovanje v Sko f j i L o k i . Naslov v oglasnem od ­de lku . 4419

Ugodno prodam F i a t 600 v odlič­nem s tanju. Ogled v nedel jo popo l ­dan. Informaci je Jenko, S m l e d n i -ška 76. 4420

Prodam nov t r i c ike l j za prevoz b l a g a Smledniška 76, K r a n j . 4421

Prodam zelo dobro ohranjeno

Eno kredenco. Ogled v nede-poldan i n popoldan. — Hlebš, r jeva 13/L Tržič. 4422

K u p i m rabl jen p le t i ln i stroj št. 8 a l i 10. Naslov v oglasnem odde lku pod »Takoj « . 4403

K u p i m i ta l i j ansk i komb in i ran i otroški voziček. Ture l , K r a n j , K o ­lodvorska 11. 4404

K u p i m mizarsko prešo. Ponudbe oddat i v og lasni oddelek. 4405

K u p i m manjšo mlatilndco. Nas lov v oglasnem odde lku. 4406

Obračalne v i l e za seno k u p i m — Plačam takoj . Nas lov v oglasnem odde iku. 4407

D P D Svoboda K r a n j organizira plesni tečaj z a začetnike, vsak po­nedeljek ob 19. u r i v De lavskem domu, vhod št. 4. Vp isovan je vsak ponedeljek, petek i n soboto od 17. do 18. ure. 4359

Koča n a Kriški gori odprta ob sobotah zvečer i n ob nedel jah. — Redno bo oskrbovana tudi ob drž. p ra zn ik ih . — V novem poslopju j e z imska seba za zas i lno prenočitev. Obiskova lce prosimo, d a sobo i n štedilnik držijo v r edu i n čistoči.

4331 U p r a v n i odbor Bolnišnice za g i ­

nekologi jo i n porodništvo, K r a n j , razpisuje delovno mesto kur i r j a . — Prednost imajo kand idat i , k i s ta ­nuje jo n a območju občine K r a n j . Prošnje naslov i te n a upravo zavo­d a . 4408

U O T V D Par t i zan Javorn ik - K o ­roška Be la , razpisuje priložnostno delovno mesto hišnika v domu T V D Par t i zan n a J a v o r n i k u , Cesta T a l ­cev. Pogo j i : dvosobno hišno stano­vanje vse l j ivo 1. decembra. Ponud­be pošljite n a upravo društva do 20. novembra 1.1. 4409

V nedeljo, 5. t. m., sem i zgub i l usnjeno rokav ico od V isokega do Hotemož. V r n i t i prot i nagradi na naslov: V i s o k o 50. 4410

N a K o k r i c i sem našel dežnik. — K o k r i ca 104. 4411

Nu jno iščem starejšo žensko z a varstvo mirnega 6-letnega o t roka v dopoldanskem času. Oglas i t i se od 15. ure dalje. Nas lov v oglasnem oddelku. 4412

Ločenec z družinskim stanova­n j em želi poročiti žensko srednj ih let. Oddat i ponudbe pod »Pred­mestje«. 4413

Patent- invest, obrat K r a n j , Škof­jeloška 7, spre jme nekva l i f i c i rane delavce, starosti do 30 let. J a v i t i se Mihelčiču, Stražiška 12. 4414

Prek l i cu j em avtobusno mesečno vozovnico Kranj—Šenčur, n a ime Z o r k o Ca ter. 4415

Cen jen im s t rankam sporočam, da 6Cm prese l i l m i zarsko delavnico i z Škofjeloške 7 v Tro jar jevo 9 ( K a l ­varija). Se nadal je priporočam. — Andre j Ogris. 4416

Kegljaški k lub T r i g l av zaposl i n a kegljišču postavljače kegljev. I n ­formaci je dobite vsak dan popo l ­dne n a kegljišču Sejmišče 3, K r a n j

4417 Uslužbenki iščeta honorarno za ­

posl i tev v p isarn i v popoldanskem času. Oddat i ponudbe pod - P i s a r ­na-«. 4423

Dne 6. novembra sem izgubi l c d Prebačevega do K r a n j a r javo us­njeno ak tovko z nemško vadnico, s k r i p t i i n zvezkom. Pošteneea na j ­d i te l ja pros im, da pro t i p r i m e r n i

nagradi vrne na naslov: Francka Brešar, Smledniška 44, Kranj.

4424 Delavca za razvoz blaga s t rankam

na dom i n za skladiščna de la sp re j ­memo takoj v službo. Ve le t rgov ine »Ž iv i la « , K r a n j , prodaja lna » Izbi­ra« , Prešernova. K r a n j . 4425

27-letni mladenič išče sebi enako družico. Ponudbe oddati pod - P r i ­j e tna pomlad« 4!27

cev in jetnikov v Begunjah odprt v zimskem času, t. j. od 3. n o v e m ­bra 1961 d o 1. ap r i l a 1962, le v d o ­po ldanskem času od 8. — 12. ure.'

Izredne ob iske i zven tega časa j e treba predhodno j a v i t i vodstvu M u ­zeja talcev, pregnancev i n j e tn ikov v Begunjah p ismeno a l i telefonično n a številko 952-210.

O B J A V A Muze j revo luci je v K r a n j u obve­

šča, d a bo Muze j talcev, pregnan-

G L A S v vsako hišo

K o m i s i j a za sklepanje i n odpovedovanje de lovnih raz ­mer i j tovarne I S K R A - K r a n j razpisuje de lovna mesta z a :

4 strojne inženirje aii tehnike s prakso a l i brez nje za razna de lovna mesta v podjetju

Ponudbe pošljite n a nas lov : K a d r o v s k i oddelek tovarne Iskra, K r a n j , Savska l o k a 4 V s e potrebne osebne in fo r ­maci je p a l ahko dobite v kadrovskem odde lku ob pone­de l j k ih od 8. do 12. ure.

U p r a v n i odbor KEMIČNE T O V A R N E P O D N A R T raz ­pisuje natečaj za prosto delovno mesto

materialnega knjigovodje Ponudbe z op isom strokovne izobrazbe i n dosedanje

zaposl i tve spre jemamo do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe Je možen tako j .

TERMIK potfjetie za Izolacije - Lfubliana

P o l j a n s k a 77, telefon 31-770

sprejme za obrat Skofja Loka

Bodovlfe 1 referenta za nabavo, 2 strojna tehnika, 3 delavce za skladišče, delo v 1 izmeni, 6 delavcev za proizvodnjo, delo v 3 izmenah. Javite se v obratu Bodovlje, tel. 284.

za montažna t e r e n s k a dela — kleparje, izolaterje, ključavničarje, varilce in — delavce za priučevanje v izolaterski stroki.

Terenska stanovanja preskrb l j ena ,

podjet ja v L j u b l j a n i .

Jav i te se na u p r a v i

Izgubljena priložnost in denar

•

iBlf Janez Subic: Rimski tovariš

Dvoje Šubičevih podob Zadnje dni oktobra smo praz­

novali 161-letnlco rojstva sloven­skega slikarja Janeza Subica. Subic je bil potomec starega kmečkega podobarskega in slikar­skega rodu iz Poljanske doline. Slikarstvo se je učil pri očetu. Kasneje je odšel v Ljubljano, od tom. pa v Benetke in v Rim. V Rimu je tudi študiral in se kas­

neje preselil na Dunaj. Delal pa ie tudi v Pragi in na Nemškem. Subic je v svojih mladih letih idealistično pisal, v svojih zrelih letih pa je slikal bolj realistično. Bil je spreten v kompoziciji in je znal prisluhniti barvam. Tudi risbo je zelo obvladal. Danes ob­javljamo dve njegovi podobi.

Filmi, ki jih gledamo NOČNI IZLET - (bedast i n ne­

kol iko deževen — tak i iz let i niso Nikoli kaj prida). Neko l i ko okr ­ajen Grobler jev f i lm Nočni izlet to na sporedu v K r a n j u . Brez dvoma z n j im s lovenska k inema­tografija n i o d k r i l a smodnika , ^lenda pa tudi tega namena ni 'toela! Med l em, ko so b i l i Carr ie-Jevi Prevarant i , k i smo J ih uvo-2 i l i s pariških mansard, morda n e k j e iskreni — i n če ne to — ^ j dovolj tehnično v i r tuozan Prispevek k obravnavanju navz­križnih poti današnje mlade ge­neracije, je Grobler jev Nočni i z -tot tragikomičen poizkus s lovenske razmere približati evropsk i ravn i dogajanja. Toda tako približeva­nje je res k lav rno ! Ce smo iskre­n i : takih družin, k jer b i se starši •Prehajali od Be j ru ta pa do Osla B*l nas n i , tudi stanovanj z glas­ovnimi sk r in j am i nI kaj pr ida -to če smo iskreni — nam tak ih Psevdozapadnjaških okv i rov naš 8 t«ndard ne dovoljuje. (Tudi v s i * inovi nimajo za očete d irektor je to tudi redk i d i rek tor j i , k i J ih j ^nam, bi l ahko živeli po Grob -torjevih receptih.) In končno, če dopuščam celo možnost, da se to v enkratn i ob l i k i pojavi , to So »daleč ni obče — s lovenski pro­blem _ problem naše mlade ge­neracije. Toda če hk ra t i ugotav­ljamo, da problemi so in da j i h je C e ' o ve l iko , potem mis l im , da je nesmiselno trošiti to l ika sredstva * a probleme, k i J ih n i , i n tiste,

* BO, puščati ob s t ran i . Ce K O se

že nameni l i l o v i t i mi l i j one na ženske noge i n na okorne posku­se »striptisa«, naj b i to s tor i l i ne­ko l i ko pr izanesl j ive je . N a kratko torej o Nočnem iz le tu . F i l m n i prepričljiv. Snemalec v f i lmu ne pozna drugačnega posnetka, k a ­kor en face (oprostite, dvakrat je uspel celo obrni t i kamero navzdol) Tako b i človek l ahko našteval i n našteval. P a še nekaj , če dovo­l i te, konec je nemogoč. Ob voej brezci l jnost i , c i l j tud i n i ta, d a Je rešitev mlade generacije v razna-šanju mleka . Neko l i ko stereotip­no, ne? Ce bomo ustvar i l i še ne­kaj tak ih f i lmov, bomo prišli na ­vsezadnje do zaključka, da se Časi niso kaj p r ida spremeni l i . . .

Toda čas se je spremeni l . T a čas pa prinaša tudi razočaranje i n bolečino — toga ne gre zan ikat i . In če smo iskren i do naših m l a ­d i h l jud i , bomo mora l i v naših f i lmsk ih atel je j ih naj t i tudi druge probleme, takšne, k i J ih pogoju­je v isoka c i v i l i zac i ja , družbeno upravl janje , l jubezen — skratka ves naš čas (ne pa pariški okus). Sicer pa, čc so se Francoz i C a r -neju smeja l i , s i ne morem mis l i t i , kaj b i s tor i l i z Grob ler jem.

F i l m je režiral M i r o Grob ler , v g lavn ih vlogah p a so nastopi le Spela Rozin, Primož Rode, Manja Goleč, Tone Slodnjak, Janez Skof, A n k a Cigoj , Ange l ca Hlebce in Jože Pcngov. — J , K .

»Kdo naj vodi posamezne sek­cije?« se pogosto vprašujejo l j u d ­je v našiih Svobodah i n prosvet­n i h društvih. V resnični s t i sk i 60, kadar hočejo naštudirati nov odrski tekst a l i kadar gre za po­živitev k lubskega življenja. S p r i ­jazn i t i se morajo z resnico, da nimajo režiserja n i t i človeka, k i b i m u zaupal i vodstvo k l u b a v društvu. Pravzaprav take l jud i imajo. Obiskova l i so celo s emi ­narje v K o p r u . Zdaj , k o je treba zgrabit i za delo. pa se mnogi od n j i h otresaj o društvenega dela. Izgovorov za svojo pasivnost na j ­dejo več ko dovol j . Najpogosteje pa se vs i izgovarjajo s prezapo­slenostjo . . .

D a je t emu tako, ne man jka vzrokov. Najpre j se vprašujemo, kakšni l judje naj obiskuje jo te­čaje in s emi^ar i e v K o o r u a l i k je drugje? Vsekakor l lud je , k i bo­do po v rn i t v i s seminar ja tudi vo l jn i de lat i v društvu. L j u d i , k i s svo j im delom v tej a l i oni d r u ­štveni sekc i j i zaslužijo pr iznanje , končno ne manjka . Cemu ne b i prav t i svoje znanje obosraMlj i n op l cm-n i t i l i ."e s seminarsk im "In­di jem? Ko r ' s t i , k i b i j ih imelo od n j i h druStvo, n i moč zan ika t i .

Prav p r i i zb i r i udeležencev se­minar jev pa največkrat preSiJo že sama društva. N a seminarje pošiljajo l jud i , k i imajo premalo osnovnega rnr . - ra , p i čeprav k a ­nejo vol jo do dela." Od tak ih l j u ­d i pa društva ne bodo imela po­sebnih kors td . Včrsih pa so te izbire še bolj »prožne«. N a semi ­nar pošljejo Hud i samo zato, da zadosti jo številu in vab i lu .

Naslednja težava utearie b i t i tud i v tem, da na občir^kih s v e t h Svobod l n prosvetnih društvih ni^o ime l i nikogar, k i b i ukva r ­j a l s tem vprašanjem. Od tod i z ­virajo tudi soodnsliaj i , saj Je b i l i zbor tečajnikov prepuščen samim društveno.

Krivični pa b i b i l i . če b i vse te nevšečnosti nao r t i l i 6amo ob­činskim svetem Svobod i n posa­meznim društvom. Tud i nekater i udeleženci seminarjev zaslužijo grajo. K o se pr i jav i j o za tečaj, so poind nabrek l ih obl jub i n de­lovne vneme: računajo namreč, da j i m bo udeležba na seminar­j u v K o n r u htwff^ ~--;o»^o m

jo glavno — brezplačno letovanje. Seveda pa spričo takšnih ugo­

tovitev seminarjev ne kaže raz­vrednot i t i . Mnog i udeleženca so se po v rn i t v i v domače društvo i zkaza l i kot požrtvovalni i n ka r je glavno — kot uspešni de lavc i .

Te ugotovitve naj služijo pro­svetnim društvom i n občinskim Svetom Svobod kot pobuda za trezne j so izbiro, k i se bo v pr i -

• hodnj ih l e t ih obrestovala. Se več: upoštevati morajo tudi to, da ve-

jl jajo takšni seminar j i skupnost težke denarje.

I Iz pregleda dramske dejavnosti i pa bomo izluščili še dve ugoto-Iv i tv i . L a n i so prosvetna društva v k ran j skem okra ju zabeležila 123

j premier s 577 predstavami i n j 132.142 obiskovalc i . To je vseka-' k o r precej spodbudna ogotovttev,

manj rožnata pa je resnica, da dO večino teh predstav p r i p r a v i l i i-ežiserji, k i se niso udeležili se­minarjev. C e bomo take ugoto­v i tve beležili tudi v pr ihodnj ih l e t ih , potem bo napočil tud i čas, ko bomo začeli resno dvomi t i v potrebo po takšnih seminar j ih l n ne nazadnje v kor is t i , k i j i h t i seminar j i posredujejo našim pro­svetn im društvom. — S. S.

N o v e m b r s k o razpoloženje Hodim pod novembrskimi ko

stanji in rumeni listi ploškom* pa­dajo na razmočeni tlak . . . Kakor da se nekaj, nekiij Usto neznatnega novembrsko zlobno poslavlja za vedno. In v zavesti so mi zazve-nele nekoč mimogrede izrečene be­sede, če' poglej drevo: oddalo je list ta listom, prilagodilo se no­vembru in. .. in kontno, kaj bi letal za oblaki. - Toda klJub temu bi moral napisati nekaj o kniiint* čarstvu, tokrat čisto osebno in ne po službeni dolžnosti, o tistem '•vtiničarstVH, ki mu ne Pride" do zivigd niti s tabelami niti z gra­fikoni ...

Zares: kadarkoli sem v zadnjem času bral ka] o nem, sem imel ved­no znova občutek, da se v tej kul­turni dejavnosti rojeva Zares nekaj velikega. In kadarkoli sem sam pi­sal o njem, sem se trudil, da ne oskrunim javnega mnenja. Končno ie vse to prav in bi lahko bilo prav, ko bi ne bilo se mnogo dru-ge resnice, mnogo vsega tistega, vsega tistega osnovnega, vsega ti­stega neizrečliivega, kar ni prav in bi ne smelo biti prav.

Drevo je oddalo list za listom, prilagodilo se novembru in .. . in končno, kaj bi se podil za oblaki.

Neki dan sem se v n?ki vaški knjižnici seznanil s knjižničarko, pravzaprav delavko v neki tovar­ni, ki se v svojem prostem času le ljubTteljsko ukvarja s knjigo. Segla sva si v roko in vesel sem je bil. Vsa premrla od mraza je nato sto­pila k stari omari v nezakurjenem in skrajno neprivlačnem prostoru in mi pokazala kup porumenelib in

razcefranih knjig. Kakor da opra­vičuje lastno krivdo, je začela pri­povedovati in spet znova pripove-dovati) da je njihova knjižnica za­res revna: nobene novejše knjige ne premore, ne opreme m ne peči in ne kurjave. Še svojega prostora ne bo imela dolgo, ker — najemnina mora biti vendar plačana. Lani pa So, vidite, v istem kraju in nedaleč

od knjižnice moderno uredili krč­mo, ker vendar ni mogrče, da bi Se človek nekulturno napil na pri­mer v tednu boja proti alkoholiz­mu. Tedaj sem videl v njenih očeh, kako sta se ljubezen in volja spo­prijeli s sramom in s strasno ne-močjo.

Videl sem plosko prilepljen ko­stanjev Ust na novembrski tlak.

Spomnil sem se nedavnega do­godka. Zgodilo se je kar čez noč in knjižnica je kar na lepem stala v vsej svoji sramoti na hodniku. Kaj bi kvarili prostor s tem bala­stom, ki je samemu sebi napoti, in kaj vse tisto, če so kulturni dom zgradili vaščani s krvavimi žulji, in kaj vse tisto, če se nekdo raz­burja, kriči, toži in prosi in . . . in leta za oblaki? Kdor ničesar ne da­je, ničesar ne potrebuje! Kar je za današnjo rabo, to naj obvelja! In pred očmi rase, počasi rase kot po­šast novembrsko obarvan mozaik: iz knjižnice skladišče, iz knjižnice trgovina, iz knjižnice pisarna, iz knjižnice stanovanje ... Kje se bo ustavilo?

Kostanjevi listi padajo .. . Pa mi je, kot da me je nečesa strah.

Počasi, a vendar vztrajno proni­ca vame spoznan c, da nisem niti

Janez Subic: Pismo

sam izvzet in niti vse tisto ne, kar se že dogaja in kar bi se naj doga­jalo v moji najbližji okolici. Tudi sam sem knjižničar in vse to, kar počenjam in kar počno vsi drugi, bližnji in daljnji knjižničarji, jedel naših življenjskih ciljev, človekov davek življenju, ki ga ni mogoče samo bolje ali slabše plačati, am­pak mu je potrebno poiskati globlji smisel. Delam v knjižnici, ki se je vsaj malo zavedala, da je treba vendarle nekaj storiti, ki si je na­šla tisti skromen lastni in morda tudi družbeni smisel. 2al pa, kaj naj počne z njim, če nima moči. Kakor ciganček je ta smisel, leg, toda prepuščen cesti in vetru, pri­vlečen in ljubek, če ni seveda pre­več vsiljiv, če ni preveč nadležen s svojo majčkeno črno dlanjo. Daj denar, daj stanovanja in prostore, daj kadre, daj pohištvo . . . Zakaj vendar venomer samo prosiš in mo­leduješ, saj se končno samovzdržu-ješ. Ne imej prevelikih oči! Če te­bi dam, povej, komu naj vzamem. Svojemu lastnemu otroku? In ker ta smisel — ciganček ne sme in ne zna delati zobotrebcev in podobic, mora kar lepo ostati tisto, kar je bil, ko ga }e ni bilo.

Volja in moč! Ti dve stari člo­veški merili in gibali razvoja in napredka sta zadobili v knjižničar­stvu (pa morda v kulturi nasploh) takšno medsebojno razsežnost, ki je v našem času bolj kot kdajkoli za­skrbljujoča. Govoril sem pred ne­kaj meseci s prijateljem, ki sicer dela v tovarni, a se ukvarja tudi s knjigo, pravzaprav sem ga prosil, naj se zaposli v naši knjižnici, ker — gradimo lahko samo na sposob­nih ljudeh. »Oprosti, zares opro­sti,* mi pravi, »v knjižničarstvu ne vidim nobenih perspektiv!*

Vrtoglavim poli novembrskimi kostanji in nehote teptam rumene, ob tlak prilepljene liste. Komaj se zavedam, da jih teptam . . .

Kdo je kriz;? Ali morda tista de­lavka, ljubiteljica knjig tam nekje v valki knjižnici? Ali morda tisti, ki se razburja, \rici, toži in pro«:, ker so nekje iz knjižnice narcd'li skladišče? Je kriva morda tista za­nesema t ka knjižnica, ki se je do­kopala do svojega smisla? Sem kriv tudi sam? Morda, ker — nekdo je

i uriv. Kdo bo udaril po mizi? Kdo •i upa presoditi, da je vredno uda­rni po mizi?

Za novembrom pride december, /.a decembrom januar in . . . in ko­stanji bodo spet pognali. Sonce jih bo Prisililo, da bodo jutri spet po-

IgmU, I Sto in tisoč stvari drvi skozi mo­

jo zavest: lepih in manj lepih, ie doživetih in šele slutenih, razum­sko dognanih in zanesenjaških . . . Pravzaprav ni dobro misliti o vsem t lastnimi pnčjimi možgani, ker si lahko, tako vsaj sodimo, kaj kmalu revni subjektivist, individualist in kaj ivem kaj še vse. Oprostiti in razumite: človek mora vedeti kot •iostanj, zakaj odmetava novembr­sko listje; slutiti mora, da so pod

i soncem beli jezdeci in da se spla-' ča zapoditi za njimi... — Slavko Bohanec

P*« VVerner RJchter 44

, ^rtje je postajalo vedno gladnoj*«-. (irundm»nn to Guehler *ta hotela prevpiti drug drugega. to Vsi zaripli so rjoveli: -Sveta noč, blažena noč.« ""otem je zapela vsa ladja Horet-VVesselova pcacm to povsem utihnila. Videli so narednika, ki je Jezno P f^ f f tU i rameni in odšel. Nobeden se nt več

rt«al zanj. Tudi padalci in podčastniki so peli z njimi.

("iichlcr se Je Iztegnil v svoji mreži in molčal. Jtoušal Je pesem, ki Je slovesno odmevala. Spet Domislil na žensko, ki Je sedela pred nizko

*Madona,« Je pomislil, -morda pa Je lc bila "Madon*.. , Videl |,- / . i ko, ki jc sedela v nizki kolibi z ro-

na kolenih «-n<> i/med milijonov žena, ki so *aj>t«»nj praznim srečni.

SHfial Je r.riiiKimaiina, kako Je pel. Prepeval Jc J Itobftko pobo/nostjo. Iz žepa Je potegnil podobico

n I" sp,-t i:I -dal. '"<'.< m i<- utihnila, toda melodija Je še vedno

'•slišno lebdela po razpršeni svetlobi prostora. l^^rCopJrcI so pospravili svoja karte in legli na ^ H l - Niti besede nI bilo -Hftati. Gnehler Je III .al P*Mmanna, ki Jc hlipal. Na pol se Je dvignil ln

** Pogledal. * K * J ti je, domotožje?« Je zašepetal. Gruiulmann je molčal. Potefnll Je odejo prek v '" in nI odgovoril. Gurhler je ležal in poslušal pesmi, ki so odme­

vale Iz visečih mrež, kjer so ležali Poljaki. Nad seboj Je zaslišal Santov šepet.

Zatem so pričeli Poljaki prepevati. Peli so tiho, skoraj šepetaje in sami za«*, kakor da drugih sploh nI na ladji. Ostali so molčali.

- K o bi naši doma vsaj vedeli, da smo v ujetni­štvu. Zanje bi bilo to najlepfie božično darilo.-«

-Bodo zvedeli.« - K o bi nas videli, v naših visečih mrežah.--Mar si ne moreš zamisliti njihovega božičnega

drevesca ln vse ostalo okrog njih?« »Da,« Je odvrnil Santo, -če /aiisnem oči, vidim

vse in tudi malo z njenimi igračkami. Zdaj je naj­brž že v postelji.«

-Tako nas bodo tudi oni videli,« Je odvrnil Guehtor.

Zraven nJega je šepetal Grundmarm. »Ta vojna, ta osrana vojna.« »Nehaj!« je dejal (»uehler, » le vse imaš pred se­

boj, vse življenje.« -Prav ima*,« je odgovoril Grundmann in .se spet

7. odejo prekril čez glavo. »Pesem Je bila močnejša od onih... Slišal Je, kako Je v njom nebogljeno in robato

odzvanjala melodija, ki Jo Je pelo pet sto ujetnikov. Potem Je videl sveče, tisoče sveč, ki so polagoma

preplavljale ladjo. Nad seboj je videl obledelo f.liko madone, za njo pa obraz osamljene ženske lz Ter-raeeine. Obraza sta se zlivala v enega, se spremi­njala in nenadoma izoblikovala v podobo njegove matere. Totem Je zaspal.

XIX. Naslcdnjcira Jutra jih J« prebudila tišina, ki Je

polnila ladjo. Nič več se ni premikalo. I m.luno brnenje strojev je utihnilo. Nenehni udarci valov ob ladljs-kc stene so onemeli.

Na stoimiicah Je stal nemški vodja transporta in vpil:

-Pripravite se!« roskakali no iz mrež, oblekli plašče hn zvili ode­

jo. Vrhu slopzdsč so sc odprla vrata. Skozi odpr­

tino Je pronicala nmaaana siva svetloba novega zimskega dne. Guehler je zbral po žepih zadnje ostanke tobaka ln si na tlačil pipo.

»Kje neki smo?« Je vprašal Grundmann, ki Je Se vedno ležal v mreži.

»V Ameriki,« Je dejal Santo. »Bedarija, kje v Aimertki? S stopale so spet zaslišali povelja vodje trans­

porta »Transportne enote, na palubo!« Po stopnicah so se drug za drugim vzpenjali na

palubo. Sprejelo Jdh jc hladno in sivo decembrsko jutro. Na obali so videli nii/ke, lesene hiše in dvi ­gala, za njimi pa bel dim iz lokomotive. Ob rečnem ustju Je počivalo nekaj sivih, nemih ladij.

-Amerika, Je zašopeial Grundmann. Guehler ni ničesar dejal. Gledal Je kopno, ki se

Je oddaljeno in hribovito prazno ln enolično raz­prostiralo pred njegovimi očmi. Po gričih so pod svinčeno težkim nebom stala drevesa. Prek kop­nega Je tekla široka in umazana cesta Gnetli so se po palubi, razvrtčeni po transportnih številkah, ki so Jih se vedno nosili na belih lističih na prsiih. Z morja Je vel hladen jutranji veter, da jih je mra/.ilo. Gledali so oddaljeno, nizko obalo, ki se jim je zdela skrivnostna in neskončna.

Z obale Je priplula rečna ladja. Njen dim Je k .-ukor zastava teVimo in globoko plaval nad levo rečno obalo. Na vesti, med lesenima barakami, so zagledali visoko božično drevo z velikimi zelenimi, rdcčdml in rumenimi steklenimi kroglami.

»Bo.ično jutro,« Je dejal Guehier Buchvvaldu, ki J« stal za njuna in nemirnih oči opazoval ladijsko sireno, iz katere Je uhajal ozek bel oblak pare. Hurhvvald se je sklonil k nJemu in dejal:

-Tako, zdaj Je nacistom odkienkalo.« Cez vodo S S Je raclegel teman vreščeč zvok

sirene ln se izgubil med griči. Ob njihovem boku Je pristala rečna ladja. Slišali so klice mornarjev ln ukazujoče častnMke glasove. Potem se jc pre­krcala prva skupina. Gledali so za ladjo, ki jc plula proti ptrJstrsrBuču. Gnotti so O B , prezebali in čakali.

S svinčeno sivega neba Je pričel curljati d roba n dež. Videli so rečno ladjo, ki se je spet bližala in znova zaslišali klicanje in ukazujoče glasove.

Leseni mostič, prek katerega so stopali na ladjo, Je bil moker in spodrsJjiv. Na ladijski palubi Je stalo nekaj civilistov, ki so jih radovedno opazo­vali.

»Od kod prihajate?« .ie vprašal nekdo. »Italija,« je odvrnil Guehler. Dobil je cigareto m jo spravil v žep. V kabinah

so stali med rdečimi mizicami, ne da bi smeli se­sti in tako je postal njegov občutek sramu, da je berač in da kot takšen stopa na tujo zemljo, še očitnejši.

V pristanišču so jih odpeljali v barako. Stopali so po cesti r raztrganih plaščih, s starimi krušnjaki ln blatnih škornjih. Ob cesti so stali civilisti in se .Hm smeja-M. Oni pa so šli mimo z očmi, uprtimi v tla, ne da bi jih pogledali.

V baraki jih Je kratko nagovoril ameriški vojak. Dejal Jim je, da so ujetniki v svobodni deželi, da se jim ne bo nič zgodilo, da bodo dobili vse, kar potrebujejo, toda ravnati se morajo po navadah te deželne. Potem so se morali sleči, oddati svoje oble­ke in goli oditi skozi sobo za razkuževanje, kjer so Jih •oistlll uši. Na telesih so čutili vročo paro raakuževani h razpršil ni kov. V čakalnici so tesno drug ob drugem posedli po ozkih klopeh in goli čakali na obleke. Pozno popoldne so Jih odpeljali na kolodvor. Svetloba s svetilk na visokih kandela­bri h je le stežka prodirala skozi gost dež. Sli so mimo visokih Pullmanovih vagonov, ki so se Jim zdeli kakor utelešen mir.

»Oremo morda celo sem noter?« Jc vprašal Grundmann.

Buchwald, Santo, Grandmann in Guehler so bili spet skupaj.

Stali so pred tiri in gledali močno razsvetljene vagone.

-Prav ti so za nas,« je dejal Buchvvald. -Za nas b(-do /<» učljivo našli nekaj živ n isk ih vagonov.«

Potem so zaslišali vodjo transporta.

O L A S SOBOTA, 11. novemtm 19*1

DOKUMENTI!

IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI

53

Z Mohor j a smo k r e n i l i že pred m r a k o m . S k u p i n a l je razen prt l jage mora l a nos i t i še d v a zabojčka eksp lo- f živa. Po t nas je vod i l a vseskozi po gozdu i n po stezah; r

I hod i l i smo zelo h i t ro . V Besn ic i smo najprej poizvedel i , J ij kako je z okoliščinami. D v a sta šla v vas, osta l i pa smo A

čakali. B i l o je s i lno mraz , ve l iko bolj kot prejšnje d n i na š M o h o r j u . Luči iz hiš so sveti le zelo dolgo, ka j t i b i l je t Si l ves t rov večer. Tovariša, k i sta b i l a na poizvedovanju, j sta povedala, da pr ipe l je p r v i v l ak šele okrog ene po polnoči. To in da je tovorn i v l a k in da bo treba še čakati!

j l In seveda zmrzova t i !

(» M i z mi t ra l j e zom smo šli v zasedo, osta l i pa pod I j most, k jer so položili eksploz iv . K o smo p rav i l i , smo " mo ra l i še dolgo čakati. Pošteno smo prezebal i . Noč je b i l a

svet la i n zato smo i m e l i dober razged na cesto, progo i n vas. . .

Končno je iz smer i K r a n j a le p r i sop iha l v lak . Nestrpno smo pričakovali, kako se bo iz teklo . Posebno šs, ko sem prvič pr i sos tvova l nečemu podobnemu!

Ropot je p r iha j a l vse bliže! L o k o m o t i v a se je zelo približala mostu !? In komaj je p redn j i de l v l a k a zape­l j a l čez most, je močno zagrmelo. Posamezne vagone je p r i v zd i gn i l o . Na , smo r ek l i , zdaj ' bo vse skupaj zgrmelo na kup . Zelo je grmelo i n ropotalo, vendar je v l ak odso-p i h a l napre j . Hudiča!

Mos t je samo počil, ne d a b i se zrušil; tega se n ismo nadeja l i . B i l i smo razočarani, j ezn i i n slabe vo l je ! K d o naj b i b i l t emu k r i v ?

Ugo t ov i l i smo vz rok slabega de lovan ja : razstre l ivo je b i lo prej zakopano, zelo dolgo zakopano. Tak ra t se je nap i lo v lage i n s tem izgubi lo p ravo moč. Se bol j smo b i l i j e zn i zarad i tega, k e r je b i l o eksp loz iva dovol j i n smo WA

\) pričakovali, da bo most razneslo, k a k o r da b i b i l i z trščic! f Po tem n a m n i kazalo drugega, k a k o r da se odp ra - J

v imo na pot. H o d i l i smo, vsaj k a r se mene tiče, ne da b i ^ vedel i , k a m gremo. Šli smo ka r po široko razvoženi cesti, * k i je b i l a ledena in smo le stežka napredova l i . Drčalo je f i n zato smo se k m a l u u t r u d i l i . K o t pomočnik mit ra l j ezca \ sem razen svoje opreme m o r a l nos i t i še zabojček z m u n i - ^ cijo, k a r me je pošteno u t rud i l o . K j e vse smo takrat A

hod i l i , da smo se z jutraj ob sedmih znašli pod strmo skalo, k i je pozneje dob i l a ime »Bičkova«, ne vem, ker sem t am takrat hod i l prvič. V e m samo to, da smo b i l i želo u t ru j en i . P od to skalo smo vs i zahteva l i počitek.

j[ Posed l i smo po snegu ob po t i i n v t r e n u t k u pospal i . J B u d e n je ostal le Biček, k i je b i l v ide t i še ka r svež. i

} M imogrede povedano: ta človek je b i l za hojo vedno si la d zdrži j i v. I

Cez četrt ure smo k r e n i l i naprej v Dražgose. K l j u b \ zaspanost i In u t ru j enos t i sem zdaj opaz i l , da je medtem A prišel tja že ves osta l i bata l jon. V i d e l i smo tud i tiste, }

< k i so malo pred nami prišli z Dobrave . I Tedaj smo se spet razšli po svo j ih enotah, da smo

(i b i l i razdel jeni tako kot pred odhodom na min i ran je . t1 Naš vod je zasedel osnovno šolo . . . «

K o m a n d a n t nemške žandarmerije p o l k o v n i k H a n d l I je v svojem zaupnem poročilu o<teh pa r t i z ansk ih akc i jah,

|| dat i rano z 31. j anuar j em 1942 orožniškim posta jam po A {' Go ren j skem sporočal med d r u g i m tud i to le : £ |i »31. X I I . 1941. ponoči je b i l na železniški most, neda- ?

I leč od postaje Sv . Jošt, izvršen atentat z razs t re l i vom. .

S Namerava l i so povzročiti čimvečjo škodo. Osuml j en i i

atentator je b i l pr i jet istega dne.« }

i P r a v zan imivo je, kako so tud i tako pr iprav l j ene ) I I sabotažne par t i zanske akci je zarad i zmanjševanja v p l i v a

pa r t i z ansk ih podv igov Nemc i »pripisovali« r a zn im »osum­il ljencsm«, za katerega so ob tej priložnosti r ek l i , da je /o I* aretiran. S tem so p r i l juds tvu hote l i pokazat i , da so l[ gospodarj i Goren jske on i , da j i m je v zvezi z »banditi« 11 vse znano in da take s tvar i počenjajo le zaneseni poša­li mozn ik i , k a r pa j i m seveda ne uspeva.

DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI I

DVOJNA M O R A L A Direktor Gorjan ni bil posebno

priljubljen med člani kolektiva. Na skrivaj so mu marsikaj očitali. Naj­manjši greh, ki so mu ga naprtili, je bU menda ta, da je pretiran dla-kocepec. Ljudi je kaznoval za malenkosti, ki jih komajda kaze omenjati. Očitali pa so mu hujše stvari: n. pr. to, da je Gorjan v podjetju edini gospodar in trinog, ki se požvižga na delavsko samo­upravljanje in na sindikalno orga­nizacijo. Z nekaterimi podjetji je sklenil nekakšne kupčije, od katerih je imel osebne koristi. In še in še . . .

Take in podobne stvari sta ondan prcmlevala tudi predsednik DS Matija in predsednik sindikalne organizacije Jože. Kdo ve, kaj ju je tistikrat ujezilo ,da sta se s tako ihto spravila nad direktorja. Sedela sta pri poliču vina in na moč gro­zila.

»Do grla in čez sem ga sit,t je zabavljal Matija. »Lepega dne poj-dem k njemu in mu v zobe povem, kaj mislim o njem. Ne bom ga več dolgo gledal, kako se prevaža s

tovarniškim avtomobilom, iz de­lavca pa hoče iztisniti zadnjo kap­ljo moči. Hudiča, saj ni predvojni privatnik ...*

»Saj... saj. . .< )e pomagal Jože. »Pa tudi delavski svet ima­mo. On pa — kot da delavskega sveta sploh ni. Zakaj pa potlej govorimo o delavskem samouprav­ljanju, če pa nima besede. Na sin­dikat stopim in tam povem, kako se pri nas gospodari. Menda bo še kdo, ki bo zaščitil koristi podjetja in delavca.*

»Tako je,* je važno prikimal Matija. »Pa mene pokliči takrat. Boš videl, kakšne jim natrobim . . .*

Deseta je odbila, Jože in Matija pa sta še vedno tiščala skupaj gla­ve in grozila. Pila sta in kovala zaroto. ..

»Stari bo letel pa amen,* se je napihnil Jože. »Mu že jaz posve­tim, da bo pomnil. Takoj jutri stopim na občinski sindikalni svet...«

»Le zanesi se name,* ga je pod­

prl Matija. »Tudi jaz povem, kje me žuli čevelj.*

Prišel je »jutri* in Jože je na vsem lepem pozabil na sklep, da pojde na sindikat in »pokonča* direktorja. Naključje pa je hotelo, da so se slabe vesti o direktorju Gorjanu začele prece< naglo kopi­čiti na občini. In lepega dne je nekdo z občine potrkal na vrata podjetja. Precej dolgo se je zadržal pri direktorju Gorjanu, pred odho­dom pa je izrazil željo, da bi rad govoril še s predsednikoma delav­skega sveta in sindikata.

Matija in Jože sta se debelo spo­gledala, ko so ju poklicali v direk­torjevo pisarno. Tam ju je Gorjan predstavil človeku z občine in ju, preden je zapustil svojo pisarno, uničujoče oplazil s strašnim pogle­dom. Matija in Jože sta kar vztre-petala.

»Na občino prihajajo razne pri­tožbe o vašem direktorju,* je začel brez uvoda tisti z občine.

Uboga predsednika sta vnovič vztrepetala. — Vraga, menda p* ni

kdo zatožil, kako sta itstikrat v gostilni udarila po direktorju!

»Je to res, da tovariš direktor rte upošteva delavskega sveta, uprav nega odbora in sindikalne organi­zacije?* je nadaljeval tisti z obči­ne. »Na uho nam prihajajo take govorice, ki.(. .*

še preden pa je ta končal svojo misel, že sta Matija in Jože začeli na moč odkimavati in vsevprek zatrjevati, da je ta obtožba v celoti izmišljena. Na vse kriplje sta *e

trudila, da bi neljubega gosta pre' pričala, da je direktor Gorjanc najboljši direktor pod soncem. Tudi tisto, da se direktor okorišča ni račun podjetja, sta utopila v samih slavospevih.

»Res, tovariš direktor je zelo dober — pravi oče kolektiva,* lg

še zatrjeval Jože, ko je odhajal skozi vrata. In Matija? Ta je vneto pritrjeval prijatelju.

Ko sta se vračala v obrat, sti molčala. Ni jima bilo do razgo­vora, pa tudi ne do tega, da bi M pogledala v obraz.

SPORT • SPORT •ŠPORT • SPORT • SPORT P r v a m e s t a M a d ž a r o m

Dvanajsto mednarodno p r ven ­stvo Jugos lav i je v Novem Sadu se je končalo s popo ln im uspe­hom madžarskih ig ra lk i n i g ra l ­cev. Po p r i ka zan ih igrah i n p r i ­pravl jenost i so Madžari prekašali vse druge tekmovalce. Po leg od­lične fizične kondic i j e i n odlične­ga obvladanja vseh elementov igre so v Novem Sadu pokaza l i , kako se je treba požrtvovalno bo­r i t i in vztrajat i do zadnje točke. N i t i odlični Sved As l e r se n i mo ­gel uspešno up i ra t i našim raz­i g ran im sosedom. Se nadal je pa vel ja, da so Madžari številka 1 v namiznem tenisu v Ev rop i .

N a p rv i letošnji mednarodni preizkušnji so naši igra lc i precej odpovedal i . P rema lo so se bor i l i , g r e i i l i so pr i navadn ih žogah i n tudi fizično n : s o b i l i p r ip rav l j en i . Bdi na uteha i n up so naši m l a ­d inc i , k i so s svojo živo i n napa ­damo igro navdušili vse navzoče. P r i tem je prednjačil Hrastničan Vecko.

Naš reprezontant Janez Te ran je s svojo negotovo igro precej razočaral. Samo včasih je za igra l v svo jem znanem napada lnem slogu, k a r pa je b i l o premalo, da bi zabeležil boljši uspeh. Zarad i študija je premalo t ren i ra l i n l a h ­k o b i r ek l i , da je b i l v Novem Sadu i zven forme.

V igrah dvo j ic Janez prav tako n i blestel . S K e r n o m sta i zgub i la v pol f ina lu z našo dvo j i co H r b u d -Vogr inc. Za igra la sta lepo zma ­go, z rka j v četrtem setu (pri s ta­n ju 2 : 1 za Terana i n K e m a ) sta vodi la 18 : 15.

Ostala dva Kranjčana Tome l n F r e l i h sta le malo pokazala . M l a ­d i F r e l i h je n u d i l samo dober odpor so l idnemu Avs t r i j cu K l e e -vveinu. Tome pa b i se l ahko u v r ­s t i l više, če ne b i i zgubi l s s ta r im tu rn i r sk im borcem, Be lg i jcem Ro landom. Igra l j e nezre lo i n

preveč v ihravo . Naše predstavnice so l e de loma

eadovoljiile. Pohva l imo pa l ahko Cadeževo, k i se je uspešno po­stav i la po robu n j en im bolj zna ­n im nai-.pi (it n i r am. V ek ipnem dvoboju s Franc i j o so naše v po­stavi Cadež, P lu t i n Petrač z a -

SPET SMRTNA NESREČA V ŽELEZARNI

V sredo, R. novembra, je prišlo v plavžu - v isoka peč — v Zele-aarn i na Jesenicah do smrtne ne­sreče. 51-letni delavec Ignac Zakrajšek z Jesenic je v v i sok i peči poravnava l koks. Medtem na 6e je gorivo vnelo. Začel se je tudi razv i ja t i ogl j ' k o v monoks id . Z a ­krajšek je s icer k l i c a l n a p o ­moč, vendar je ta prišla prepozno. K o so spust i l i dv iga lo v globino 17 metrov, kjer se je mud i l po­nesrečenec, je b i l ta že mrtev. Razen zastrupi tve z og l j ikov im

monoks idom so ugotov i l i tudi opekl ine po vsem telesu.

MOTORISTA STA TRČILA

V četrtek, 9. n o v e m b r a nekaj pred deveto u ro zvečer se je po cesti II. reda v Srednjem B i t n j u pe l ja la z mopedom F r i da Vreček iz B i tn ja . K o je zav i la v odcep ceste, k i pelje prot i n jenemu do­mu, je za n jo pr ipe l ja l motorist Stane Benedik iz Škofje Loke . Kaže, da je ta prepozno opaz i l , kako Vrečkova zav i ja p reko ceste. Trčil je vanjo, p r i tem sta oba padla. U t rpe la s ta predvsem po­škodbe na glavi i n sta b i la pre­pe l jana v l jub l jansko bolnišnico. Škode na obeh motor j ih Je za okrog 40.000 dinar jev .

Z A H V A L A

Ob nenadni smrti dragega moža. očeta, starega očeta, brata ln strica

HINKA KODRICA

se najlepše zahval jujemo vsem, k i so nam poma­gali v težkih t renutk ih , mu darova l i venee in cvetje, nam iz rek l i sožalje in ga spremi l i n a njegovi po­slednj i pot i , a l i kakorko l i počastili njegov spomin. Lepa hva la tudi župniku B la ju i n gasi lstvu za poslovi lne nagrobne besede, ter pevcem za ganlj ive žalost inke. ,

Žalujoči: žena, sin l n hčere z družinami in ostalo .sorodstvo

STRMOGLAVIL JE S C E R K V E N E G A STOLPA

V iha r , k i je zajel P reddvor v noči od sobote n a nedeljo, je precej poškodoval tudi cerkven i stolp. P re tek l i četrtek pa so po­škodovani s to lp poprav l ja l i . Jože Gal jot lz K r a n j a , zaposlen p r i krovcu Jakobu Grošlju, je poprav­l ja l odtrgano pločevino; nenadoma pa je omahn i l v globino. Do ne ­sreče prav gotovo ne b i prišlo, če b i b i l zavarovan pred padcem. Razen tega pa je bi lo ugotovljeno, d a je b i l ponesrečenec v in jen. Prepel ja l i so ga v bolniftnlco.

beležile lepo zmago, medtem k o se v konkurenc i posameznic n iso preveč odrezale. Naš zvezn i k a ­petan za ženske, ing . Stanko Re ­bolj , j e r a d odgovor i l n a nekaj vprašanj, k i se nanašajo n a ig ro naših t ekmova lk n a tem prven ­stvu.

— K a j meni te o uspehu pro t i F ranc i j i ?

— Rezul tat je pokazal , kaj naše zmorejo. Dvoboj t reh i g ra lk prot i trem de jansko pokaže pravo moč. V tem srečanju so približno poka­zale svojo pravo vrednost. N a j ­boljša je b i l a Petračeva, 'ki je do­b i l a vsa t r i srečanja.

— A l i menite, da imajo naše tekmova lke premalo možnosti, da bi se pogosteje srečale z močnej­šimi nasprotn icami?

— Ce bo letošnja program v ce­loti izpolnjen, bodo naše igralke imele dovolj možnosti, da poka­žejo svojo moč. Predvsem naj omenim nastop na evropskem pr­venstvu in na mednarodnem pr­venstvu Francije.

— Katera vas je presenetila kate ra ne?

— Cadeževa, ostale pa ne. — Kaj menite o igri Plutove? — , Plotova je igrala na tem tur­

nirju nepripravljena, kar je po­sledica njene bolezni pred turnir­jem. Vztrajal sem na tem, da kljub temu nastopi, ker me je zanima­lo, kaj kljub temu lahko doseže. Pokazalo pa se je, da mora s tre­ningom najprej doseči potrebno formo, ker bo šele potem dobila zaupanje vase in lahko pokazala kaj zmore. — B. Česen

O t v o r i t e v h o k e j s k e s e z o n e n a J e s e n i c a h

Z a z a č e t ek z m a g a J e s e n i c e : D a v o s 3 : 2

Z mednarodno hokejsko tekmo med Jesenicami in Davosom iz Švice so pretek l i torek pričeli na Jesenicah letošnjo hokejsko sezo­no. V zelo ra zbur l j i v i i n borben: igr i so domačini premagal i goste s 3 : 2 (1 :2 , 2 : 0 , 0 :0 ) . Moštvi sta nastopil i v nas lednj ih postavah:

J E S E N I C E : Novak, Gale , B r u n . Ravn ik , Trebušak, J . J a n , Felc , Smole j , Tišler, Va lentar , K l i n a r , B. J a n , A. Jan , A. M laka r , J . M l a ­kar in Hr ibar .

DAVOS: Basan i , Pappa, ' D i e -teln, Rauch, Nandensohn, Ruffner, Spracher, Robertisohn, Jenny, Equi l leno, Gmunder , Heenearts, Wiesser, Krado l fe r .

Strelci: Tišler, B. J a n i n Fe lc za Jesenice ter Ruf fner za goste.

Z a začetek so gostje s h i t ro i n

lepo dinamično igro presenet i l i domače i n navdušili občinstvo. Ze v p r v i m inu t i je povedel Ruf f ­ner goste v vodstvo. Domači so ee k m a l u znašli i n po Tišlerju v 4. m inu t i izenačili. Kaza l o je že, da se bo p r va tret j ina končala neodločeno, pa je Ruf fner v zad­nj i m inut i prevar i l Novaka i n do­segel d rug i zadetek za svoje mo­štvo. V drug i tret j in i so Jesen i ­čani zaigral i zelo dobro in dosegli tud i d va gola, prvega po B. J a n u , drugega pa po Fe lcu. Gost je so na to m i s l i l i , da bodo z grobo igro kaj dosegli , vendar sta j i m sodnika Ka l tn eka r in Gorše to preprečila. Zadn ja t re t j ina se je končala neodločeno. Občinstvo je bi lo zelo objekt ivno.

P. U.

Izberite nafboljie športnike Gorenjske I i

ANKETIRANCI . KI BODO S SVOJIMI PREDLOGI §§ DESETORICE NAJBOUISIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE NAJBLIŽE KONČNEMU R E Z U L T A T U NASE A N K E T E , § BODO PREJELI NASLEDNJE NAGRADE :

1. NAGRADA 3000 DINARJEV,

t. IN 3. NAGRADA PO 1000 DINARJEV,

4. DO <$. NAGRADA PO 500 DINARJEV. I

MED NAGRAJENCI BOMO UPOŠTEVALI VSE TI- !f STE, KI BODO DO 22. NOVEMBRA POSLALI NA URED- | NISTVO »»GLASA« PREDI/OGE ZA 10 NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE. - RAZEN OMENJENIH NAGRAD JE UREDNIŠTVO PRIPRAVILO 1 UDI P i l - I HODNI POKAL, KI GA BO OB PRAZNOVANJU DNEVA % R F PUBLIKE PREJEL NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GORENJ- I SKE. Uredništvo

iiiiniininninHNiiiiiiffliimnm

Uspešnejše menjave p r i Jesenicah Sezona kegljaških tekmovanj

S loven i j i j e v popolnem razmahu. Razen številnih pr i ja te l j sk ih sre­čanj so b i l a n a sporedu tud i že okra jna i n republiška prvenstva, čez 14 dn i p a se bodo v s i naj" boljši s l ovensk i kegljačd zbra l i na rev i j i ok ra jn ih kegljaških repre­zentanc.

N a Goren jskem so v nedeljo zaključali člansko ek ipno prven­stvo. Osem vrst j e ime lo po en nastop v K r a n j u i n n a Jesenicah. Jeseničana so že v 1. nastopu do­b i l i več kot 100 kegl jev prednosti, zadnjo nedel jo pa j i m j e uspe l 0

raz l iko obdržati, čeprav so nasto­p i l i na slabšem kegljišču v Kra ­n ju .

V obeh najboljših gorenjskih vrstah so naprav i l i letos nekaj zamenjav m e d tekmova lc i , k a l * pa, d a so ime l i Jeseničani vsaj z 3

začetek več sreče z n o v i m i moč* m i .

Ostala moštva precej zaostajaj* za p r v i m a d v e m a ka r je razum* l j ivo , ker, imajo zelo slabe pogoj*3

za vadbo. K l j u b t emu p a so s» do »adnjih lučajev bor i la za čim' boljše lučaje in uvrst i tev, ker be* do p r v i štirje nastopi l i v repub* liški članski l i g i .

Okra jna keg?jaška zveza je od' ločila, d a rezul tat i posameznik<>v

v ek ipnem prvenstvu vel jajo tu* Ida za sestavo moške okrajne re* I prezentance. V obeh nastopih J e

b i l najboljši Kranjskogorčan čar, razen njega pa so se v r e ? r e ' zontanco kranjskega okra ja u V '

I s t i l i še po tr i je Jesendčani & Kranjčani.

Rezultat i II. ko l a - v Kranju-Jesenice 6609, Gradiš (Je onicc) 6197, K r a n j s k a gora 6188, F 1 ' * 1

6069; n a Jesenicah: T r i g lav 6608-L jube l j (Tržič) 6338, Prc e c 1

(Radovljica) 5945, S imon Jel*9 (Podrcča) 5827; k o n i n i vrs tn i f « * Jesenice 13237, Tr ig lav (Kranj ' 13120, Gradiš (Jesenice) 12JJJJ K r a n j s k a gora 12479. L jube l j •;;•{) "l2;26, B l ed I2?3l, P r c ' e r eJ (Radovi i ca) 11616, S imon J e n * " ( ro ! ) 110(59; posamezno: PJj čar (K . g.) 1724. Marte lanc fT» 1713, Korošec (J) 17C5, C r v (J) l 7 0 4 ' S l ibar (J) 1694, Turk (T) 1673. » Stružnik (T) 1672 kegljev i td.

Jesensko nogometno prvenstvo Goren jske jc končano

Na prvih mestih so: Jesenice, Prešeren, Mladost, Šenčur in Visoko

K o n n - lestvice jesenskega o d 8

prvenstva :

PODZVEZNA LIGA - ČLAN 1

10 Jesenice 5 B 0 0 25 2 Tržič | 4 0 1 22 4 Mladost 5 2 n 3 16 12 Sk. L o k a 5 2 0 3 6 20 Svoboda 5 1 0 4 7 i 1 Prešeren 5 1 0 4 9 33 Izven:

16 Tr ig lav B 6 2 0 4 23 16

MLADINCI

Prešeren 4 2 I n Jesenice 4 3 0 l Sk. I,oka 4 S 1 l Tržič 4 1 1 2 Mladost 4 0 0 l I zven: Tr ig lav B 5 2 1 2

21 : T

, : 20

i s : l l

PIONIRJI

Pretek lo nedel jo je bi lo z zad­n j i m i zaosta l imi t ekmami zak l ju ­čeno jesensko prvenstvo Goren j ­ske, k i se je letos odvi ja lo k a r v p f l i h nogometnih l inah.

V podzvezni Članrfcl l i g i so po pričakovanju tudi letos na čelu tabele Jeseničani, saj doslej n i ­so izgubi l i n i t i ene točke. To me­sto pa bodo verjetno tud i obdr­žali, saj igrajo spomladi z nepo­sredn im tekmecem — T rtičem -

doma. Slabše kot smo lahko p r i ­čakovali, pa sta letos startala Sk. L o k a in Mladost .

V mlad insk i konkurenc i so b i l i tekmeci zelo izenačeni in je konč­no Prešernu iz Lesc uspelo osvo­j i t i prvo mcfrto zaradi bolJ.Seg*i k o l i . T I . k a v gol ih pred Jesendčani.

P i on i r j i Mladost i so z 10 toč­kami in brez poraza na vrhu lest­vice sedmih p ion i r sk ih moštev

[ podzvezne lige. To je nedvomno lep uspeh mlad ih nogometašev Mladosti m dober porok za p r i ­hodnost.

, T u d i tekmovanje v I. raz redu je bi lo izredno zanimivo. Moštva v tej konkurenc i pa ao še bolj izenačena kot v prej omenjenih l igah. Do pomladi pa bosta na vrhu pr i članih Preddvor in pr i p ion i r j ih V isoko . - J . J .

Mladost 6 4 •> 0 15 Jesenice 6 4 1 1 15 Svol ioda 6 3 1 2 10 Tržio 6 3 0 3 ' 14 Tr ig lav 6 2 1 3 6 Sk. Ix>ka 6 2 1 3 5 Prešeren 6 1 0 S 2

I. RAZRED - ČLANI 14:1°

1 *]t 2 18 : 1 3

Preddvor Prcdoalje Nak lo Železniki V isoko Trb.-Vogl je

1 1 2

16: »J

8:19