giornale dom

16
Bene@ija bo vsaj 10 liet brez svojega kostanja KOSTANJE V NEDIÆKIH IN TERSKIH DOLINAH ŒE VIÅ LIET UNIÅUJE ÆIÆKARICA mamma e il papà, però, pur essendo due entità ben distinte, sono per il bimbo un unico punto di riferimento, essendo prati- camente intercambiabili nel soddisfare le sue esigenze. Il duale manca allo scrittore norvegese Jostein Gaarder nel suo «La ragazza delle arance»: «Quando usiamo il pronome “noi”, anche se sottointeso, accomuniamo due persone in una singola azione, quasi come se costituissero un’unica entità com- plessa. In molte lingue si usa un pronome specifico quando si tratta di due, e solo due, persone. Questo pronome si chiama duale, cioè quello che è diviso in due. Se- condo me è una designazione utile, perché a volte non si è né uno né tanti. Si è “noi due” e si è “noi due” come se questo “noi” non potesse essere diviso. Si esprimono regole uguali a quelle delle favole quando improvvisamente viene introdotto tale pronome, quasi come un colpo di bacchet- ta magica». E la lingua slovena questa ma- gia riesce a farla per sua natura. I n occasione della Giornata europea del- le lingue (26 settembre), è comparso re- centemente in rete un interessante quiz proposto dall’Unione europea per testare la conoscenza linguistica dei cittadini. Tra le domande mi ha colpito la seguente: «Quale tra queste è grammaticalmente la lingua più adatta ad esprimere l’amore?» La scelta era tra italiano, francese e slove- no. Nonostante tutti i luoghi comuni che ci porterebbero a scegliere o il francese, o l’italiano, la risposta corretta è, invece, proprio lo sloveno. Questo non perché, come abbiamo già avuto modo di notare in numerosi volantini turistici, nella paro- la «Slovenia» è contenuta la parola «lo- ve». Lo sloveno è la lingua ideale per espri- mere l’amore perché è tra le poche lingue, insieme al lituano e al sorabo, ad aver mantenuto la forma duale. Il duale, lo dice la parola stessa, esprime grammatical- mente l’insieme di due entità, ben distinto dal plurale che esprime la presenza di tre o più oggetti, o persone. Nella poesia ro- B esieda, ki jo vi@krat nucamo v zadnjih @asih, je globalizacija. Pride re@i, de sviet, ki je biu de- le@ od nas, je parœu v naœo vas, v naœo hiœo. Al' je prù tuole, al' pa je nevarno? Odgovor ni lahak, zak' stvar ni lahka. Videmo pa, de @e pride k nam iz Ki- tajkega ti@i@a, ki nie naœa, posledice so, de ostanemo brez kostanja, brez burij, zak' tista ¡ivau niema nasprot- niku par nas an nam takuo vzame kjek naœega an tega se na moremo braniti. Seviede je tuole samuo 'an primer. Pa kaj moremo re@i, kàr beremo, de je v Bene@iji nastau ¡e drugi budisti@ni center v Kuosti, zad za tistim v Pola- vi? Al' se moremo veseliti, zak' se po- bo¡nost œiere an dobi nove oblike, ki o¡ivljajo kar je ¡e zastarielo par nas?Al' pa muoramo biti v skarbeh, zak' naœi ljudjè zapuœ@ajo kristjansko viero, v kateri so bili u@eni an v kateri so ¡ivieli do donaœnjih dni? Vpraœanje ima svojo pravico, @etu- di re@i muorajo biti buj poglobjene, zak' nie znano, @e teli budisti@ni centri œtejejo tudi naœe ljudì al' pa udele¡en- ci parhajajo od zuna. Vse tuole bomo muorali lepuo ra- ziskati, de na bomo sodili stvari, brez de bi viedeli kuo obstajajo v resnici. Za zdaj pa so pred nami odparta dvie vrata. Parva so, de je viera svo- bodna izbiera. Vsak ima pravico jo izbrati an grede tudi du¡nost spoœto- vati vsakega, @etudi ima drugo viero. Takuo mi kristjani na moremo so- vra¡iti nobednega. Naspruotno, muoramo braniti pra- vico vsieh an pomagati, de se bo ohranilo an okrepilo lepuo so¡itje, medsebojno ¡ivljenje, ki je pogoj me- ru. Druga vrata pa ti@ejo posebno nas Bene@ane. Nie novica za nobednega, de takuo, ki se œierijo hosti po naœi de¡eli, takuo se redkieje viera par nas, al' vsaj pobo¡nost. Nas nie ostalo dost v Bene@iji an œe tistih jih na videmo previ@ v cierkvi. Tala lenobà v slu¡bi bo¡ij al' je posta- la sploœna navada naœa an Furlanu, ki pa pusti za sabo prazno ¡ivljenje an dà parlo¡nost, de se pojavijo druge varste rastlin, al' pa je znamunje naœih @asu, ki nas pusti zadost mierne an za- dovoljne? Al' pa teli novi centri zbudè v nas novo zanimanje za naœo viero, ki je vi@ ku tav¡int liet povezana z naœim ¡ivljenjem an je postala muo@ an upanje naœega ¡ivljenja? Ries je, de potrebujemo dati naœi pobo¡nosti novo muo@ an zastopiti, de je rie@ zelo riesna an jo na moremo reœiti, @e se obarnemo na drugi kraj. Zdaj pa lahko zastopimo, de viera ni avtomati@na. Zahteva svobodno izbiero. Naœo izbiero. Tibet parhaja v naœe doline in izbiera viere nie vi@ avtomati@na V TELI ÆTEVILKI GOZDARSTVO Beneåija ob svoje smreke. Zunanja podietja na pustolovækem pohodu stran 6 TER, NEDIŒA IN BRDA Sandro Rocco prevzel vodenje Gorske skupnosti stran 7 POGOVOR g. Saracino: s slovenskim jezikomm pridem do src ljudi stran 8 TERSKE DOLINE Ostali brez dvojeziåne æole in brez ur slovenæåine stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 24. septembra ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVIII n. 17 30. septembra 2013 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom mantica slovena, il duale è, quindi, usato proprio per sottolineare l’intimità e il sen- timento che lega i due amanti. Il duale che può sembrare solo una sfu- matura, fa sentire la sua mancanza ai par- lanti delle altre lingue che non hanno que- sta forma grammaticale. Alcuni bambini italiani di uno o due anni, per esempio, esprimono il plurale con il numero «due». Questo, forse, non avviene del tutto per ca- so: il numero due sono la mamma e il pa- pà, le persone che vede come estensione del sé, che percepisce come «uno». La UVODNIK Marino Qualizza Ilaria Banchig beri na 5. strani Per la Ue lo sloveno è lingua dell’amore Un simpatico test per il 26 settembre, Giornata europea delle lingue SOTTO LA LENTE De bi ozdravili drevesa je trieba s Kitajske parpejati paraksita. Za tuole je trieba imieti denar. Furlanija Julijska krajina je pa sama de¡ela v Italiji, ki nie parstopila k programu. #e pa na bojo ni@ nardili, bo donaœnje stanje ostalo 15 liet al’ œe buj na dugo

Upload: most-scarl

Post on 09-Mar-2016

249 views

Category:

Documents


4 download

DESCRIPTION

Edizione del 30 settembre 2013

TRANSCRIPT

Page 1: Giornale Dom

Bene@ija bo vsaj 10 lietbrez svojega kostanja

KOSTANJE V NEDIÆKIH IN TERSKIH DOLINAH ŒE VIÅ LIET UNIÅUJE ÆIÆKARICA

mamma e il papà, però, pur essendo dueentità ben distinte, sono per il bimbo ununico punto di riferimento, essendo prati-camente intercambiabili nel soddisfare lesue esigenze.

Il duale manca allo scrittore norvegeseJostein Gaarder nel suo «La ragazza dellearance»: «Quando usiamo il pronome“noi”, anche se sottointeso, accomuniamodue persone in una singola azione, quasicome se costituissero un’unica entità com-plessa. In molte lingue si usa un pronomespecifico quando si tratta di due, e solodue, persone. Questo pronome si chiamaduale, cioè quello che è diviso in due. Se-condo me è una designazione utile, perchéa volte non si è né uno né tanti. Si è “noidue” e si è “noi due” come se questo “noi”non potesse essere diviso. Si esprimonoregole uguali a quelle delle favole quandoimprovvisamente viene introdotto talepronome, quasi come un colpo di bacchet-ta magica». E la lingua slovena questa ma-gia riesce a farla per sua natura.

In occasione della Giornata europea del-le lingue (26 settembre), è comparso re-centemente in rete un interessante quiz

proposto dall’Unione europea per testarela conoscenza linguistica dei cittadini. Trale domande mi ha colpito la seguente:«Quale tra queste è grammaticalmente lalingua più adatta ad esprimere l’amore?»La scelta era tra italiano, francese e slove-no. Nonostante tutti i luoghi comuni che ciporterebbero a scegliere o il francese, ol’italiano, la risposta corretta è, invece,proprio lo sloveno. Questo non perché,come abbiamo già avuto modo di notarein numerosi volantini turistici, nella paro-la «Slovenia» è contenuta la parola «lo-ve».

Lo sloveno è la lingua ideale per espri-mere l’amore perché è tra le poche lingue,insieme al lituano e al sorabo, ad avermantenuto la forma duale. Il duale, lo dicela parola stessa, esprime grammatical-mente l’insieme di due entità, ben distintodal plurale che esprime la presenza di tre opiù oggetti, o persone. Nella poesia ro-

Besieda, ki jo vi@krat nucamo vzadnjih @asih, je globalizacija.Pride re@i, de sviet, ki je biu de-

le@ od nas, je parœu v naœo vas, v naœohiœo.

Al' je prù tuole, al' pa je nevarno?Odgovor ni lahak, zak' stvar ni lahka.Videmo pa, de @e pride k nam iz Ki-tajkega ti@i@a, ki nie naœa, poslediceso, de ostanemo brez kostanja, brezburij, zak' tista ¡ivau niema nasprot-niku par nas an nam takuo vzamekjek naœega an tega se na moremobraniti.

Seviede je tuole samuo 'an primer.Pa kaj moremo re@i, kàr beremo, de jev Bene@iji nastau ¡e drugi budisti@nicenter v Kuosti, zad za tistim v Pola-vi?

Al' se moremo veseliti, zak' se po-bo¡nost œiere an dobi nove oblike, kio¡ivljajo kar je ¡e zastarielo parnas?Al' pa muoramo biti v skarbeh,zak' naœi ljudjè zapuœ@ajo kristjanskoviero, v kateri so bili u@eni an v kateriso ¡ivieli do donaœnjih dni?

Vpraœanje ima svojo pravico, @etu-di re@i muorajo biti buj poglobjene,zak' nie znano, @e teli budisti@ni centriœtejejo tudi naœe ljudì al' pa udele¡en-ci parhajajo od zuna.

Vse tuole bomo muorali lepuo ra-ziskati, de na bomo sodili stvari, brezde bi viedeli kuo obstajajo v resnici.

Za zdaj pa so pred nami odpartadvie vrata. Parva so, de je viera svo-bodna izbiera. Vsak ima pravico joizbrati an grede tudi du¡nost spoœto-vati vsakega, @etudi ima drugo viero.Takuo mi kristjani na moremo so-vra¡iti nobednega.

Naspruotno, muoramo braniti pra-vico vsieh an pomagati, de se boohranilo an okrepilo lepuo so¡itje,medsebojno ¡ivljenje, ki je pogoj me-ru.

Druga vrata pa ti@ejo posebno nasBene@ane. Nie novica za nobednega,de takuo, ki se œierijo hosti po naœide¡eli, takuo se redkieje viera par nas,al' vsaj pobo¡nost.

Nas nie ostalo dost v Bene@iji an œetistih jih na videmo previ@ v cierkvi.Tala lenobà v slu¡bi bo¡ij al' je posta-la sploœna navada naœa an Furlanu, kipa pusti za sabo prazno ¡ivljenje andà parlo¡nost, de se pojavijo drugevarste rastlin, al' pa je znamunje naœih@asu, ki nas pusti zadost mierne an za-dovoljne?

Al' pa teli novi centri zbudè v nasnovo zanimanje za naœo viero, ki jevi@ ku tav¡int liet povezana z naœim¡ivljenjem an je postala muo@ anupanje naœega ¡ivljenja?

Ries je, de potrebujemo dati naœipobo¡nosti novo muo@ an zastopiti,de je rie@ zelo riesna an jo na moremoreœiti, @e se obarnemo na drugi kraj.

Zdaj pa lahko zastopimo, de vierani avtomati@na. Zahteva svobodnoizbiero. Naœo izbiero.

Tibet parhajav naœe doline

in izbiera viere nie vi@ avtomati@na

V TELI ÆTEVILKI

GOZDARSTVOBeneåija ob svoje smreke.Zunanja podietjana pustolovækem pohodu

• stran 6

TER, NEDIŒA IN BRDASandro Rocco prevzelvodenje Gorske skupnosti

• stran 7

POGOVORg. Saracino: s slovenskimjezikomm pridem do src ljudi

• stran 8

TERSKE DOLINEOstali brez dvojeziåne æolein brez ur slovenæåine

• stran 11

Redakcijo smo zakljuåili24. septembra ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVIII n. 17 30. septembra 2013 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

mantica slovena, il duale è, quindi, usatoproprio per sottolineare l’intimità e il sen-timento che lega i due amanti.

Il duale che può sembrare solo una sfu-matura, fa sentire la sua mancanza ai par-lanti delle altre lingue che non hanno que-sta forma grammaticale. Alcuni bambiniitaliani di uno o due anni, per esempio,esprimono il plurale con il numero «due».Questo, forse, non avviene del tutto per ca-so: il numero due sono la mamma e il pa-pà, le persone che vede come estensionedel sé, che percepisce come «uno». La

UVODNIK

� Marino Qualizza � Ilaria Banchig

� beri na 5. strani

Per la Ue lo sloveno è lingua dell’amoreUn simpatico test per il 26 settembre, Giornata europea delle lingueSOTTO LA LENTE

� De bi ozdravilidrevesa je triebas Kitajskeparpejatiparaksita.Za tuole je triebaimieti denar.FurlanijaJulijska krajinaje pa samade¡ela v Italiji,ki nie parstopilak programu.#e pa na bojoni@ nardili,bo donaœnjestanje ostalo15 liet al’ œe buj na dugo

Page 2: Giornale Dom

Usmiljenje lahko reæi åloveka in svetpred rakom, ki je greh in moralno zlo

� Evangelij po Luku

»˘iveu je bogataœ. Obla@u se je vœkrlat in drage obla@ila ter je danna dan na veliko jedu. Par njegàvratah pa je le¡u ubuo¡ac, ki muje bluo ime Lazar in je imeupuno ran po telesu. (...)Ubuo¡acje umru, in angeli so ga odnesli vAbrahamovo naruo@je. Tudibogataœ je umru in biu pokopan.In kàr je v paklu tarpeu maltra-nje, je povzdigniu o@i in od dele@videu Abrahama in Lazarja vnjegà naruo@ju. Zaklicu je: ›O@àAbraham, usmili se me in poœljiLazarja, de pomo@i konac svoje-ga parsta v vodo in mi ohladijezik, zaki tarpim v telim plame-nu.‹ Abraham mu je reku:›Otrok, zmisni se, de si v ¡ivlje-nju dobu svoje dobro, Lazar paprù takuo húdo; sada je on tlepotala¡en, ti pa tarpiœ. (...)‹ Natuomu je bogataœ reku: ›Prosim tetorej, o@à, da ga poœljaœ v hiœomojega o@eta. Imam namre@ petbratu in posvari naj jih, de tudioni ne pridejo v tele kraj maltra-nja!‹ Abraham mu je jau: ›ImajoMojzesa in preroke, nje najposluœajo!‹ Tele pa mu je odvrnu:›Ne, o@à Abraham, toda @e puoj-de kduo od mrtvih k njim, sebojo spreobarnili.‹ On pa mu jejau: ›#e na posluœajo Mojzesa inpreroku, se ne bojo daliprepri@ati, @etudi kdo vstane odmartvih.‹«

(16,19-31)

26. NAVADNA NEDIEJA

Bogataæ in ubuogi

� R. V.

Nadækof Mazzocato pri predstavitvi pastoralnega pisma

PAPEŒ FRANÅIÆEK je v nedeljo, 15. septembra govoril o veselju in odpuæåanju Boga ter vernike spodbudil k ljubezni

La speranza fa aprire gli occhiNUOVA LETTERA PASTORALE dell’arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzocato

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � »V Italiji 80 odstotkov mladih dajeprednost poroki pred sobivanjem. VFranciji 77 odstotkov mladih ¡eli imeti ene-ga sopotnika do konca ¡ivljenja, naPoljskem si 85 odstotkov mladih ne morepredstavljati ¡ivljenja brez dru¡ine«, so lenekateri pozitivni statisti@ni podatki, ki jih jezbral predsednik Papeœkega sveta zadru¡ino, msgr. Vincenzo Paglia. Njegovgovor, namenjen udele¡encem 8. medna-rodne konference, ki letos nosi naslov»Dru¡ina v sodobni Evropi«, je prebralpodtajnik Carlos Simón Vazquéz.Dvodnevno sre@anje je potekalo v Krakovuna Poljskem, organizirala pa ga je tamkaj-œnja Papeœka univerza Janeza Pavla II., sku-paj z nekaterimi drugimi evropskimi svetiin fundacijami. Po tem, ko je msgr. Pagliaomenil, da so sanje danaœnjih mladih œevedno poroka in dru¡ina, je izpostavil tuditrenutno stanje sodobnih odnosov. To je vnasprotju z ¡eljami in upi mladih. Spomnilje na nekatere sodobne sociologe, ki dana-œnje stanje poimenujejo: „tiranija posamez-nikov“ ali pa „idolatrija jaza“. Vse to je v na-sprotju s svetopisemskimi besedami, ki pra-vijo, da „ni dobro @loveku samemu biti“.Danaœnja kultura daje poudarek na „dobroje sam biti“, je œe dodal msgr. Paglia.Obenem je tudi spregovoril o demografskikrizi v Evropi, za katero je povedal, da nimavzroka samo v finan@nem zlomu. Izpostavilje Afriko, kjer se kljub minimalnemu do-hodku rojevajo toliko otroci.

Mladi sanjajoporoko in druœino

� � I laici cristiani stiano tra le gente e privi-legino il contatto con le persone; le parroc-chie accrescano la loro collaborazione equella con movimenti e aggregazioni; cre-sca la consapevolezza che la carità e tutta lapastorale diventa anche cultura. Sono que-ste alcune delle indicazioni date ai laici dalcard. Camillo Ruini durante l’incontro con ilaici dell’Arcidiocesi di Udine, tenutosi alcentro culturale «Paolino di Aquileia» il 14settembre. Ruini nella sua relazione ha par-lato delle principali forme di testimonianzae di impegno del laico cristiano nella Chiesae nella società di oggi. «La testimonianzadei laici si esprime nella vocazione alla san-tità, nell’appartenenza alla Chiesa e nel-l’adesione convinta alla fede in Cristo; l’im-pegno sociale si estrinseca soprattutto nellacarità, nella cultura e nella politica», ha det-to il porporato. Per quanto riguarda la politi-ca Ruini ha ricordato, tra l’altro, che la liber-tà di coscienza dei politici cristiani non col-lide, o non dovrebbe collidere con l’inse-gnamento morale della Chiesa; riferendosialla politica italiana ha ricordato che l’unitàdei cattolici si gioca sui principi e sui conte-nuti fondamentali dell’insegnamento socia-le della Chiesa e non nelle scelte di partito odi schieramento politico. Infine Ruini haparlato del ruolo delle scuole di formazionepolitica ricordando che il loro ruolo deve es-sere quello di far acquisire alle personemaggiore capacità di valutazione criticadella realtà politica e non formare veri e pro-pri operatori della politica.

Impegno in carità,cultura e politica

2 stran 30. septembra 2013VERSKO ¡IVLJENJE dom

� Ljubezen do Boga in do bliœnjega je tista,ki daje izpolnitev vsem zapovedim.Åe œivimo po zakonu »oko za oko, zob zazob« ne bomo nikoli izstopili iz spirala zla

Una speranza forte, affidabile, che«stringe l’anima dell’uomo» per far-le volgere lo sguardo, con fiducia, al-

l’arcobaleno. È questo il significato dell’im-magine di copertina di «Cristo, nostra spe-ranza», la nuova Lettera pastorale dell’arci-vescovo di Udine, mons. Andrea BrunoMazzocato, presentata il 12 settembre inconferenza stampa nel Seminario interdio-cesano di Castellerio. «La ragazza cieca»opera del pittore inglese John EverettMillais, apre infatti il testo. Una scelta noncasuale, anzi ragionata, fatta, ha spiegatol’Arcivescovo ai giornalisti, «per la sua va-lenza simbolica».

Ad essere ritratte «sono due sorelle , quel-la più grande cieca e una più piccolina chestringe la sua mano e guarda verso l’arcoba-leno. Allora simbolicamente abbiamo im-maginato che la sorella cieca sia l’animadell’uomo e la sorella più piccola, la speran-za, quella cioè che ha gli occhi per guardareverso l’arcobaleno e stringere l’anima del-l’uomo perché apra gli occhi verso l’arcoba-leno». «L’uomo – ha proseguito mons.Mazzocato – quando è senza speranza ha difatto l’anima cieca. La speranza, invece, ècolei che aiuta ad aprire gli occhi per potervedere di nuovo l’orizzonte». E il campoche le circonda è il mondo, dove convivono,«il grano buono» e «la zizzania».

Un anno dunque dedicato alla Speranza,«in continuità con l’Anno della fede» e a cuiseguirà quello dedicato alla terza virtù teolo-gale, la Carità. Una scelta mossa «anche dal-la constatazione – ha evidenziatol’Arcivescovo – che oggi c’è una grande se-te di speranza, speranza che, invece, le tante

Pape¡ Fran@iœek je v nagovoru vnedeljo, 15. septembra pred mo-litvijo Angelovo @eœ@enje govo-ril o veselju in odpuœ@anju Boga

ter vernike spodbudil k usmiljenju. Izhajalje iz petnajstega poglavja Lukovega evan-gelija, ki vsebuje tri prispodobe: o izgu-bljeni ovci, o izgubljeni drahmi ter o o@etuin dveh sinovih, 'razsipnem' sinu in sinu, kise ima za pravi@nega, svetega.

»Vse tri prispodobe govorijo o veseljuBoga. Bog je vesel!« je zatrdil pape¡ in na-daljeval, da je veselje Boga v odpuœ@anju.To je veselje pastirja, ki najde svojo ovco;je veselje ¡ene, ki najde svoj denar; je ve-selje o@eta, ki spet sprejme v hiœo izgublje-nega sina, ki je bil kot mrtev in se je vrnil v¡ivljenje, vrnil se je domov. Po pape¡evihbesedah je tukaj ves evangelij, vse krœ@an-stvo. Vendar pa ne gre za @ustvo, za nek'dobroizem', je opozoril vernike, zbrane naTrgu sv. Petra: »Ravno nasprotno, usmi-ljenje je resni@na mo@, ki lahko reœi @love-ka in svet pred 'rakom', ki je greh, moralnozlo, duhovno zlo. Samo ljubezen lahko na-polni praznine, negativne prepade, ki jihzlo odpira v srcu in zgodovini. Samo ljube-zen lahko to naredi, in to je veselje Boga.«

Jezus je ves usmiljenje, Jezus je ves lju-bezen, je u@love@eni Bog, so bile pape¡evebesede. Vsak med nami je tista izgubljena

ovca, tisti izgubljeni kovanec. Vsak mednami je tisti sin, ki je zapravil lastno svobo-do in sledil la¡ne idole, privide veselja, terizgubil vse. »A Bog nas ne pozabi, O@e nasnikoli ne zapusti. Je potrpe¡ljiv O@e, vednonas @aka. Spoœtuje naœo svobodo, a vednoostane zvest. In kadar se vrnemo k njemu,nas sprejme v svojo hiœo kot otroke, kajtinikoli nas ne neha @akati z ljubeznijo, niti zatrenutek. Njegovo srce praznuje ob vsakemsinu, ki se vrne. Praznuje, ker je veselje!Bog ima to veselje, kadar eden od nas gre-œnikov pride k njemu in ga prosi odpuœ@a-nja,« je zatrdil Fran@iœek.

A obstaja tudi nevarnost, in sicer, da mi-slimo, kako smo pravi@ni in tako sodimodruge. Sodimo tudi Boga, ker mislimo, damora kaznovati greœnike, jih obsoditi nasmrt in ne odpuœ@ati. Tako smo v nevarno-sti, da ostanemo zunaj O@etove hiœe. Kotstarejœi sin v prispodobi: namesto da bi bilzadovoljen ob bratovi vrnitvi, se je razjezilna o@eta, ker ga je sprejel in naredil gostijo.»#e v naœem srcu ni usmiljenja, veselja od-puœ@anja, nismo v ob@estvu z Bogom, @etu-di spoœtujemo vse zapovedi, kajti ljubezenreœuje, ne samo prakticiranje zapovedi,« jepojasnjeval pape¡. »Ljubezen do Boga indo bli¡njega je tista, ki daje izpolnitev vsemzapovedim. In to je ljubezen Boga, njegovoveselje: odpuœ@ati.«

#e ¡ivimo po zakonu 'oko za oko, zob zazob', ne bomo nikoli izstopili iz spirale zla.

Hudi@ je zvit. Slepi nas, da lahko z naœo @lo-veœko pravi@nostjo reœimo sebe in svet. Vresnici nas lahko reœi samo pravi@nostBoga, ki se je razodela s kri¡em: Kri¡ jesodba Boga nad vsemi nami in nad temsvetom. In kako nas sodi Bog? Tako, da da-je za nas svoje ¡ivljenje. To je najviœje de-janje pravi@nosti, ki je enkrat za vselej pora-zilo vladarja tega sveta.

»In to najviœje dejanje pravi@nosti je tudinajviœje dejanje usmiljenja. Jezus nas vse

kli@e, da sledimo to pot: 'Bodite usmiljeni,kakor je usmiljen vaœ O@e.',« je dejalFran@iœek in se nato na zbrane vernikeobrnil s proœnjo, naj vsak pri sebi pomisli naosebo, s katero se ne razume, na katero jejezen, ki je ne mara in v tiœini moli zanjo terpostane do nje usmiljen. Trg sv. Petra se jetako odel v tiœino in tiho, zbrano molitev,zatem pa so se vsi verniki skupaj s pape¡emFran@iœkom œe obrnili na Marijo, Materusmiljenja.

difficoltà tendono a soffocare». Un temache va rilanciato, ha sottolineato mons.Mazzocato, «contro ogni atteggiamento dirassegnazione» e, soprattutto, «tenendociper mano, tutti insieme, nel cammino dellavita». Uno stimolo che, in primo luogo, è ri-volto ai cristiani «che – ha aggiunto – dasempre si sono mostrati al mondo con ilmarchio di fabbrica della speranza, perché icristiani sono uomini di speranza».

La lettera pastorale si sviluppa in tre parti,«come tre sguardi», «in particolare – haspiegato ancora l’Arcivescovo – il terzo ca-pitolo è una serie di segni di speranza che in-vito i cristiani a dare. Questo ci permette diessere persone più luminose che trasmetto-no, appunto, speranza». «Si tratta di una ri-flessione impegnativa, questo perché la spe-

ranza si confronta con i grandi temi della vi-ta, come ad esempio la morte».

Quella del cristiano è dunque «una spe-ranza affidabile – ha spiegato mons.Mazzocato –, perché quella ricevuta daGesù, non “ molla” nemmeno di fronte allamorte». Ma chi sono i morti?. «Sono coloroche muoiono fisicamente che sfuggono dal-le nostre mani», ma anche « quelli che sonomorti a causa del peccato, che sono mortinell’anima». E «la speranza affidabile – haconcluso mons. Mazzocato – è quella cheriesce a passare attraverso la morte dell’ani-ma e a guarirla. E la guarigione dell’anima èquando si è capaci di trovare la speranza dipoter amare e passare attraverso la morte fi-sica, con la speranza di una terra che si apreoltre».

Page 3: Giornale Dom

Introdurre un lavoro sulla toponomasticadei Comuni di Prepotto e Dolegna signi-fica in pratica parlare del confine lingui-stico friulano-sloveno degli ultimi tre o

quattro secoli. Non dunque del confine alto-medievale della compatta area slovenofona,che era posto più a ovest (Corno di Rosazzo)ed era complicato pure dal fatto che ad ovestdi quest’area si trovavano molte isole di lin-gua slovena sparse per tutta la Bassa (Mon-falconese, Romans, Visco, S. Vito al Torre,Codroipese, Bertiolo, Varmo, Camino alTagliamento, Sedegliano ecc.), isole che siintegrarono nell’ambiente linguistico friula-no in tempi diversi, fra i secoli X e XIV. Frai secoli XV e XVI invece le due parlate sitoccavano fra Gramogliano e Corno, la-sciando allo sloveno tutti i colli e i piccoliabitati posti ad est (Ronchi di S. Giuseppe edi S. Anna, Bosco Romagno, Noax, Gramo-gliano) ed anche un po’ più a sud con Gias-sico (nel 1420 Jassicho sclavo). Ancora loSturolo testimoniò che sui colli di Gagliano icontadini, a differenza del capoluogo (Ga-gliano, friulanofono), parlavano dialetti«schiavi».

Come si attuarono queste mutazioni «pa-cifiche»? Pacifiche certamente perché a dif-ferenza dei cambiamenti causati da guerreed invasioni violente, qui si parla di progres-si lenti e quasi impercettibili. Impercettibilidi sicuro alle autorità di ogni genere che qua-si mai registrarono cosa parlassero mai i la-voratori delle pianure e dei monti; bastavache pagassero i dovuti e molteplici censi efrequentassero i culti ufficiali. Mancandodocumenti puntuali bisogna avanzare per in-dizi o guardando a quei «documenti indiret-ti» che sono i toponimi (e l’onomastica ingenerale).

Essendo la stragrande maggioranza dellatoponimia dei Comuni di Dolegna e Prepot-to di origine slava, più o meno antica, biso-gna per prima cosa ammettere che in questezone si è parlato sloveno fino in tempi relati-vamente recenti. Chi scrive può testimonia-re di aver parlato con persone (nel corso diuna ricerca sulla narrativa popolare) di Alba-na, nate agli inizi del ‘900, che si ricordava-no bene dei genitori parlanti un dialetto slo-veno locale. Dunque nella prima parte delsec. XX il confine linguistico passava sicu-

ramente fra Albana e Prepotto. Nel sec.XVIII in tutta questa zona i contadini parla-vano sloveno ma conoscevano anche il friu-lano come seconda lingua, da adoperare pergli affari, nei mercati a Cividale e Cormons ein ogni caso con gente proveniente dalla vi-cina pianura. Il fatto che la valle del Judriosia da secoli area d’incontro fra diverse cul-ture e lingue (nel medioevo anche il germa-nico dei longobardi dei secoli VII e VIII e deitedeschi affluiti nella Patria del Friuli fra X eXIII secolo) si nota anche dai toponimi ro-manzi che non mancano. I toponimi Anco-na, Bròili, Cjavèz, Cortina, Faet, Foran,Fornasata, Gleria, Grubion, Ronc, Siesta,Tesa, Tomba, Zuc (Dolegna), Bork, Bosch,Casafranca, Centa, Chiampat, Ronk… te-stimoniano i secolari rapporti coi vicini friu-lani con cui si scambiavano oggetti, prodottiagricoli e … parole e nomi.

Al di sotto degli strati romanzo e slovenoci sono quelli prelatino (fino all’inizio del IIsec.) e romano. Di prelatino ci restano essen-zialmente le acque maggiori, qui come intante parti d’Europa: i nomi del Chiarò / Cja-rò e del Judrio / Idrija si originano in lingueparlate in regione più di due millenni addie-tro. Il primo forse da una antichissima linguanon indoeuropea ed il secondo dalla linguaindoeuropea venetica (affine al latino).

Ad uno strato provinciale romano in-fluenzato dal celtico risale il prediale Chiaz-zacco in San Pietro di Chiazzacco (slov. Tie-ja). All’epoca romana possono risalire i to-ponimi Albana (da nome), Cosbana /Ko¡bana (latino ma di incerto etimo), Cian-tàvriis (*Cantabrica?).

Alle infiltrazioni germaniche medievalirisalgono i toponimi Guarda (Warda ‘vedet-ta, forte’), Vicimberg (incerto nome dellaCenta di S. Spirito), Moldiaria (1300 Mol-biarca), Vajta, Cladrecis (da pers. Chlode-rich) ed il Bosco Romagno come ‘Bosco de-gli Arimanni (di Gagliano)’; anche TorreMarquarda e Salamant riflettono nomi te-deschi, il primo forse quello di un patriarca.Dei diffusissimi microtoponimi Bràida(‘podere, tenuta, vigna’) si sente spesso direche sono «longobardi»; è vero ma solo pervia indiretta, essendo passati anticamentenella parlata romanza del Ducato e da questapoi allo sloveno ed al croato occidentali. Percui essi si son fissati nel corso dei secoli co-me toponimi contadini prettamente friulanie sloveni, non longobardi. Lo stesso discor-

3stran30. septembra 2013 ZGODOVINA - KULTURA

LA TOPONOMASTICA DEI COMUNI DI PREPOTTO (UD), DOLEGNA DEL COLLIO (GO) e della estrema parte occidentale del Comune di Brda (Slo)

Il confine linguistico sloveno-friulanodalla Val Judrio al Collio

dom

� Lauro IacolettigMaurizio Puntin

V Poso@ju se v teh dneh spominjajo naKobariœko Republiko, se pravi na œirœo slo-vensko ozemlje, ki je zajemalo Rezijo,Bene@ijo, Zgornje Poso@je in Brda tja dopredmestja Gorice. Republika je bila pro-glaœena takoj po premirju 8. septembra1943 in je trajala do 1. novembra, ko so ne-mœke sile uklonile rezistenco partizanskihenot in osvojile ta strateœki teritorij. G. An-ton Cuffolo v svojem dnevniku ne omenjaKobariœke republike. Verjetno ni poznal nje-ne razse¡nosti in sestave; vedel pa je, da zapartizanskem gibanju v Nediœki dolini ob-staja neka organizacija, ki je bila pod nad-zorom slovenskih elementov.

20. septembra 1943Skoraj vsi naœi fantje in tudi ve@ starejœih

mo¡ je stopilo v partizane in ponosno pripe-lo na »kapo« slovensko zastavico. Pod vod-stvom slovenskih komandantov so v@erajrazstrelili most @ez Nedi¡o pri Muostu nameji Bene@ije in most @ez Arbe@ na cesti, ki

pelje v Prieœnje, da bi s tem ote¡ili napadNemcev iz #edada. Danes pa so razstrelilitudi barnaœki most @ez Nedi¡o in s tem pre-trgali vodovod Pojana, ki zalaga s pitno vo-do #edad in œe 12 drugih ob@in v Furlaniji.

Prvi vpad NemcevVelik kamion do zob oboro¡enih Nem-

cev si je drznil voziti skozi dolino po desnistrani Nedi¡e. Partizani ga niso nadlegovalido Œtupce.

Na Œtupci so ga napadli. Nemci so seobupno branili, kon@no pa so se morali pre-dati naœim fantom. Dva Nemca sta bila ubi-ta, eden pa ranjen. Partizani so pobrali oro¡jein kamion, Nemce pa odpeljali proti Kobari-du.

Ta uspeh je navduœil naœe partizane.

21. septembra 1943Most pri Lipi

Nocoj so naœi fantje razstrelili most pri Li-pi.

Nemœki napad pri MuostuNemci so poskusili vpasti v Bene@ijo po

barnaœki cesti. Vnela se je huda bitka medMuostom in Barnasom. Nemci so zapustilidva ubita vojaka in kamion ter peœ zbe¡ali pokoruznih njivah proti #edadu. Tako sedajpartizani razpolagajo z dvema kamionoma.

Partizanska komanda na LoguPartizani so uredili svojo komando na Lo-

gu in ustanovili novo brigado »Matajur«, vkateri je ¡e @ez 100 fantov iz naœe ob@ine podkomando nekega komisarja, ki je baje domaiz Maribora, in podkomisarja, u@itelja izBreginja. ˘e vsi so preskrbljeni z oro¡jem.Danes so po vaseh zbirali ¡ive¡ za partizane,ti pa so vozili s kamionom zaloge na Log.Tam gor doma@inke kuhajo za vse partizanepodbunieœke ob@ine. Skoraj vse tamkajœnje¡enske se zve@er zbirajo in œivajo za partiza-ne. Navduœenje je veliko po vsej dolini: ljud-je se shajajo po vaseh in komentirajo dogod-ke, vsi se izra¡ajo: »Hvala Bogu, da smo tu-

Kobariæka republika v BeneåijiV CUFFOLOVEM DNEVNIKU USODNI DNEVI, ki so sledili premirju 8. septembra 1943 med Italijo in zavezniki in organizacija domaåih partizanov

Stara gora/Castelmonte/Madone di mont

di mi reœeni!«Sre@al sem profesorja B[anki@a], ki mi je

rekel: »No, kri je le kri! Kdo bi si le mogelmisliti, da bi naœi ljudje mogli v partizanihpostati tako zavedni in navduœeni Slovencibrez najmanjœe propagande!«

Disciplina partizanovje res vzorna in stroga, tako da se naœi lju-

dje kar @udijo: gorje partizanu, ki bi preklin-jal. Pravijo, da so v Kobaridu ustrelili parti-zana, ki je, ko je bil prvi@ opozorjen, œe dru-gi@ preklel Boga. Noben partizan ne sme pi-ti vina brez posebnega komandantovega do-voljenja, ni@esar ne sme vzeti in niti prositipo hiœah, ne smejo govoriti z dekleti. Sevedaje naœim fantom to te¡ko, ker jim vsi ponuja-jo vina. Jablane so kar prenabasane z jabolki,a nih@e se jih ne dotakne. Vsi lepo ubogajo inso vljudni do vsakogar. Gostilni@arjem sozapovedali, da ne smejo nikomur to@iti ve@kot pol litra vina in da morajo zapreti gostil-no to@no ob dveh. Pijanost je strogo kazno-vana. To je naœim ljudem zelo vœe@ in hvali-jo slovensko civilizacijo in pravijo, da bi ni-koli ne priœlo do tako sramotnega poloma, @ebi bila v Italiji taka disciplina. Vsi so

prepri@ani, da Italije ne bo ve@ ali pa, da bookrnjena v malo dr¡avico. Vedno ve@ naœihfantov se vra@a iz Italije, od koder so pobe-gnili Nemcem. Pripovedujejo, kakœne suro-vosti uganjajo Nemci in Italijani Mussolini-jeve Republike in s tem pod¡igajo naœe ljudik sovraœtvu do Nemcev in Italijanov.

22. septembra 1943Strah Nemcev pred partizani

S prepustnico komande na Logu smejonaœi ljudje v #edad prodajat sadje in kupovatsol in druge potrebœ@ine. Nemci jih spraœuje-jo po partizanih, zlasti starejœe mo¡e, ki siskoraj vsi, kot bivœi emigranti znajo pomaga-ti z nemœ@ino.

Ljudje seveda ne izdajajo partizanov inNemcem povedo kar na debelo, da je v Ne-diœki dolini in okoliœkih krajih okoli 20.000oboro¡enih partizanov, da pa med njimi niniti enega doma@ina. Take novice so zbega-le Nemce, ki se boje napada na #edad. Oko-li mesta so postavili bunkerje in stra¡e vse-povsod, tudi na strehe. Vsakega, ki pride v#edad, legitimirajo. Ko bi vedeli za resnico,bi jih kmalu imeli v dolini kljub hrabrosti na-œih fantov!

so vale per il gotico *bygards (‘giardino,verziere chiuso’), passato anticamente alfriulano centrale (oggi beàrz ‘cortile’) e aquello «tergestino»; e da quest’ultimo poi al-lo sloveno goriziano (borjá@). Anche i topo-nimi Britof (‘camposanto’; a Centa di Pre-potto) e Ruttars (‘dissodatore, colono’) sonotedeschi solo per via indiretta poiché i termi-ni ted. Friedhofe Reuterentrarono nello slo-veno molti secoli addietro (insieme ad altrinumerosi vocaboli) e da allora le voci britofe rovtar che formarono numerosi toponimivanno considerate slovene.

E passiamo alla toponimia slovena che,come abbiamo già detto, forma la gran partedel patrimonio dei nomi di luogo della zonapresa in esame. Vi troviamo lo specchio diun’antica cultura agricola che forse qui nelmedioevo era più caratterizzata dall’alleva-mento del bestiame. Cominciamo coi nomiche descrivono realtà fisiche come colline emonti (Bula, Kras, Brdo, Brdice, Breg, Cial-la / #éla…), pendii (Klanc, Podklanc, Re-bra, Strmce), il tipo di roccia (Pònca, Scriò/Skrljévo, Slatina), vallette, bassure e fosse(Dolegna, Dolina, Draga, Jama, Velendol),pietraie (Grobia, Grubion), pozze e pratiumidi (Mlacca), terreni piani (Narunine,Raunis, Ravan). Altri che alludono ai boschied alle varie essenze arboree (Brezuiza, Bu-kovica, Castagnavizza, Gost, Brezovk, Do-benca, Hruœevlje, Kostagnovi, Crastin, Ga-brje… ), alle più umili piante del sottobosco

o dei prati (Prepotto / Praprot) e alle viti(Plante /Plantis, Vinograt). Altri ancora in-dicano le acque ed i torrentelli vari, con loroparticolarità (Cornizza/Koren, Jezera,Mo@ivnik, Mocilla, Ottocha, Patocco/Pa-tok…) e le sorgenti (Sicauca, Vodice). Vici-no ai villaggi o comunque dove ferveva l’at-tività umana troviamo le case (Drio la Casa,Podghiso, Potchissa), gli orti (Vrti@), le stal-le (Hlevnik), i fienili (Senik), i muretti (Mer-nicco/Mirnik), i campi (Podpuoje, Pojànis),i prat i (Lonzàn/Lo¡je , Murava,Senasatte/Sneset, Travnik), i pascoli recinta-ti (Ograda, Uahrat). L’allevamento ha la-sciato una memoria nel toponima Kravarej-da (Craoretto) per i bovini; in un Kozar@evoper i caprini; ma indirettamente anche neivari Korito, Podkorito (‘abbeveratoio’). SulJudrio c’erano diversi mulini (Mlin, MolinoCastagnavitz, Stopa …).

Non mancano poi, come dappertutto, imicrotoponimi derivati da antichi personalimedievali (*Venko /*Vinko, forse Brischis),cognomi o nomi di casato locali (Bodigoi,Bukin, Canzutti, Caucigh, Cernetti, Coder-maz, Croazia, Feles…) o importati in zona

in periodi più o meno lontani (Bordon, CasaTuriani, Cecchinel, Gasparut, Magnan…).

E finiamo la lunga disamina con due beitoponimi sloveni. Uno è il noto Stara Gorache probabilmente è il più antico nome diCastelmonte giunto fino a noi; forse già dal-l’epoca della prime migrazioni slave in que-ste valli, nel sec. VII. Mentre quelli friulano(Madòne di Mont) e italiano, Castelmonte,sembrano formarsi il primo nel basso me-dioevo (friulanizzazione di un sanctam Ma-riam de monte) ed il secondo durante il VIIsecolo in ambienti colti ed ecclesiastici.

Stara Gora fa il paio con Staro Mesto co-me antica denominazione slava di Cividale.Indicanti il secondo l’antica città romana di-venuta dopo il sec. VI la capitale della regio-ne. Il primo una realtà importante situata so-pra la montagna (gora): si suppone da tem-po che si trattasse di una chiesa costruita, co-me capitava spesso, al posto di un anticocentro religioso pagano. Uno dei tanti edifi-cati sulle cime. Un altro bel toponimo, que-sta una vera scoperta di questa nostra ricerca,è il Grado come denominazione antica delcolle dove sorge la chiesa chiamata in italia-no Madonna del Giorno. Il toponimo Gradoin carte del sec. XVII è sicuramente antico evenne col passare dei secoli dimenticato dal-la gente. Ricorderà un vecchio tabor del-l’epoca degli attacchi turchi oppure una real-tà più antica, dei resti di un’antica difesa ro-mana o di un castelliere protostorico, vistidagli antenati degli sloveni nell’alto medioe-vo. Le due denominazioni attuali dell’anticomonte Grado, quella italiana di Madonnadel Giorno (ora passata pure ai friulani) equella slovena di Sveta Marija na jezeru so-no indipendenti dal nome più antico ed indi-cano: la prima, la posizione della chiesettamariana rispetto a Cividale ed alla gente deisuoi dintorni, che vedeva l’edificio verso est,dove sorge il sole (S. Maria Orientis) e dovenasce il «giorno». La seconda, cioè il nomesloveno, nasce invece da una realtà fisica delpassato, quando per un certo periodo si for-mò per cause naturali un piccolo lago ai pie-di del colle e con le acque del Judrio.

BBiibblliiooggrraaffiiaaCargnello, 2004 = Cargnello A., Andar per toponimi nel Nome di Dolegna, Comune di Dolegna.Puntin, 2007 = Puntin M., La toponomastica del territorio ovvero del confine linguistico medie-vale slavo-romanzo, in Corno di Rosazzo la sua storia, la sua gente, a cura di M. Visintini, Man-zano, 261-295.Puntin, 2009 = Puntin M., La prima colonizzazione slava del Friuli nella toponomastica, in Dom,nn. 17, 18, 19, 20, 21, Cividale del Friuli, 2009, p. 3.

Page 4: Giornale Dom

Sspominsko sve@anostjo so avgu-sta v Bovcu proslavili 20-letnicoPoletne univerze. Zbrane sta na-govorila tudi dr¡avni sekretar dr.

Boris Jesih, saj pobudo sofinancira tudiUrad vlade RS za Slovence v zamejstvu inpo svetu, in bovœki ¡upan Siniœa Germo-vœ@ek. Poletna œola ohranja poudarke najezikovnih te@ajih slovenœ@ine, nemœ@ine,italijanœ@ine in furlanœ@ine. Klju@na ciljavsakoletne izobra¡evalne pobude sta, obomenjenem izpopolnjevanju znanja re-gionalnih jezikov in medkulturne zavesti,œe utrjevanje odgovornosti do ekologije.

Poletna œola je tekom dveh desetletjido¡ivela, ravno zaradi dialoœke odprtosti,tudi sama nek razvoj na podlago lastnihspoznanj. Tako se je spremenilo ime po-bude, pove@al se je tudi krog sodelujo@ihuniverz iz dr¡av, ki Poletno œolo, z univer-zo Alpe-Jadran v Celovcu, tudi financira-jo.

Opazno je tudi pove@anje œtevila ude-le¡encev. Prav zaradi njih je do¡ivelo ra-zœiritev geslo prve Poletne univerze leta1994 Tri dr¡ave – ena regija. , ki ga je prviizrekel pobudnik, zgodovinar Andrej Mo-ritsch s somiœljeniki univerz tega prostora.

Tudi poslanec v DZ Republike Sloveni-je Danijel Krivec je v @asu svojega ¡upa-novanja ob@ine Bovec, trenutno pa pred-sednik Komisije DZ RS za odnose s Slo-venci v zamejstvu in po svetu, je ob za-klju@ku 17. Poletne œoleo njenem pomenurekel, da je postala pomemben dejavnik zarazpoznavnost tega dela Soœke doline tudiv sosednjih dr¡avah.

Na za@etku je bila nujna poglavitna mi-sel premagovanja meja, tako v miselnostiljudi kakor tudi œe obstoje@ih, administra-

LETOS SO PROSLAVILI 20-letnico pobude univerz iz Slovenije, Avstrije in Furlanije Julijske krajine

tivnih v obmejnih pokrajinah ob tromejiSlovenija-Italija-Avstrija. Sedaj pa se, zla-sti po zaslugi takih pobud, marsikaj spre-menilo. Tako, da se lahko iz razli@nih vidi-kov, Poletno œolo Bovec pribli¡uje œtu-dentom in œirœemu prostoru, je zasluga tu-di sedanjega koordinatorja VladimirjaWakouniga, ki je po Andreju Moritschu inKarlu Stuhlpfarrerju prevzel vodenje indal pobudi dodatna krila.

Pokojni prof. Andreas Moritsch (An-drej Mori@), tudi zaradi tega, ker je bil zgo-dovinar, je izpostavil pri njenem razvojunajprej vpraœanje tromeje te ozke regije -Slovenije, Furlanije znotraj Italije in Ko-roœke znotraj Avstrije. Naslednji je bil tudisedaj ¡e pokojni prof. Stuhlpfarrer, ki je bilspecialist za sodobno zgodovino in je tudizato skuœal vnaœati aktualnosti sodobnezgodovine, obenem povezati œe kulturnavpraœanja.

Prof. Wakounig ¡e od vsega za@etkasvojega vstopa v to poletno œolo, skuœalvnesti œirœa vpraœanja, predvsem gledeizobrazbe in tudi glede œirœega pogleda nasamo dru¡bo in kot je ta ve@er ocenil, so seœe posebej v zadnjih letih precej orientiraliprav k tej aktualnosti, npr. letoœnja obrav-nava ekologije in okolja sploh. Prva ve-trnica v Sloveniji, ki so jo nedavno predalinamenu, je nastala ob posredovanjudru¡be Alpe Adria Energie. Izhajali so izkriti@nosti do na@rtov izgradnje novih je-drskih elektrarn v Evropi. Mnenja so sekreœala ob na@rtovanju gradnje vplinjeval-nika v Tr¡aœkem zalivu, nazadnje pa so bi-le v spominu tudi novembrske poplave re-ke Drave, kjer se upravitelj sre@uje z o@it-

Poletna univerza v Bovcuusposablja mlade treh deœel� Na zaåetku

je bila nujnapoglavitna miselpremagovanjameja, takov konkretnemsmislu, kakorv miselnosti ljudi

4 stran 30. septembra 2013POGLOBIMO IN PREMISLIMO

ki, da naj bi prepozno odprl zapornice nadravskih hidroelektrarnah.

Ti primeri presegajo nacionalne meje.Gre za vpraœanja, ki jih ne moremo omeji-ti znotraj dr¡avnih meja. Œe pred skorajdobrimi dvajstimi leti je bil nemœki peda-gog Wolfgang Koch eden tistih, ki je re-kel, da je treba opozoriti izobra¡ence naklju@ne epohalne probleme. V svojemrazmiœljanju je pod@rtal zlasti ekologijooz. odnos do okolja.

Sam prof. Wakounig pa kot pedagogvidi tu kot neke vrste poseben izziv odgo-voriti na vpraœanje ali je mo¡no s tako po-letno œolo, ki traja le 14 dni, posredovatiœtudentkam in œtudentom neko ekoloœkozavest. Meni, da je to mo¡no le z dobrimiprimeri, predvsem pri delavnicah, ki jihvodijo osebe s kvalitetnim strokovnimznanjem. Gre za bodo@e pedagoge, ki bo-do prevze l i pomembno na logoizobra¡evanja in usposabljanja mladih.Gre tudi za mlade intelektualce, ki se izo-bra¡ujejo, ki skuœajo nekako svoj œtudijzaklju@iti, je pa treba povedati, da niso sa-mo pedagogi in pedagoginje, ampak tudiœtudentje, ki pridejo iz @isto razli@nih œtu-dijskih smeri.

Zdi se, da je ravno ekoloœko vpraœanjetakœno, da ga je treba videti zelo œiroko inne zgolj iz nekega ozkega energetskegavidika ali iz vidika spremembe podnebjaali @esa podobnega.

V teh delavnicah so se letos za@ela in sebodo v bodo@e kresala mnenja izbranete¡iœ@ne teme, s katerimi ¡elijo poglobitivodilno temo. Izpostavljena so zelo eti@navpraœanja.

dom

� Miran Miheliå

Vsredo, 18. septembra so tudi v NoviGorici predstavili zbornik EvropskaSlovenija - prispevki za nov nacio-

nalni program. V zborniku je skupina 20mladih, vsak iz svojega vidika, analiziralastiuacijo v Sloveniji in predlagala reœitve vkateri smeri bi se dr¡ava morala v prihod-nosti razvijati. Pri pisanju je sodeloval tudiDejan Valentin@i@. Naslov njegovega pri-spevka je bil »Slovenija in rojaki izven me-ja mati@ne domovine«. V njem se avtorspraœuje, ali so Slovenci v zamejstvu in posvetu za mati@no domovino pomembni.Orisan je polo¡aj slovenskih skupnosti iz-ven matice in odnos Slovenije do njih. Po-dan je predlog strategije, ki bi vse tri deleslovenskega naroda povezal v celoto in ta-ko odprl œtevilne nove mo¡nosti za obstojin razvoj slovenskega naroda in slovenskedr¡ave.

»Celovita vizija odnosov med matico terrojaki v zamejstvu in po svetu je tako ob-se¡no vpraœanje, ki bi samo zahtevalo naj-

manj cel zbornik. V prispevku je predsta-vljenih le nekaj osnovnih predlaganih iz-to@nic, ki bi si na kakœnem drugem mestuzaslu¡ile razœiritev, obse¡nejœo analizo inpoglobitev,« piœe Valentin@i@.

Zelo zanimivo je poglavje z naslovomPoznavanje rojakov v zamejstvu in po sve-tu.

»Tematika zamejstva in izseljenstva je vslovenski javnosti potisnjena povsem vmarginalo. Œtevilne sploœno znane zgod-be, da se kdo iz Slovenije ne more na@uditinekomu, ki ¡ivi v Trstu in zna slovensko,da marsikdo takoj ko prestopi dr¡avno me-jo izklju@i mo¡nost, da bi se lahko œe spora-zumel v slovenœ@ini in podobne zgodbeka¡ejo na veliko brezbri¡nost in nerazgle-danost. Dejstvo, da se v œolah pri poukuslovenœ@ine, zgodovine in geografije ome-juje na dr¡avne meje, zamejstvo pa obrav-nava lo@eno v minimalnem obsegu (œemanj pozornosti pa je namenjene izseljen-stvu) lahko ozna@imo za œkandalozno. Tu-

di v medije, razen izjem, zamejstvo prodrele s kakœnim sporom, izseljenstvo pa niko-li, izjema so morda kakœne kliœejske zgod-be o kranjskih klobasah. #eprav statistikeSlovenske tiskovne agencije ka¡ejo na do-kaj visoko œtevilo novic objavljenih na te te-matike, le-te za urednike o@itno niso zani-mive in ne prodrejo v ostale medije (Po-dobnik 2012, 127). Programske smernicetako za œole kot medije bi bilo potrebnopredpisati popolnoma na novo. Dr¡ava kotoblast ima do tega vso pravico, upoœtevajo@vse svoboœ@ine tako medijev kot œolnikov.Slovenstvo izven matice mora postati nekajpovsem samoumevnega in vsakodnevne-ga.

Kot primer lahko navedemo, da ima ita-lijanski tr¡aœki dnevnik Il Piccolo regional-ne vsebine @asopisa razdeljene v naslednjerazdelke: Tr¡aœka, Goriœka, Videmska,Istra, Kvarner in Dalmacija. Takœen stan-dard lahko pri@akujemo tudi od slovenskihmedijev – enakopravno poro@anje o poli-

V ZBORNIKU »EVROPSKA SLOVENIJA - PRISPEVKI ZA NOV NACIONALNI PROGRAM« tudi o odnosu s Slovenci v zamejstvu in po svetu

Rojaki izven meja matiåne domovine so za Slovenijo velik izziv

In quel fatidico 18 settembre del 1938, il palco in piazza Unità a Trieste appari-va imponente con la gigantografica evocazione del «DUX» a dominare l’anfi-teatro del golfo. Mussolini era venuto, guarda caso, a celebrare qui il ventenna-

le della Vittoria della Prima Guerra, – qui, dove il suo messaggio razzista e violen-to aveva portato a battesimo il suo «squadrismo» con l’incendio del Narodni Domgià 18 anni prima –. Nel frattempo i «maledetti slavi» avevano già pagata a caroprezzo la loro «inferiorità» ed ora toccava agli ebrei. Nei 20 anni dalla cosiddetta«vittoria» era maturata «l’appropriazione della memoria della grande guerra» daparte del fascismo. Era stata fatta, con un enorme sforzo edilizio, l’identificazionetra gli «eroi» di guerra ed i «martiri» fascisti che si erano sacrificati per l’«imperodel Duce». Non bisogna dimenticare, infatti, che il giorno seguente all’annuncio aTrieste delle leggi razziali, il 19 settembre, il duce inaugurava il Sacrario di Redi-puglia, col chiaro intento di mostrare quei 100 mila morti come sgabello alla suagrandezza.

E lì, in quella piazza triestina, davanti al municipio, con lo sfondo del mare, co-me riferiscono le cronache dell’epoca, si accalcavano osannanti e festose 200 mi-la persone. A loro, ma per dirla a tutti, il duce annunciava che «l’ebraismo mon-diale è stato durante sedici anni, malgrado la nostra politica, un nemico irreconci-liabile del fascismo». Il fascismo, nato da una costola del socialismo, era privo dipedigree politico e quindi per nobilitarsi si impossessava della vittoria del 1918,

trasformandola invittoria fascista. Fuallora che si sentìl’espressione «raz-za Piave, purissimarazza italiana». A20 anni dalla batta-glia di Vittorio Ve-neto il duce volevacompletare il pro-cesso di purifica-zione razziale e chine inquinava di piùla purezza se non ilpopolo ebreo, pre-

sentato come un cancro malefico nel tessuto sociale della vigorosa nazione italia-na? Tra gli uditori in piazza Unità in prima fila mostravano impettiti e tronfi le lo-ro mostrine cinque dozzine di soldati e ufficiali nazisti, tanto per ufficializzare illegame col Führer.

La comunità ebraica di Trieste era seconda solo a quella di Roma e già dal 1912aveva edificato un’imponente sinagoga – che oggi Trieste giustamente difendecon transenne e divieti di sosta su tutto il perimetro –, quindi doveva essere ridi-mensionata. D’altronde il suo patrimonio economico, secondo il regime, andavaconfiscato per le gloriose imprese dell’Italia che, con i suoi «otto milioni di baio-nette» si stava preparando a sfidare il mondo assieme all’alleato d’oltralpe.

Sono passati tre quarti di secolo da quel 18 settembre e l’Italia, che non gradi-sce ricordi sgradevoli, men che meno riconoscere i propri errori storici, ha passa-to la celebrazione dell’anniversario parecchio in sordina. La Trieste odierna, tutta-via, ha dato il suo marchio con quella lapide nel luogo dove sorgeva il pulpito delduce in quel giorno del 1938 (la cerimonia nella foto sopra) siglandolo come«macchia incancellabile del regime fascista e della monarchia italiana». Chissà sele parole dell’assessore alla cultura della Comunità ebraica, Mauro Tabor, che haevidenziato come fosse stato «l’incendio anti-slavo del Narodni Dom di via Filzi,la prima manifestazione di un odio razziale, che poi si sarebbe esteso anche ad al-tre etnie e quindi agli ebrei», hanno mosso qualche sentimento nelle coscienze dei«razzisti» odierni. Purtroppo ci sono ancora molti, viste le reazioni alla nomina delministro di pelle nera, che canterebbero i motivi della famosa «Faccetta nera»:«Moretta che sei schiava fra gli schiavi/Vedrai come in un sogno tante navi/E untricolore sventolar per te». Guarda caso anche noi sloveni godevamo dello stessoepiteto: «sciavi».

75 anni fa le leggi razzialiMa tutto iniziò con gli sloveni

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

ti@nem in kulturnem dogajanju, enakoprav-no napovedovanje dogodkov, predsta-vljanje zgodb, nenazadnje tudi vklju@itev vvremenske napovedi. Spodbuditi bi bilopotrebno izmenjave med novinarji. Novi-narji iz zamejstva in sveta bi tako imelimo¡nost nekaj @asa delati v povsem slo-

Dejan Valentinåiå

Otvoritev letoænje poletne æole

venskem okolju, novinarji iz Slovenije pabi realnost, o kateri naj poro@ajo, spoznali izprve roke, poleg tega pa bi imeli mo¡nostpridobiti œe pogled na Slovenijo od zunaj,kot ga imajo rojaki izven matice.

Izmenjave bi bilo potrebno spodbujatitudi pri u@iteljih in u@encih. Medsebojnospoznavanje in korist bi bila zopet oboje-stranska. Dijaki iz Slovenije bi morali v ok-viru œolanja z ekskurzijami tudi dodobraspoznati zamejstvo in obiskati vsaj eno slo-vensko skupnost v Evropi. Za vsakodr¡avo je popolnoma samomorilsko, @e vœolskih programih nima domovinske vzgo-je.

Slovenija mora pri otrocih in mladiniza@eti vzgajati domovinsko zavest in pov-sem naravno vklju@iti tudi slovenskoozemlje in rojake izven dr¡avnih meja. Da-nes v svetu in Evropi, kjer se ideje, kulturein narodnosti vedno bolj prepletajo v duhutransnacionalnosti, je potrebno tudi prostorSlovencev za@eti dojemati na œirœi na@in.«

Page 5: Giornale Dom

5stran30. septembra 2013 V OSPREDJU

Usaboto 28. setemberja se uarne uNediœkih dolinah an Idarski dolinipobuda Vabilo na kosilo, ki bo œla

naprì do 8. di@emberja. Nje namien je stuortzapoznat tipi@ne jedila naœih dolin, ku¡li@njake, œtakanje, ¡gance, spàtzle, œtrukjean druge, ki so napravjene z doma@imi par-dielki.

Na teli iniciativi sodeluje vi@ gostiln: Al-la trota par Œpehonjah, All'antica na Krasu,Ai buoni amici u Tar@etu, Gastaldia d'An-tro u Landarju, Le querce na Klan@i@u, Algiro di boa an Dall’Ava Bakery par Muo-ste, Alla cascatain Alla postapar Hlo@je, AlColovrat u Dreki, Al Vescovo u Podbunie-scu, Da Na.Ti u Oœnijem, Da Walter u Uta-ni, La casa delle rondini na Dugah, La Mi-lanese u #arnem varhu, Ai Colli na Œpesi,Tinello di San Urbano in Da Mario v Pra-potnem. De bi jedli je treba prenotat. Vi@ in-formacij uœafate na spletni strani www.in-vitoapranzo.it.

U Utani, vasi, ki le¡i v kamunu Svet Lie-nart na pù poti med Podutano an Staro goroan kjer ¡ivi okuole trideset ljudì (vi@ dru¡inje parœlo od zuna), gostilna Da Walter imadugo tradicijo za sabo. Poviedali so nam, depuno liet od tega so prù tle spekli gubanceza italijanskega kralja. Donaœnji dan je poz-nana predusiem zauoj frika, mesa te duje¡vine, cvar@e an drugih dobrih jedil. Z do-ma@imi pardielki jih parpravja TizianaStrazzolini, ki peje naprì gostilno kupe zmo¡an, ki je Walter Chiacig.

GGoossppaa TTiizziiaannaa,, kkaaddàà ssttee ooddppaarrllii tteelloo ggoo--

dom

ssttiillnnoo aann zzaakkii ssttee ssee ooddlloo@@iill’’ jjoo ooddpprriieett uuUUttaannii??

»Za@eli smo 17 liet od tega. Gostilna jebila od dru¡ine mojega mo¡a, ki jo je uzelatu roke u œestdesetih lietah. Narpriet smoimiel’ picerijo an potlé je ratala tratorija.«

KKaajj ppoonnuujjaa vvaaœœaa ggoossttiillnnaa zzaa VVaabbiilloo nnaakkoossiilloo??

»Tele je parve lieto, ki sodelujemo. Po-nujamo narezak (afetate) iz Nediœkih dolin,krompier, brokulne z arzstajenin sieranMontasio, ¡upo kuhano z bobam an s cikor-jo, paœto z jelenan, pala@inke z gobami anklobasicami, friko an gulaœ s te dujin prase-tan. Za parlogo (kontorno) œtakanje z uoji-nami al’ s perjem od riepe, gobe œtoruke uponi (padieli), doma@e zeje an sladke jedila.Tel menù ponujamo ob petkah an sabotahzvi@er, ob nediejah za kosilo. U @etartak jezaparto.«

VVaabbiilloo nnaa kkoossiilloo,, kkii sseevviieeddee gglleeddaa ppaarrkkllii--ccaatt ttuudd’’ ttuurriissttee uu nnaaœœee kkrraajjee,, iimmaa ttuuddii bbuukkvvaa--ccaa uu kkaatteerriihh jjee oozznnaa@@eennoo kkaatteerree iizziikkee zznnaajjoo uuuussaakkii ggoossttiillnnii.. KKaatteerree jjeezziikkee ppoozznnaattee ppaarrvvaass??

»Nomalo francuoskega izika an angleœ-ko, ki san se ga u@ila tu œuolah. Slovienskiizik je pa povezan na moje kornine, saj saniz Gorenjega Barnasa, po o@etovi strani izŒpietra, po mamini pa iz Starmice.«

TTiippii@@nnee ddoommaa@@ee jjeeddiillaa ssoo ppaarrtt nnaaœœee bbooggaa--ttee kkuullttuurree,, kkii jjoo nnaa ssmmiieemmoo zzgguubbiitt.. KKuuoo jjoollaahhkkoo vvaalloorriizzaammoo??

»Kar pridejo foreœt judje @ejo radi pokusttipi@na jedila. Naœo bogato kulturo jo valo-

rizamo takuo, de ponujamo kar je naœe, nekar se uœafa pouseriode. Blizu tega kar po-nujamo za Vabilo na kosilo, muoram œe do-dat cvar@o z zejan, ¡upe z mederjavko al’ spokrivami (tu jesen jo nardmo z gobami),mineœtron z grahan, grah tu padieli, kloba-sice, rebra tu padieli s krompierji, guban-co.«

UU ssaabboottoo 2288.. sseetteemmbbeerrjjaa bboo uu vvaaœœii ggoossttiill--nnii ssrree@@aannjjee aann kkoonnffeerreennccaa ggoo mmeezz ggoobbee uunnaaœœii ddee¡¡eellii aann uu NNeeddiiœœkkiihh ddoolliinnaahh.. SSttee ¡¡eeiimmiieell’’ ppooddoobbnnee iinniicciiaattiivvee ppoovveezzaannee nnaa tteerrii--ttoorriijj??

»Veseli smo telih iniciatiu an jih radi go-stimo. Druœtvo iz Jagnjeda ¡e lieta organi-zava tle vi@ re@i. Lietos so guoril’ go meztrave an zeja u Nediœkih dolinah, so pred-stavli bukva go mez alpine ki so œli u Rusi-jo med drugo svetouno uisko, kajœan filmat

Tiziana Strazzolini pred gostilno, ki jo ima z moœam u Utani

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

#eprù je situacija kostanja v Ne-diœkih dolinah kriti@na zauoj œiœ-

karice, bojo tudi lietos po vaseh Ne-diœkih in Terskih dolin burnjaki, seprave jesenski sejmi. Program je kunimar bogat.

12. in 13. otuberja bo Burjanka vBardu. V saboto bo koncert za te mla-de, v nediejo ob 15. v cerkvi sv. Juri-ja pa bo koncert trobilnega kvinteta(quintetto di ottoni) Hrvaœkega na-rodnega gledaliœ@a iz Zagreba. V sa-boto 19. in u nediejo 20. otuberja bosenjam pe@enega kos tanja vSedliœ@ah. V nediejo 20. otuberja botudi Planinska dru¡ina Bene@ije par-pravla svoj burnjak v Seucù v Re@an-ski dolini.

Te narbuj poznani burnjak pa je tistv Gorenjem Tarbiju. Lietos bo v ne-diejah 13., 20. in 27. otuberja.

Burnjak bo ku ponavadi tudi vœpietarski industricijski coni parMuostu. Tudi lietos bo par prazno-vanju sodelovala Karitas œpietarskeforanije, ki bo prodajala sladka jedila.Kar zaslu¡ijo bo œlo v pomuo@ po-triebnim ljudem doma in po svietu. Vnediejo 6. otuberja bojo slad@ine par-pravle fare Podutana, Sriednje, Kra-var in Gorenji Tarbij. V nediejo 13.otuberja bojo na varsti fare podbu-nieœkega kamuna, v nediejo 20. otu-berja fare œpietarskega kamuna inzadnjo nedjejo, se prave 27. otuberja,pa fare Dreka, Liesa, Sauodnja inTar@mun.

Burnjakiin sladka

solidarnost

o minatorijih u Belgiji.«SSeevviieeddee,, ddaarr¡¡aatt ggoossttiillnnoo uu ggoorrsskkiinn ssvviieettuu

nniiee llaahhkkuuoo.. KKeerree ssoo ttee¡¡aavvee,, kkii jjiihh gglleeddaatteepprreemmoossttiitt uussaakk ddaann aann kkaajj ssee ppaa ttrrooœœttaattee zzaannaapprrii??

»Se troœtan, de bi bluo nomalo vi@ diela.Tle je te¡kuo pozime. Te zadnja nie ‘mielakonca an kraja. Poti niso nimar o@ejene. Zavalorizat tele gostilne bi muorli dar¡at buj@edno okuole vasi an predusiem skarbietvi@ za poti, napravt kajœno pot za bi@ikleteal’ za hodit. Saj teritorij tle okuole ponujavi@ lepih kraju, od cierkuc Sv. Abrama anSv. Sinklau¡a do slapuovu Kot an adneganarbuj starih kostanju Nediœkih dolin. Tudivas je liepa. Postrojene hiœe so obdar¡alesuojo staro doma@o arhitekturo«.

OD 28. ŒETEMBERJA DO 8. DI#EMBERJA bo 18 gostiln parpravljalo an nudilo gostan tipi@ne doma@e jedi

Lietos Walter vabe na kosilo tudi u Utano

Od nimar je v Bene@iji otuber mie-sac kostanja. Kostanj je imeu ve-lik prestor v doma@i ekonomiji.Zadost je pomisliti, de so ga par-

dielali za celo Furlanijo. Vozili so ga od va-si do vasi in zamenjali za sierak. Prestor jeimeu celuo v vierskim ¡ivljenju, saj se je-senski sejmi par nas kli@ejo burnjak. K cer-kvenim so se v zadnjih lietah parlo¡li tudiposvietni in kulturni burnjaki, ki v Nediœkein Terske doline parkli@ejo puno ljudi izvsierod.

Tudi lietos so parpravli puno burnjaku. Akostanj, ki ga bojo na njih gostam ponujali,na bo doma@. »Tisti, ki bojo parœli k nam inga bojo tiel’ kupit, ga ne bojo dobili. Lietoskostanja par nas nie. Videli smo, de ga jedozorielo 80 par stuo manj ku 3 lieta nazaj,kàr je bla kostanje ¡e naliezla œiœkarica. Zanaslednjih 10 liet na moremo ra@unat na do-ma@ kostanj. ˘alostno, a je takuo,« nam jepoviedu Stefano Predan, sekretar Kme@kezveze za vidensko provinco.

Œiœkarica je golazan, insekt (Dryoco-smus kuriphilus po latinsko, Cinipide galli-geno del castagno po italijansko). Drevesaje trieba zdraviti, a nobedan se nie œe lotu te-lega diela. »Guorit muoramo v Tarstu inVidnu, zak’ je Furlanija Julijska krajina sa-ma italijanska de¡ela, ki ni vklju@ena vdr¡avnem programu, ki gleda kakuo reœititele problem,« je dodau Predan.

Al’ je pa kajœno dobro zdravilo za beneœ-

� Stefano Predan:Furlanija J. K.je sama de¡ela,ki nie v programuzdravljenja

Kostanja na bo vsaj naslednjih 10 liet#e se na zganemo ga na bo nikoli vi@

LIETOS BOJO NA BURNJAKAH pekli in prodajali kostanj, ki parhaja iz drugih kraju. Doma@ je uni@ila Œiœkarica

ke kostanje? » Lahko bi s Kitajske parnesliv naœe kraje œkodljivca (paraksita), ki sekli@e Torymus sinensis, in je naravni na-spruotnik Œiœkarice. De bi tuole naredili, bibluo trieba imiet sude na razpolago in par-pravit ‘an program. Vseglih bo trieba @akatkakih 5, 6 liet, de bi se boliezan pregnala inpotlé œe kajœno lieto, de bi parœli na staroprodukcijo kostanja. A @e tuolega na bomonardil’, bo donaœnja situacija ostala 15 lietin œe vi@.«

Hvala Bogu drugi sektoriji beneœkegakmetijstva ka¡ejo buojœo sliko. »Pardielojabuk je dobro in buj veliko ku lani. #eprùje bluo poletje suhuo, so tarpiele samuo ja-buke nasajene, kjer je malo zemje al’ kam-nje. Tudi za sierak je bla sezona dobra a sote¡ave zauoj dujih prascu (merjascu po slo-vensko, @ingjalu po italijansko) in druge¡vine. Œkoda je bla velika. Par kajœnim kra-ju je œlo v ni@ vi@ ku 50% pardiela,« nam jepoviedu provincialni sekretar Kme@ke zve-ze.

Problem dujih prascu gre naprej ¡e vi@cajta. »Regionalni zakon predvideva, deProvinca kmetam vepla@a œkodo – je jauPredan –. Pla@ajo pa samuo za tri lieta, te@etarto ni@ vi@. Zatuo bo trieba hitro spre-

� � V saboto 28. in v nediejo 29. œetember-ja bo v Gorenjem Tarbiju sre@anje pod na-slovam »Gobe v naœi de¡eli in v Nediœkihdolinah«. V saboto se sre@ajo ob 12. v go-stilni da Walterv Utani. Ob 14. bo uvodnopredavanje mikologa Sergia Costantinija.Slediu bo didakti@ni pohod po hosteh v Ja-gnjedu. Ob 18.30 bo v stari œuoli v Goren-jem Tarbju sre@anje pod naslovam: »Svetgob«. V nediejo ob 10. (sre@ajo se ob 9.30par stari œuoli le v Gorenjem Tarbiju) bodrugi didakti@ni pohod, de bi pobrali gobe.Ob 16. bo dru¡abno sre@anje v restavraci-ji Sale e Pepe v Srednjem. De bi seudele¡ili pohodu se je trieba vpisati. Cajtje do 27. œetemberja. Je tud mo¡nost, dekupite dovoljenje, de bi pobierali gobe. Zase vpisati in informacije napisaita na [email protected], al’ pokli@ita na tele-fon 3381587782. Iniciativo parpravjadruœtvo FreePlanine v sodelovenju s Poli-sportivo Gorenj Tarbij, z Albergo diffusoNediœke doline, z druœtvom Micologia ebotanica v Vidnu.

28. in 29. œetemberjabojo œli pobierat gobe

� Ezio Gosgnach

� � Tudi lietos kamun Podbuniesac v so-delovanju s Planinsko dru¡ino Bene@ije jeparpravu mednarodni pohod miru Podbe-la-Œtupca. Pohod, ki je lietos ¡e osmi povarsti, bo v nediejo 29. œetemberja. Bojoœli ob 9.30 iz Podbele, ob 12. bojo parœli naŒtupco, kjer ob doma@i muziki bo paœta zause. »V telih te¡kih cajtah – pravi Pier-giorgio Domenis, œindik podbunieœkegakamuna – muormo ustvariti dobre odnoses kamunami v Sloveniji, de besieda mierne bi bla prazna, ampa bi postala realnostv naœim ¡ivljenju.« Na pohodu bo seviedetud’ ¡upanja kamuna Kobarid, DarjaHauptman.

Podbela-Œtupcapohod za mier

� � Gre naprej bogat pastoralni programlieœke fare. V nediejo 15. œetemberja je blana Svetim Martinu Kuatarinca. V nediejo22. œetemberja je biu senjam svetega Ma-teja v Hostnem. Bla je pieta sveta maœa inso po¡egnili novo pot iz vasi do cierkvice,natuo je bluo skupno kosilo in praznovan-je. V nediejo 29. bo v Tapoluovim senjamsvetega Mihiela. Ob 11. uri bo pieta svetamaœa, potlé skupno kosilo in praznovanje.

V Topoluovimsenjam sv. Mihiela

menit zakon. Tudi zaki œkoda pride pla@anado 70 tav¡int evru za vsako kmetijo. Tistepa ki imajo 10-15-20 tau¡int evru œkode, naparjemajo telega denarja. Drug problem je,de De¡ela gleda na tele denar, ne kupovra@ilo œkode, ampa prù ku prispevak(kontribut). Gre za evropske mehanizme, kiœpalijo telo rie@ in ki jih je trieba hitro reœit.Mi od Kme@ke zveze bomo tele problemdali na mizo, kàr se bomo sre@ali z regional-nim aœeœorjam za kmetijstvo Bolzonel-lam.«

Kme@ka zveza je seviede kar naprej ak-tivna za promocijo Beneœkega kmetijstva.Tudi lietos bojo nje @lani prodajali na sej-mah po Nediœkih in Terskih dolinah. S ka-munuam Bardo Kme@ka zveza parpravjaBurjanko, ki bo 12. in 13. otuberja.

Lepuo je tudi, de je v Bene@iji, Reziji inKanalski dolini nimar vi@ mladih kmetu.»Mladi se parbli¡avajo dielu na puoju, natravnikah in v hosti – poudarja Predan –. Sa-da @akamo na novo evropsko obdobje2014-2020. Sigurno bojo novi finan@ni pri-spevki na razpolago tudi za mlade, ki bojotieli se ukvarjati s kmetijstvom. Takuo zapar liet bomo v naœih krajih odparli novekmetije in bojo v njih dielali mladi ljudje.«

� Larissa Borghese

Page 6: Giornale Dom

6 stran 30. septembra 2013

GIUSEPPE FIRMINO MARINIG denuncia l’eliminazione sistematica delle conifere impiantate 40-50 anni fa

Dalle valli della Slavia/Bene@ijastanno sparendo abeti, pini e co-nifere in generale, con gravedanno per l’ambiente naturale.

A lanciare il grido d’allarme è GGiiuusseeppppeeFFiirrmmiinnoo MMaarriinniigg, ora consigliere comuna-le di opposizione a San Pietro al Natisone,ma con alle spalle una vita intera spesanell’attività politico-amministrativa.

Sulle montagne della Slavia, denunciaMarinig, si sta compiendo uno scempio.«Il taglio generalizzato delle sole essenzeresinose, persino negli impianti alquantogiovani – evidenzia –, fa supporre che siain atto un’azione contro la coltivazionedelle conifere e i primi sospetti stanno di-ventando certezza anche per quanto re-centemente accaduto nel comune di S.Pie-tro con l’approvazione della variante ur-banistica n. 13 al PRGC che, nella norma-tiva allegata al piano, prevede l’abbatti-mento di tutti gli impianti di conifere».

Di conseguenza, il consigliere comuna-le, si interroga se l’operazione del disbo-scamento «sia voluta e tacitamente accet-tata dalla nostra Regione» e si chiede per-ché «gli ambientalisti, sempre così attentialla tutela e valorizzazione dell’ambientenaturale, non abbiano ancora fatto sentirela loro voce».

Marinig racconta i fatti. «Da qualcheanno sto notando che sono sempre più nu-merose le ditte e le imprese boschive e fo-restali provenienti dall’Austria, dalla Slo-venia e persino dalla Germania che opera-no nelle valli del Natisone, nelle Alpi ePrealpi Giulie ed anche in Carnia , come silegge nella stampa locale, che stanno lette-

Motosega selvaggia nei boschie le Valli dicono addio ai loro abeti

� E. G. ralmente “distruggendo” interi impiantidi conifere – abeti, pini, larici etc. – messia dimora negli anni ’60 e’70 , grazie acontributi regionali, in aree montane pra-tive che stavano ormai per essere abban-donate al degrado ed invase dalla sterpa-glia, venendo a mancare sul territorio l’at-tività primaria della zootecnia allora inforte crisi produttiva ed economica. Gliimpianti di resinose, volute dalla regioneFriuli Venezia Giulia e messe a dimoradai più avveduti proprietari dei terreni, la-sciati ormai incolti, rappresentavano unpossibile investimento futuro, ma soprat-tutto garantivano la fruibilità del sottobo-sco, bloccando, così, l’avanzare dei rovi edella boscaglia improduttiva. Personal-mente ho sempre ritenuto positiva quel-l’indicazione della regione, non solo per ilrilancio e la valorizzazione del bosco, maanche per la diversificazione della floralocale e per l’impatto gradevole che am-biti di conifere potevano produrre nellezone montane a vocazione anche turisti-ca, come per esempio le valli del Natiso-ne, spoglie, grigie e tristi nei mesi inver-nali per effetto della caduta delle foglie,essendo la vegetazione locale prevalente-mente di latifoglie».

Non la pensa come Marinig, peròl’esperto del settore CCaarrlloo PPiiccoottttii, interve-nuto sull’argomento sul profilo Facebookdel Dom.

«Non è nel mio stile commentare i postdi questo social network, ma in questo ca-so faccio un eccezione – scrive –. Sono undottore forestale che lavora nel settore oc-cupandosi proprio di utilizzazioni boschi-ve e commercializzazione e mi rendoconto che molto spesso la disinformazio-

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � «Un buon testo, equilibrato, di largacondivisione». Questo il commento del-l'assessore regionale alla Cultura, GianniTorrenti, dopo l’approvazione da partedella VI commissione consiliare della pro-posta di legge dedicata alle iniziative per ilcentenario dell'inizio del primo conflittomondiale. «Grazie anche ad alcune modi-fiche ed integrazioni è stata facilmente tro-vata una visione d'insieme tra tutte le forzepolitiche presenti in commissione, com-preso il M5S che, pur astenendosi sull'arti-colato, ha partecipato in modo costruttivoalla stesura del provvedimento – ha sotto-lineato l'assessore Torrenti – per un testoche ritengo in grado di coniugare positiva-mente il ricordo di quell'immane tragediacon la possibilità di una concreta valoriz-zazione del patrimonio storico-culturaledella prima guerra mondiale presente nel-la nostra regione. Ritengo che la propostadi legge possa essere approvata dall'aulagià nel corso di questo mese di settembre».

Sezona slovenskegateatra v Bene@iji

Centenario guerra,una legge regionale

� Così il territorio d’inverno sarà spoglioe desolatamente grigio

IZ NAŒIH DOLIN

Nate@aj za ko@ona Solarjeh

� � V torak, 10. œetemberja so v Tarstupredstavili sezono 2013/2014 Slovenske-ga stalnega gledaliœ@a, ki nosi naslov»Sledi sarca«. V programu so tri igre v vi-denski provinci. V petak, 18. otuberja ob20. uri bo v telovadnici na Liesah »Nesprehaj se no @isto naga« (re¡ija: Alen Je-len, avtor: Georges Feydeau) in tiedan po-tlè, v petak 25. otuberja le ob 20. uri naLiesah pa »Hozana teko@emu ra@unu«(re¡ija in avtor Igor Pison). Febrarja 2014bo v gledaliœ@u »Ristori« v #edadu pa»Plemena/Tribù« (re¡ija: Matja¡ Latin,avtorica: Nina Raine). Nieso pa œedolo@ili predstav za otroke dvojezi@ne œo-le. »Parsotni bomo, takuo ki je tudi naœadu¡nuost v Tarstu, Gorici in tudi vBene@iji – je poviedala predsednica SSGMaja Lapornik –. Puno smo parpravli tu-di otroœki in mladinski publiki. Trieba jepoviedati tudi, de so vse naœe predstaveopremljene z italijanskimi nadnapisi, karpomeni, de so par nas lahko vsi doma.«

� � Kamun Dreka je arzpisu nate@aj (ban-do) kamu dati v roke ko@o (rifugio) na So-larjeh v naslednjih œestih lietih, tuo je od 1.di@emberja lietos do 30. novemberja2019. Ponudba je œe posebno zanimiva,zatuo ki v telih lietih bo stuolietnica parvesvetovne vojske, in bo na Solarje parœlopuno ljudi. Na tistim kraju je biu ubit par-vi italijanski sudad in blizu so jarki(trin@ee) parve svetovne vojske, ki so jihna slovenski strani prù lepuo postrojili.Zainteresirani za najem ko@e na Solarjehmuorejo proœnjo poœjati do 22. otuberja.Vsa potrebna dokumentacija je na spletnistrani www.comune.drenchia.ud.it. No-vega upravitelja bojo dolo@ili 24. otuberjaob 11. uri.

Sindaci uniti nelle Valli del Torre per frenare lo scempio che sta interessando alcune por-zioni di tratti di viabilità montana. «Abbiamo deciso di affrontare insieme questo pro-

blema – spiega il primo cittadino di Faedis, Claudio Zani – perché riteniamo che agire sin-golarmente, ognuno per proprio conto, possa portare a una situazione normativa e di regola-menti non uniforme».

La zona più colpita è il tacciato in quota che dalle Malghe di Porzûs porta al centro del pic-colo borgo, due chilometri di strada asfaltata per la cui manutenzione, ordinaria e straordina-ria, le amministrazioni municipali, la Comunità montana e la Provincia, si sono impegnateper molti anni.

L’obiettivo degli interventi di messa in sicurezza che si sono susseguiti, con non pochi sa-crifici in termini economici, avevano e hanno come obiettivo la valorizzazione di questa por-

zione del territorio di confine,molto frequentato in particolareda chi ama andare in bicicletta.Porzûs e il suo intorno, inoltre, ne-gli ultimi dieci anni, sono stati alcentro di diversi progetti di rilan-cio che hanno compreso una va-sta ristrutturazione del centro abi-tato e del santuario, e la valorizza-zione delle Malghe, luogo di sto-ria e memoria per i tragici fattidella Resistenza. Con l’aperturadei confini, inoltre, i piani di svi-luppo e integrazione Italia-Slove-nia hanno subito una forte accele-rata, con la scelta delle ammini-strazioni comunali dei paesi tran-

sfrontalieri di collaborare per la promozione globale del territorio.«Il problema che andiamo ad affrontare adesso – spiega Zani – è legato alla presenza di

imprese boschive dell’Austria che, ottenuto il via libera da parte dei proprietari locali di di-versi fondi, hanno avviato un’opera quasi sistematica di taglio degli alberi. Non siamo con-tro lo sfruttamento della risorsa legno, ma contro il metodo adottato: le macchine operatriciimpiegate per le operazioni, infatti, hanno danneggiato gravemente la strada che dalle Mal-ghe conduce a Porzûs».

Per evitare che la situazione si protragga, il primo cittadino di Faedis ha chiamato a raccol-ta i colleghi in una serie di incontri. Il fronte adesso è composto dai sindaci di Torreano, At-timis, Nimis, Taipana, Lusevera e, in occasione dell’ultima riunione, anche da Tarcento.«L’obiettivo è di dotarsi di un regolamento unico che vada a normare in modo equilibrato iltransito dei mezzi pesanti sul nostro territorio. Per questo siamo ricorsi anche a un legale chesta stendendo un documento ad hoc che ha proprio questa finalità». (p. t.)

I sindaci protestanoper i danni alle strade

Appello per salvare il ponteromano di Stremiz

� Paola Treppo

L’ANTICO MANUFATTO rischia di crollare per incuria

Viaggia in rete l’appello di alcunigiovani, alcuni dei quali residenti aFaedis, altri amanti e appassionati

di storia locale, per riuscire a recuperare intempo l’antico ponte romano che sorge allimitare della bella borgata di Stremiz.

La località, avvolta nel verde e ricca diaccadimenti fin delle epoche più remote,conta diverse case in pietra restaurare nelrispetto dell’architettura locale; sono di-versi gli edifici abitati, anche stabilmente,e tra loro svetta la sede dell’Istituto per laricostruzione del castello di Chucco-Zuc-co, maniero da anni cantiere attivo sullependici di Faedis.

Stremiz sorge a 315 metri sul livello delmare e viene citato per la prima volta nel1294. Il suo territorio fu assoggettato allagiurisdizione dei Cucagna a partire dal

XIII secolo. Oggi il paesino si presentacome abitato compatto, con edifici co-struiti lungo le strade e attorno alla piaz-zetta, nella quale spicca una bella fontanadel XIX secolo. In passato erano presentiquattro mulini; oggi ne rimangono tre, vi-cini a due dei quali, nei pressi delle sor-genti del Grivò, c’è un ponte ad arco inpietra di origine romana. È sul passaggioche da anni la comunità locale, ma anchearchitetti e amanti del territorio, stannocercando di sensibilizzare gli enti compe-tenti affinché venga messo in sicurezza enon crolli per carenza di manutenzione.

La petizione è sbarcata in rete, con la re-cente creazione, in settembre, di una pagi-na facebook dedicata, aperta da DavidRaccanello, Alberto Cappucci, Andrea eLara Toffoletti. Si chiama «Salviamo il

ponte di Stremiz» e conta già un centinaiodi «seguaci» interessati alla tematica.

Lo stato di degrado e di pericolo in cuiversa il ponte, tutto in pietra, è evidente:basta osservare alcune porzioni dell’arca-ta, in prossimità dei punti di ancoraggioalle due sponde dei rio che scavalca: con-ci staccati, forse alcuni anche trafugati diproposito vista la loro storia, vegetazioneinfestante e leganti che non ce la faranno atenere ancora a lungo.

«Il Comune – spiega il sindaco, Clau-

dio Zani – non è rimasto insensibile allatematica e ha inserito la salvaguardia del-l’opera tra le azioni nel bilancio del Muni-cipio. Sono stati destinati in particolare16mila euro ma i fondi, purtroppo, nonsono utilizzabili causa patto di stabilità.Non appena i vincoli saranno tolti, proce-deremo con l’intervento».

In attesa, la comunità di facebook lan-cia un appello per una raccolta di fondi tracittadini ed enti privati.

PPrreeddaann, segretario della «Kme@ka zveza»per la provincia di Udine. «Sul mercatoc’è richiesta di abeti e per me è giusto ta-gliare gli impianti di 50 anni fa, perché nonvanno bene per il nostro territorio, a diffe-renza della Carnia e della Valcanale. Sa-rebbe meglio, tuttavia, che i nostri boschivenissero sfruttati da operatori locali. Pur-troppo essi non riescono a reggere la con-correnza delle grandi aziende esterne».

ne della popolazione riguardo alla gestio-ne delle foreste è abbastanza diffusa e pre-occupante. Anche in tal caso ci sono alcu-ni punti dell'articolo alquanto discutibili,vedi la voce biodiversità. Altri invece, adesempio l'affiadamente dei lavori a dittestraniere molto condivisibili. Sarebbe op-portuno creare degli incontri allo scopo diinformare i cittadini».

Sulla stessa lunghezza d’onda è SStteeffaannoo

Page 7: Giornale Dom

7stran30. septembra 2013 IZ NAŒIH DOLIN

Izvrœni odbor Sveta slovenskih organiza-cij je v sredo, 18. septembra zasedal vprostorih Gorske skupnosti v Œpietru.Na samem za@etku so si prisotni odbor-

niki v spremstvu Mihe Corena ogledalispodnje prostore, ki so namenjeni za sloven-sko narodno skupnost v Bene@iji. Prostoriso na novo urejeni in veliki, tako daomogo@ajo razvejano dejavnost, od manj-œih do ve@jih prireditev in proslav. V nasled-njih mesecih bo torej potrebno skupnona@rtovanje obeh krovnih organizacij SSOin SKGZ ter naj bo usklajeno s programi indelovanjem na novo urejenega centra vbli¡ini. Ovrednotenje prostorov Gorskeskupnosti je zelo pomembno, saj predstavljaklju@en stik med slovensko narodno skup-nostjo v Bene@iji in javno upravo. To na@elopa je pomembno za nadaljni razvoj pri upra-vljanju teritorija, kjer je zelo va¡no sodelo-vanje s krajevnimi avtonomijami. Po ogle-du prostorov je Izvrœni odbor nadaljeval za-sedanje v sejni dvorani.

#lani Izvrœnega odbora SSO so poporo@ilu predsednika Œtoke z zadovo-ljstvom ocenil praznovanje 100. rojstnegadneva prof. Borisa Pahorja. Dogodek senamre@ ni omejil le na golo praznovanjetemve@ je imel mo@no vsebino, ki je zadeva-la odnos do narodne identitete, kar je v dana-œnjih @asih, ko prevladuje te¡nja po globali-

� Nujnobo skupnona@rtovanje obehkrovnihorganizacij

Prostori namenjeni slovenski manjœiniv Œpietru potrebujejo sedaj vsebine

IZVRŒNI ODBOR SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ je zasedal na sede¡u Gorske skupnosti Ter, Nedi¡a in Brda

� T. S.

� Ezio Gosgnach

Sandro Rocco, sindaco di Attimis, èstato nominato dalla Regione nuovocommissario della Comunità monta-

na Torre, Natisone e Collio; Aldo Daici, sin-daco di Artegna, è stato posto al vertice del-l’ente montano del Gemonese, Canal delFerro e Valcanale.

Politicamente non è stata facile la scelta diRocco, in quanto tre componenti della mag-gioranza avevano altro orientamento. I Cit-tadini per la presidente e Sel sostenevano perla carica di commissario del Torre, Natisonee Collio il sindaco di Pulfero, PiergiorgioDomenis, mentre la Slovenska skupnostchiedeva una persona che conoscesse la lin-gua slovena. Ma il Partito democratico hasostenuto fino in fondo il proprio candidato,motivando la scelta di Rocco con l’esigenzadi porre al vertice della Comunità un espo-nente delle Valli del Torre. Il giorno dell’in-sediamento, lunedì 23 settembre, gli abbia-mo posto alcune domande.

CCoommmmiissssaarriioo,, qquuaall èè iill ssuuoo mmaannddaattoo ccoo--mmee ccoommmmiissssaarriioo ddeellllaa CCoommuunniittàà mmoonnttaannaa??

«Il mandato riguarda la gestione e in pro-spettiva ciò che riguarda un funzionamentonormale di una Comunità montana. Rispet-to al mio predecessore, che aveva il compitodi portare al piano di subentro, ovvero allachiusura della Comunità montana, e perquesto era definito “amministratore tempo-raneo” sono chiamato a gestire l’ente sovra-comunale fino alla riforma complessiva de-gli enti locali del Friuli Venezia Giulia».

CCoonn ii nnuuoovvii ccoommmmiissssaarrii ttoorrnnaannoo iinn vviittaa lleevveecccchhiiee CCoommuunniittàà mmoonnttaannee??

«Certamente. Questo è il mandato che

IL SINDACO DI ATTIMIS NOMINATO DALLA REGIONE commissario dell’ente montano del Torre, Natisone e Collio

Rocco: gestione condivisa della Comunità

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � Na nedavnem ob@nem zboru v #edaduje zdru¡enje don Eugenio Blanchini obno-vilo odbor, ki sedaj pokriva celotnoobmo@je, kjer v videnski pokrajini ¡ivijoSlovenci, od Trbi¡a, Kanalske doline, Rezi-je in Bene@ije. Sestavljajo ga predsednikGiorgio Banchig, podpredsednik RiccardoRuttar, tajnik in blagajnik Gianfranco Topa-tigh, odbornika Luciano Lister in SandroQuaglia. Zdru¡enje je tudi sprejelo zdru¡e-nje don Mario Cernetiz Kanalske doline kotnovo @lanico in pripravilo vrsto projektov,ki jih bodo skuœali uresni@iti v prihodnjemobdobju.

� � Da venerdì 27 a domenica 29 settembreCividale del Friuli ospiterà il sesto Radunonazionale dei Forestali, che vedrà giungerenella città ducale oltre 2 mila forestali prove-nienti da tutte le regioni italiane. Un'occasio-ne di festa che accomuna i forestali passatied in servizio del Corpo forestale dello Sta-to e dei Corpi regionali, ma anche, e soprat-tutto, per riflettere sull'attività di tutela delpatrimonio naturalistico, spesso offeso e de-turpato, e sul ruolo fondamentale dell'operadi prevenzione, controllo e difesa delle no-stre aree boscate. Il raduno si aprirà venerdìcon la partecipazione dell'assessore regio-nale alla Cultura e Associazionismo, GianniTorrenti. Il giorno successivo, in piazzaDuomo, con il presidente del Consiglio re-gionale Franco Iacop, avrà luogo l'alzaban-diera solenne e la deposizione di alcune co-rone al monumento ai caduti. Domenica 29settembre, infine, la presidente Debora Ser-racchiani e l'assessore Sergio Bolzonello sa-ranno presenti alla sfilata dei Corpi forestalilungo le vie cittadine.

Il consigliere provinciale Fabrizio Dorbo-lò giovedì 19 settembre ha presentato lamozione per la denominazione quadrilin-gue dell’ente provincia (Provincia di Udi-ne, Provincie di Udin, Pokrajina Videm,Provinz Udine) e per l’estensione all’usodelle lingue slovena e tedesca negli atti uf-ficiali della provincia. La mozione verràmessa all’ordine del giorno durante laprossima seduta del consiglio provincialeche si terrà il prossimo 30 settembre. Dor-bolò motiva la sua mozione ricordandonel documento «che la specificità dellaRegione Friuli-Venezia Giulia è dovutaalla presenza delle minoranze linguistichepresenti sul territorio regionale ed in modoparticolare per la presenza della minoran-za linguistica slovena presente nella fasciaconfinaria con la Repubblica di Slove-nia». «La Regione Friuli-Venezia Giulia –scrive ancora il consigliere provinciale diSel – con la pubblicazione sul bollettinoregionale della legge n° 26/2007 introdu-ce nella sua legislazione i principi dellalegge nazionale n° 38/2001 che, oltre a tu-telare la lingua slovena, ne regolamental’uso e l’accesso allo studio, riconoscen-do, inoltre, il diritto di tutela e valorizza-zione del tedesco parlato dalle popolazio-ni germanofone della Val Canale, Sauris eTimau». Nel documento Dorbolò sottoli-nea anche l’importanza della scuola bilin-gue di San Pietro al Natisone, unico istitu-to della provincia a fornire un’istruzionebilingue italiano-sloveno.

Novo na zdru¡enjuEugenio Blanchini

«La Provinciasia quadrilingue»

A Cividale il radunodei Forestali italiani

zaciji in multikulturnosti, œe kako pomem-bno vpraœanje. SSO se zato zahvaljuje prof.Borisu Pahorju za vztrajno in dosledno pou-darjanje pomena te vrednote, ki je ve@krat¡al s strani nekaterih prikazana v slabi lu@inacionalizma.

Svet slovenskih organizacij je na dnev-nem redu obravnaval tudi potek proslav zabazoviœke ¡rtve. Glede na hude izgrede, ka-terim smo bili pri@a lani in so ideoloœkoomade¡evali proslavo, je SSO ocenil, da jeletoœnja osrednja proslava v Bazovici pote-kala na zadovoljivejœi ravni. Po taki poti botreba nadaljevati tudi v prihodnje, da bo pri-soten duh, v katerem se je zgodila te¡ka tra-gedija, v kateri so umrli œtirje slovenski fan-tje, ki so se za narodni obstoj Slovencev naPrimorskem borili proti faœizmu. V temsmislu pa je Izvrœni odbor SSO zaskrbljenglede poteka proslave priklju@itve Primor-ske mati@ni domovini. Komu pomagajovsebine, ki œe naprej in vse ve@ poglabljajorazdore slovenskega naroda in soprilo¡nost, da se napadajo osebe, ki so zgo-dovinsko zaslu¡ne za slovensko osamosvo-jitev in za uvedbo praznovanja tega po-membnega trenutka, ko je velik del Primo-ske spet pripeljal v slovenski dom. SSO po-

abbiamo rispetto alla norma che è stata scrit-ta. È mia intenzione avere una gestione nonmonocratica, ma condivisa. Già la normaprevede un organismo a supporto alle fun-zioni del commissario. La scelta delle perso-ne che faranno parte di questo organismospetta all’assemblea dei sindaci, che convo-cherò prossimamente».

LLeeii ssii èè ggiiàà iinnsseeddiiaattoo??«Sono passato in Comunità montana per

salutare i dipendenti che sono l’unico stru-mento che il commissario ha per gestirequesto ente. Ho, inoltre, spiegato tempi emodalità del mio prossimo impegno».

LLeeii ddii cceerrttoo ssaa cchhee nnoonn cc’’eerraa uunnaanniimmiittààssuullllaa ssuuaa ccaannddiiddaattuurraa aallll’’iinntteerrnnoo ddeellllaa ccooaallii--zziioonnee ddii cceennttrroo--ssiinniissttrraa.. CCii ssaarraannnnoo ccoonnssee--gguueennzzee??

«Ritengo che ci dovrebbe essere una dia-lettica. Dovremo poi trovare una sintesi euna condivisione anche con chi ha fatto, le-gittimamente, altre proposte».

AAllllaa bbaassee ddeellllee aallttrree pprrooppoossttee cc’’eerraa llaa qquuee--ssttiioonnee ddeellllaa mmiinnoorraannzzaa sslloovveennaa……

«Ho sicuramente intenzione di confron-tarmi con le espressioni della comunità slo-vena. Pur non appartenendovi, credo cheriuscirò a portare avanti le sue istanze legitti-me. Non appartenere a questo gruppo noncredo possa inficiare l’impegno verso que-ste tematiche».

QQuuaallii ssoonnoo llee pprriioorriittàà cchhee ssii èè ppoossttoo??«L’organizzazione della Comunità stessa

e vedere se attraverso questo ente si possonosuperare anche le norme che attualmente li-mitano i comuni nella spesa, vedi patto distabilità, cui la Comunità non è soggetta».

Sandro Rocco

Odborniki so si ogledali nove prostore

Seja izvrænega odbora SSO v Æpietru

IInntteennddee ppeerrsseegguuiirree llaa lliinneeaa ddeellllaa ccoollllaabboo--rraazziioonnee ccoonn llee rreeaallttàà ccoonnffiinnaannttii ddeellllaa SSlloovvee--nniiaa??

«Assolutamente sì, anche perché così po-tremo sfruttare la prossima programmazio-ne europea 2014-2020. Si dovrà, quindi, tro-vare una sinergia con i comuni della fasciaconfinaria».

PPoorrtteerràà aavvaannttii ii pprrooggeettttii ddii iinntteeggrraazziioonneettuurriissttiiccaa ssuuii qquuaallii ppuunnttaavvaa mmoollttoo iill ssuuoo pprree--ddeecceessssoorree,, GGiiuusseeppppee SSiibbaauu??

«Dovrò esaminare questi progetti e, se so-no validi, verranno sicuramente portatiavanti, anche perché l’aspetto turistico ri-guarda in ugual misura sia le valli del Torre,sia le valli del Natisone. Il turismo in questomomento può essere il settore in cui ci puòessere un certo sviluppo».

AA pprrooppoossiittoo ddii TToorrrree ee NNaattiissoonnee,, cc’’èè aann--

cchhee iill GGaall.. CCii ssaarraannnnoo ddeellllee mmooddiiffiicchhee aall vveerr--ttiiccee??

«Non sono in grado di rispondere a questadomanda. Sono stati emanati dei bandi chedevono essere portati avanti. Dovrà esserefatta una valutazione complessiva, ma noncredo che il Gal sia una cosa prioritaria inquesto momento».

CCoommee llee ppiiaacceerreebbbbee ffoossssee llaa rriioorrggaanniizzzzaa--zziioonnee ddeeggllii eennttii llooccaallii ssuuii qquuaallii ssttaa ppeerr iinntteerr--vveenniirree ll’’aammmmiinniissttrraazziioonnee rreeggiioonnaallee??

«Non ho un’idea precisa su questo argo-mento, anche perché la riforma dovrebbeessere tarata sui vari territori. Sicuramentedovrebbe essere incentrata su una coopera-zione dei comuni a livello di gestione deiservizi e soprattutto dovrebbe essere messamano a una norma che regoli la montagna esia a supporto della montagna stessa. Si par-la tanto di questa problematica, ma non èmai stata fatta una legge a tutela della mon-tagna. A livello di servizi si dovrà trovareuna sinergia anche attraverso le misure (as-sociazioni, convenzioni di servizi) che già cisono e che possono aiutare i comuni di mon-tagna a garantire i servizi sul loro territorio».

CCoossaa ppeennssaa ddii uunn’’iinntteeggrraazziioonnee ppiiùù ssttrreettttaattrraa vvaallllii ddeell NNaattiissoonnee ee vvaallllii ddeell TToorrrree,, ccoossaacchhee eerraa ssttaattaa ppooii pprrooppoossttaa aanncchhee ppeerr iill pprreeccee--ddeennttee ddiisseeggnnoo ddii lleeggggee,, oovvvveerroo ppeerr llee UUnniioonniimmoonnttaannee??

«Nel territorio del Torre e del Natisone,escludendo i comuni come Cividale e Tar-cento, non rimane molto. Vedo come asso-lutamente necessaria una sinergia tra le duecomunità».

ziva, da se ob takih trenutkih izka¡e dr¡av-niœki duh in dejanja enotnosti.

Izvrœni odbor SSO se je dotaknil tudi no-vih imenovanj komisarjev za Gorske skup-nosti v Bene@iji, Reziji in Kanalski dolini.Prezrta zahteva, da se za ta mesta upoœtevaprisotnost slovenske narodne skupnosti.SSO je prepri@an da Gorski skupnosti Ter-skih in Nediœkih dolin ter Brd in Rezije terKanalske doline morajo upoœtevati obstojslovenske manjœine, kar se mora odra¡ati v

vodstvenih organih teh ustanov. To je nam-re@ klju@nega pomena, saj je precejœen delsredstev, ki ga te ustanove prejemajo na-menjen ravno razvoju slovenske narodnemanjœine v videnski pokrajini.

SSO je tudi pozdravil ob@ni zborzdru¡enja Blankin. Odbornica Anna We-dam je poro@ala o prizadevanjih za okrepi-tev te@ajev in drugih aktivnosti v zvezi spou@evanjem slovenskega jezika.

Za goriœki del SSO je spregovoril WalterBandelj, ki je poro@al o podelitvi @astnegaob@anstva prof. Lojzki Bratu¡ s strani Me-stne ob@ine Nova Gorica in o razpisih za raz-ne projekte, ki so v pripravi. Pod@rtal je pri-prave na prevzem nekaterih prostorov go-riœkega Trgovskega doma.

Za tr¡aœki del SSO sta poro@ala Jo¡i Pe-terlin in Marij Maver. Omenila sta razveja-no dejavnost slovenskega œporta v zamej-stvu in dober uspeh letoœnjih œtudijskih dne-vov Draga, kjer je v ospredje priœla œolskaproblematika. Dan je bil predlog, da se v je-senskem @asu skli@e De¡elni svet, kjer naj setematika slovenskega œolstva v Italiji poglo-bi in da konkretne dose¡ke.

Page 8: Giornale Dom

8 stran 30. septembra 2013

INTERVISTA CON IL PARROCO DI LIESSA che ha recentemente festeggiato il ventesimo di sacerdozio

Lo scorso 8 settembre, nel giorno dellaNatività di Maria, la comunità dellaparrocchia di Liessa, ha festeggiato il

suo parroco, don Federico Saracino, per ivent’anni di sacerdozio. Nell’occasione gliabbiamo rivolto alcune domande.

DDoonn FFeeddeerriiccoo,, ppuuòò rriippeerrccoorrrreerree bbrreevvee--mmeennttee llee ttaappppee ddeell ssuuoo ccaammmmiinnoo ppaassttoorraallee??

«Sintetizzo in maniera estrema, perchéogni realtà pastorale che ho vissuto è unmondo a sé. Cappellano a Cividale del Friu-li dal 30 maggio 1993, poi 6 anni a Pulferofino al 2001, un anno a Pertegada, dal 2003al 2006 cappellano nell'ospedale civile diUdine e infine, dal 19 marzo 2006, parrocodi Liessa, Cosizza e Topolò, Tribil Superio-re, Oblizza, Drenchia e San Volfango. Per laprecisione di Drenchia e Tribil Superiorecirca un anno dopo, quando don EmilioCencig è stato costretto per motivi di salute alasciare Tribil. Ho girato tanto, forse trop-po».

QQuuaallii ddiiffffeerreennzzee hhaa nnoottaattoo ttrraa llee rreeaallttàà vvaall--lliiggiiaannee ddii PPuullffeerroo ee LLiieessssaa??

«La domanda presuppone che ci sianodue realtà, mentre invece a Pulfero ci sonoMontefosca, S. Andrea, Mersino, Rodda,Antro, Lasiz e Brischis e dove sono ora cisono Topolò, Cosizza, Liessa, San Volfan-go, Cras, Tribil Superiore e Oblizza. Ognu-na di queste sette comunità ha delle peculia-rità. Ognuna di esse ha il suo carisma. La pa-storale, invece, è comune a Cosizza, Liessae Topolò, che camminano assieme da cin-quant'anni. Anche Tribil e Oblizza compio-no insieme il loro cammino e a Drenchia eSan Volfango compiamo un cammino co-mune insieme a mons. Marino Qualizza,che celebra ogni domenica presso la chiesadi Cras. Liessa è una realtà molto attiva gra-zie ai preziosi e validi collaboratori che ci so-no. Noto un attaccamento alla parrocchiaanche da parte di chi partecipa poco o nulla,non sento mai dire: “A me non interessa”;tutti si informano e vogliono sapere!».

IInn ooccccaassiioonnee ddeellll’’8800°° aannnniivveerrssaarriioo ddeellllaapprrooiibbiizziioonnee ddeelllloo sslloovveennoo iinn cchhiieessaa aadd ooppeerraaddeell rreeggiimmee ffaasscciissttaa,, aabbbbiiaammoo ffaattttoo uunn’’iinnddaa--ggiinnee ssuullll’’aattttuuaallee uussoo ddeellllaa lliinngguuaa sslloovveennaanneellllaa SSllaavviiaa ffrriiuullaannaa.. LLaa ppaarrrroocccchhiiaa ddii LLiieess--ssaa rriissuullttaa eesssseerree uunnaa ddeellllee ppiiùù vviirrttuuoossee nneelllleevvaallllii ddeell NNaattiissoonnee.. CCoossaa ppeennssaa ssuullllaa nneecceessssii--ttàà ddii ttuutteellaarree llaa lliinngguuaa sslloovveennaa llooccaallee??

Don Federico Saracino e la linguaslovena: «Se sbaglio mi corrigerete»

� Larissa Borghese «Quando sono arrivato nelle Valli hodetto che non voglio essere preso in consi-derazione per la mia italianità o slovenità,ma per la mia cristianità. Ritengo però an-che un grande valore poter pregare assiemeagli altri nella lingua materna. La Chiesadovrebbe essere un luogo dove tutti si sen-tono a casa e non figli di serie B. Vedo an-che che quando cerco di dire qualche frasein sloveno (le leggo perché non sarei capa-ce di fare una frase intera da solo) i fedeli so-no molto contenti ed è più facile raggiunge-re il cuore delle persone anziane, anche se ipiù giovani ci tengono in ugual misura. Pa-pa Giovanni Paolo II, appena eletto papa,nel riguardo della lingua italiana ebbe a di-re: “Se mi sbaglio, mi corriggerete”; anchese la mia pronuncia non è tra le migliori(qualche volta faccio divertire i miei colla-boratori) i fedeli mi incoraggiano e sosten-gono. È molto importante perciò tutelare ilnostro dialetto sloveno».

IInn qquuaallii ccoonntteessttii ddeellllaa vviittaa lliittuurrggiiccaa èè uuttii--lliizzzzaattoo lloo sslloovveennoo??

«Da quando sono arrivato a Liessa, checammina assieme a Cosizza e Topolò (maanche nelle altre comunità della vallata) hosempre iniziato le liturgie pronunciando ilsegno della Croce in sloveno. Per rimanerenello specifico di Liessa, utilizziamo la lin-gua slovena nei canti (un importante soste-gno lo abbiamo dal gruppo del coretto deigiovani, che guida le assemblee ogni dome-nica da oltre 20 anni), che sono molto belli e

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � V za@etku novega œuolskega lieta so vŒpietru predstavili zdru¡enje starœuotruok, ki hodijo v enojezi@en vi@stopinskiœuolski inœtitut. 10. œetemberja so v ka-munski dvorani parpravli sre@anje na ka-terim so pozdravili doma@i œindik TizianoManzini, aœeœor za œuolo Massera in di-rektorca inœtituta Butazzoni. Predsednicainœtituta je Elena Chiabudini, podpredsed-nik Mirko Clavora, sekretarka ClaudiaCantoni svetniki pa Arianna Trusgnach,Sara Maniero, Serena Floreancig in Dani-lo Poci.

Iz Varta@ hojapo stazah krivapet

sentiti, nelle preghiere tradizionali, ma an-che in alcune preghiere più strutturate comeil rosario di maggio, di ottobre e per i defun-ti, nella via crucis per le varie frazioni, neimomenti di Adorazione Eucaristica (moltoapprezzati a Liessa), nella novena del Nata-le (quest'ultima in collaborazione con il cir-colo Re@an) ecc. Dal 2006 ho sempre bat-tezzato i nostri bimbi in italiano e sloveno equalche volta, se uno dei genitori veniva dalFriuli, anche in friulano. Nella mia linea pa-storale ho sempre cercato di accogliere tut-ti».

CCoommee ssii ppuuòò mmaanntteenneerree vviivvaa llaa ccoommuunniittààddii uunn tteerrrriittoorriioo mmoonnttaannoo cchhee rriisseennttee ddeeii ccoonn--ttrraaccccoollppii ddeell mmaassssiicccciioo ssppooppoollaammeennttoo??

«Mia mamma dice che una famiglia deveavere degli orari. Questo per dire che una co-munità non è una realtà che si fa sulla carta,ma giorno per giorno, incontrandosi e vi-vendo assieme. Troppo spesso oggi faccia-

� «Quando dico qualche frase in slovenoi fedeli sono molto contenti ed è più facileraggiungere il cuore di anziani e giovani»

IZ NAŒIH DOLIN

Adriana Pellizzari e Roberto Mitri

V nediejo 22. æetemberja so v Hostnim poœegnili novo pot, ki pejedo cierkvice sv. Mateja. Ob tej parloœnosti je biu tudi karst. Slediloje skupno kosilo pred cierkvico

DOMENICA 22 SETTEMBRE l’antico rito è stato accompagnato dai canti di Adriana Pellizzari con Roberto Mitri all’organo

Una «kuatrinca» particolare a MontefoscaD

omenica 22 settembre a Montefo-sca è stata celebrata una S. Messasolenne in occasione della «kuatrin-

ca», cioè delle «quattro tempora». L’anticacerimonia originariamente legata alla san-tificazione del tempo nelle quattro stagionié ancora oggi molto sentita e al termine diessa il sacerdote si ferma a pregare per i de-funti.

La santa messa solenne, è stata celebratada don Davide Larice e allietata dai canti diAdriana Pellizzari, mirabilmente accom-pagnata all’organo dal maestro RobertoMitri.

Alla fine, come è tradizione, tutti i pre-senti hanno accompagnato il celebrante alcimitero e qui si sono raccolti in preghieraper tutti i defunti. Anche in questo luogo ilsacerdote è stato meravigliosamente ac-

compagnato da Adriana e Roberto chehanno intonato dei canti «a cappella».

Don Davide ha ringraziato a nome di tut-ti i presenti Adriana e Roberto, che pur nonessendo del paese, ma di Manzano, sonomolto legati a questa comunità. Adriana èlegata a Montefosca perché la madre eradel luogo ed è sempre stata memore ed or-gogliosa delle proprie radici e Roberto, suocaro amico, condivide con lei la passioneper la musica ed il canto.

Questo li porta ormai da diverso tempo,almeno una volta all'anno, in questo picco-lo borgo delle Valli del Natisone, ad allieta-re alcune celebrazioni eucaristiche.

Anche per questo la comunità auspicache questa ricorrenza diventi un appunta-mento fisso e sia di stimolo per la riscoper-ta ed il mantenimento delle radici per tanti

di coloro che, nativi del paese, lo hanno la-sciato per inevitabili necessità lavorative.

Potrà essere senz'altro un'opportunitàper riallacciare vecchie e non dimenticateamicizie e mantenere ferma e salda una co-

munità che lentamente sta diminuendo, macon fierezza e orgoglio si mantiene viva evitale.

V Œpietru novozdru¡enje starœu

� � Projekt Lex se ukvarja s pogledom nazaœ@itno zakonodajo manjœin. V sklopudejavnosti bo v @etrtek, 26. septembra œtu-dijski posvet »Od zakona do identitetepreko jezika?«. Posvet bo potekal v dvora-ni Gusmani Univerze v Vidnu. Organizi-ral ga bo projektni partner KD Ivan Trin-ko. Posvet se bo za@el ob 9. otvoril ga bovodja projekta, Livio Semoli@, ki bo pred-stavljal tudi vodilnega partnerja - SKGZ.Drugi del se bo pa za@el ob 11.30. 26. sep-tembra bo potekal tudi evropski dan jezi-kov, pri tem gre pa poudariti, da se bo obdogodku razvila sinergija med projekto-ma, ki jih financira Program @ezmejnegasodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013.V prvem delu posveta bodo namre@ vsklopu standardnega projekta Eduka, ka-terega je vodilni partner Slovenski razi-skovalni inœtitut, potekale predstavitveslovenske narodne skupnosti v Italiji (Ma-rianna Kosic), italijanske v Sloveniji (Ro-berto Bonifacio) in Furlanske (FrancoFinco). Ob tem bo potekala predstavitevnemœke narodne skupnosti v FJK (Alfre-do Sandrini). Drugi del posveta, pa se boosredoto@il ravno na razmiœljanja o zako-nu, ki normira rabo jezika z u@inkom naidentiteti govorcev. Oblikovali ga bodoMatejka Grgi@, Ace Mermolja, MarcoStolfo, Maurizio Tremul in Miloœ Budin.Prvi del bo moderiral Poberto Dapit, dru-gega pa Iole Namor.

Zaœ@ita manjœinpod drobnogledom

� � U nediejo 29. œetemberja bo u Sauonj-skem kamunu Parva hoja po stazah Kri-vapet. Gre za netekmovalno hojo, ki jeodparta usiem an parmierna tudi zadru¡ine. Za@ela se bo med 8.30 an 9.30par agregacijskim centru Varta@a, nakri¡iœ@u cieste, ki peje na Matajur s tisto,ki peje na Tar@mun. Na kraju odhoda botudi upisovanje. U programu sta dva po-hoda, ki vam bota odkrila naravne lepoteNediœkih dolin an part Poso@ja. Te parvije dug 7 km (skuoze Duœ, Jelino an Maœe-ro), te drugi pa je 16 km (skuoze vasi#epleœiœ@e, Polavo, Avœo an Livek). Nakoncu pohoda (za se upisat se pla@a 2 eu-ro) desetim narbuj œtevilnim skupinambojo œenkali petenice s pija@o an zdoma@imi pardielki. Pohod organiza Po-lisportiva Monte Matajur, z dovoljenjemprovin@alnega komitata FIASP Uidan anu sodelovanju s socialno kooperativo Lasorgente, ki skarbi za agregacijski centerVarta@a an bo sparjela use udele¡ance spaœto an pija@o. Za vi@ informacijpokli@ite Marina Gosgnacha, cell.3385877265 ali piœite na elektronskopuoœto [email protected].

� Mario Roncali

mo cose da soli e senza relazioni vitali. Ba-sta pensare a internet, alla televisione chesempre più ci fa chiudere in casa. La nostraparrocchia si impegna a promuovere tutti imomenti di aggregazione possibili. Incon-triamoci e qualche volta anche scontriamo-ci, ma cerchiamo di capire che lo facciamoper raggiungere una meta assieme. Sotto ilsegno della fede abbiamo creato e cerchia-mo di creare tanti momenti di preghiera, chespesso si concludono in fraterna condivisio-ne e convivialità. I nostri paesi hanno biso-gno di questi importanti momenti per ritro-varsi e ritrovare se stessi. Per dirne solo alcu-ni (ce ne sono tantissimi): tutte le feste patro-nali le concludiamo con il pranzo o la cenacomunitarie, la Via Crucis che tocca tutte lefrazioni della parrocchia, momenti di appro-fondimento spirituale, le gite–pellegrinag-gio che organizziamo per la gioia dello stareinsieme, momenti di fraternità con il corettodei giovani, le varie attività legate ai bimbidel catechismo, il bollettino parrocchiale“San Martino” che lega le varie famiglie conla parrocchia e tutti i nostri emigranti e tantoaltro ancora. Penso che nella parrocchia diLiessa, sempre con Cosizza e Topolò, se ab-biamo l'animo aperto nell'accogliere gli in-viti, non possiamo annoiarci!!!».

DDaa uullttiimmoo uunnaa ssuuaa rriifflleessssiioonnee ssuullllaa rreeaallttààffoorraanniiaallee ddeellllee vvaallllii ddeell NNaattiissoonnee,, ddaall ssuuooppuunnttoo ddii vviissttaa qquuaallii ssoonnoo llee pprroobblleemmaattiicchhee ddaassoottttoolliinneeaarree ee qquuaallii ii ppuunnttii ddii ffoorrzzaa??

«Se una realtà parrocchiale presenta, co-me dicevo prima, non una ma tante comuni-tà quando si parla di forania la situazione èancora più complessa e diversificata. La lin-gua in questo caso può essere un punto diforza, come il legame profondo con il terri-torio. Il senso di appartenenza e l'amore aquesta terra fa ritornare gli emigranti ognianno, fa partecipare all'incontro domenicalenelle nostre chiese, anche se appartenentigeograficamente ad altri territori, e pertantofa celebrare anche i sacramenti e sacramen-tali qui. Senz'altro deve essere forte il nostrosentire le radici profonde e salde, ma mai di-menticare che il nostro Spirito ci deve farvolare alti e non limitarsi al nostro campani-le. Il nostro essere sparsi in questa foraniacosì vasta ci deve far sentire la voglia dellostare assieme e dell'operare per il Regno diDio, nel rispetto reciproco e nell'accoglienzavicendevole. Dobbiamo restare in questenostre valli, nella nostra Benecia non soloperché ci siamo nati, ma perché l'albero cre-sce alto solo se ha radici profonde. Qui ci so-no le nostre radici culturali, ma sopratuttospirituali, i nostri affetti più profondi. Nonlasciamoli morire, ma coltiviamoli, affinchédiano frutti abbondanti».

Page 9: Giornale Dom

9stran30. septembra 2013 TERSKE DOLINEdom

La sede delle scuole del comune di Lusevera a Vedronza

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

LA DIRETTRICE SCOLASTICA REGIONALE ha esposto le difficoltà al Comitato paritetico per la minoranza

Resta al palo il progetto di scuolabilingue a Vedronza e Taipana

� Ilaria Banchig

Anche per quest’anno scolasticole Valli del Torre dovranno ri-nunciare all’idea di avere unascuola bilingue italiano-slove-

no. Il ritardo è ancor più pesante vistoche i comuni di Taipana e Lusevera, inaccordo con i genitori degli alunni, giàda un paio di anni hanno espresso il de-siderio di avere un istituto bilingue sulterritorio. La richiesta, inoltre, è del tut-to legittima, visto che entrambi i comu-ni rientrano nel territorio in cui viene at-tuata la legge di tutela della minoranzaslovena. La scuola monolingue dellazona, quindi, dovrebbe cambiare il suostatus e diventare sezione staccata del-l’istituto bilingue di San Pietro al Nati-sone.

Di questo si è parlato durante la riu-nione del Comitato paritetico per la mi-

� Difficoltàanche per le oredi slovenonell’istitutodi Tarcento

Il maltempo ha danneggiatol’unica fabbrica di Debellis

noranza slovena svoltasi a Trieste loscorso16 settembre a cui ha partecipatoanche Daniela Beltrame, direttore del-l’ufficio scolastico regionale. La que-stione è soprattutto di natura tecnica, vi-sto che non è previsto che questo proget-to costituisca oneri aggiuntivi per il bi-lancio dello Stato. D’altro canto l’avviodel nuovo modello dovrà essere necessa-riamente graduale, per cui la scuola bi-lingue dovrebbe convivere per qualcheanno con l’attuale monolingue.

«Il problema – ha detto Jole Namor,presidente del Comitato paritetico – è

complesso, poiché dipende anche dalledecisioni che vengono prese a livello re-gionale, visto che è proprio la Regioneresponsabile dell’organizzazione dellarete scolastica».

In ogni caso, Beltrame si è impegnataa comunicare al Comitato stesso la solu-zione tecnica per il cambiamento di sta-tus delle scuole in Val Torre.

Ai ritardi per l’apertura della scuolabilingue, si aggiungono le attuali diffi-coltà per l’insegnamento della linguaslovena nell’Istituto comprensivo diTarcento, che comprende Taipana e Lu-

severa. Al momento è del tutto assente.«Siamo in attesa dei finanziamenti re-

gionali relativi alle lingue minoritarie –informa la dirigente, Annamaria Pertol-di –. Pervenuti tali finanziamenti, reclu-teremo esperti esterni per la conoscenzae la pratica della lingua. Non nascondo ladifficoltà che incontriamo nel reperiretali esperti, non essendo molti i docentiaccreditati per tale insegnamento».

Situazione completamente diversa,invece, pare esserci per l’insegnamentodella lingua inglese. «Per questa lingua –afferma Pertoldi – riusciamo a godere,invece, di un certo margine di autono-mia, valorizzando gli esperti interni. Idocenti di classe, da un lato, opererannoautonomamente avvalendosi di sussididedicati (canzoni, video, ecc.) e dedican-do con regolarità – in particolare allescuole dell'Infanzia – tempo e spazio al-la pratica della lingua inglese; dall'altrolato, essi verranno supportati da docentiinterni forniti di apposito titolo per l'inse-gnamento della lingua straniera. Questisvolgeranno un monte-ore annuo di in-segnamento dell'inglese, superiore ri-spetto all’anno scorso, che distribuiran-no settimanalmente. Nella scuola secon-daria, invece, è previsto l'intervento didocenti madrelingua, in compresenza,per potenziare la conversazione».

� Paola Treppo

UNA TROMBA D’ARIA ha creato forti disagi alla popolazione

Una vera e propria tromba d’aria hacolpito il territorio di Taipana nel-la mattinata di martedì 18 settem-

bre. «Il forte vento – spiega il vicesindacoe assessore alla Protezione civile, FabioMichelizza – si è levato attorno alle 9,9.30, richiedendo un immediato interven-to della squadra comunale di volontari indiverse borgate».

Con le raffiche anche una pioggia bat-tente che ha reso le operazioni di messa insicurezza della viabilità ancora più delica-te e complesse. «Una decina di alberi è ca-duta sulla carreggiata ma, fortunatamente,nessuno si è fatto male. Abbiamo lavoratofino al tardo pomeriggio per tutelare l’in-columità della popolazione e di chi transi-ta nel nostro territorio. Un ringraziamentova a tutti i volontari per l’opera che hanno

svolto».Sul posto anche i vigili del fuoco che

hanno concentrato i loro sforzi sul capan-none della «Alpi Costruzioni», in localitàDebellis. «Per l’azienda – spiega Miche-lizza – i danni della tromba d’aria non so-no stati pochi: il forte vento ha causato, in-fatti, il distacco dei pannelli solari installa-ti sulle coperture».

Inizialmente s’era temuto il peggio, ov-vero il completo scoperchiamento del tet-to, con conseguente penetrazione dell’ac-qua nei locali interni, dove si trovano lemacchine per la lavorazione del legno. In-vece, a conti fatti, la struttura ha retto e laproduzione è rimasta bloccata solo perqualche ora.

Nella mattinata, infatti, il maltempo hacausato anche la temporanea sospensione

Sponde del Torre in sicurezza grazie a un interventodi consolidamento sollecitato dall’amministrazio-

ne comunale di Lusevera cui la Protezione civile regio-nale ha prontamente dato seguito.

Dopo un primo sopralluogo, infatti, che risale a qual-che mese fa, e la stesura di un progetto esecutivo, nellaseconda settimana di settembre il cantiere ha preso av-vio, con soddisfazione del sindaco, Guido Marchiol, edella giunta municipale.

I lavori che richiedono maggiore impegno sono quel-li concentrati in prossimità della passerella pedonale inlegno che conduce dalla piazza di Pradielis ai sentieri eai boschi che portano a Lusevera. Qui, a seguito delleforti precipitazioni che negli ultimi 4-5 anni si sono ab-battute sulla vallata, la parte sinistra del torrente ha ce-duto poco a poco; l’erosione, causata dalla forza delleacque in piena, ha staccato uno dopo l’altro i grossimassi che componevano la scogliera, mettendo a nudola sponda. L’intervento ha assunto carattere di urgenzaanche perché l’erosione ha interessato un punto, sem-pre vicino al ponticello, ove passa l’adduttrice principa-le per la fornitura di energia elettrica; un cavo che, in so-

stanza, rifornisce di corrente tutta la vallata. Il cantiereconta il ripristino della scogliera e anche il consolida-mento delle basi della passerella.

La Protezione civile, inoltre, ha scoperto che l’ano-malo movimento delle acque erosive non era dovutounicamente alle piene, ma anche alla presenza, sotto ilpassaggio, di un vecchio manufatto in cemento realiz-zato nel dopoguerra. Si trattava, con ogni probabilità, diciò che restava delle basi di sostegno a supporto di unapasserella molto vecchia; rimossa la parte in calcestruz-zo, l’acqua adesso avrà una un ostacolo in meno da su-

perare. Si lavorerà anche a valle del ponte di Pradielis,sempre per il consolidamento della scogliera. A fine ot-tobre i cantieri si potranno dire chiusi.

Del problema si era interessato direttamente l’asses-sore all’ambiente e alla Protezione civile, StefanoSgrazzutti. Resta da affrontare la questione passerella inlegno pedonale che, sebbene poggi su solidi massisquadrati, è soggetta a frequenti problemi per il distac-co delle tavole sul piano di attraversamento. Un disagioche obbliga il Comune a intervenire periodicamentecon interventi di manutenzione. (p. t.)

Pradielis, sponde del Torre messe in sicurezza

della fornitura di corrente elettrica. Pure larete del telefono è caduta.

«Tutto è tornato alla normalità nel tardopomeriggio di martedì – dice il vicesinda-co –; i danni alla Alpi Costruzioni ci han-no preoccupato molto. Si tratta, infatti,dell’unica fabbrica di Taipana, un’impre-sa gioiello che, nonostante la recessioneeconomica, continua a lavorare bene».

Lo stesso capannone, peraltro, era statooggetto, in passato, di un principio di in-

cendio. Dall’estero, il sindaco Elio Berraha fatto sentire la sua vicinanza al titolaree ai dipendenti.

«Teniamo molto a questa realtà produt-tiva – ha detto, raggiunto al telefono –.Proprio in questi giorni, in una lettera in-viata alla Comunità montana, come am-ministrazione municipale abbiamo sotto-lineato la sua importanza per la nostra val-lata».

� � Novità in piazza a Pradielis di Luse-vera. Nel mese di ottobre, infatti, dopotre anni di chiusura, riapre la storica trat-toria «Taverna ai Musi», locale che sor-ge a ridosso dell’arteria che conduce inSlovenia e che ha funzionato per decen-ni come importante punto di riferimentoper la comunità, anche con telefono pub-blico. A riattivarla sarà la stessa gestriceche, inizialmente, aveva curato gli spazidella «Locanda ai Ciclamini» di Tana-mea e, quindi, la trattoria «Ex-Stefanutti- alla Trota». Se il centro di Pradielis fe-steggia la riapertura di «ai Musi», restal’amarezza per la chiusura del funziona-mento, a inizio anno, dell’unico distribu-tore di benzina del paese.

�� Grazie a un fondo di circa 100 mila eu-ro, prende avvio concreto il rifacimento,molto atteso, del cuore del borgo di Cor-nappo, a Taipana. L’intervento prevede lamessa in sicurezza della scalinata di acces-so alla chiesa, il rifacimento di cordoli emuriccioli, il miglioramento della pavi-mentazione e un’operazione mirata a di-minuire, per quanto possibile, il dislivellotra le varie parti dello slargo. La piazza sa-rà anche resa più accogliente e graziosacon la posa di alcune fioriere. Il cantieresarà ultimato nell’arco di circa due mesi,bel tempo permettendo. I lavori sono statirealizzati solo adesso poiché era necessa-rio attendere il termine della costruzionedella nuova grande chiesa del borgo.

� � Mentre si avvia a partire il lavoro dimessa in sicurezza della strada che colle-ga il capoluogo di Attimis all’abitato diPorzûs, i tecnici della Protezione civilestanno monitorando con attenzione losmottamento del versante registrato di-versi mesi fa in un tratto della strada checollega Platischis a Prossenicco. Esegui-ti i carotaggi per comprendere la gravitàdel cedimento, ed esaminato il materialeprelevato, è emerso un quadro allarman-te: il movimento, su cui poggia la carreg-giata, interessa una vasta porzione dipendio che, per essere consolidato, ri-chiede un fondo molto ingente. In attesache qualcosa in più si possa fare, i con-trolli sono costanti, così come quelli dapoco avviati per il cedimento di una por-zione del campo sportivo di Monteaper-ta.

Riapre la Taverna,chiuso il distributore

Si sistema il cuoredi Cornappo

Prossenicco, franasempre monitorata

Page 10: Giornale Dom

10 stran 30. septembra 2013REZIJA

LA FIGURA CARATTERISTICA DELLA VAL RESIA protagonista del calendario per il 2014 del circolo «Rozajanski dum«

Il tabacco da fiuto del «cameraro»per chi fa un’offerta alla chiesa

� Sandro Quaglia

Il Circolo culturale resiano «Roza-janski dum» quest'anno festeggia il30° anno di attività. Questa istituzio-ne è stata costituita con la finalità di

promuovere e valorizzare la cultura del-la Val Resia. La sua attività è rivolta so-prattutto all’aspetto linguistico e, inquesto, fin dall’inizio, collabora anchecon studiosi e università.

In tutti questi anni il circolo ha orga-nizzato, tra le altre cose, lezioni didatti-co illustrative sulla cultura resiana nellescuole locali (elementare e media), hacollaborato nell’organizzazione di corsidi ortografia e grammatica del resiano,cura la stampa di pubblicazioni e perio-dici, organizza mostre ed eventi cultura-li sia in valle che fuori valle, promuovescambi culturali all’interno della mino-ranza slovena della Regione FVG e conaltre minoranze linguistiche, in regionee fuori regione.

Tra le numerose iniziative di succes-so, che il sodalizio resiano propone, vi èla stampa dell'annuale calendario la cuiedizione 2014 avrà per tema i camerari.

Il cameraro in Val Resia assume unafunzione pubblica al servizio di unachiesa o di una confraternita, che facevacapo sempre ad una chiesa, per la durata

� Appello alla collaborazionedi chi possiede materiale fotografico

di un anno con disposizioni determinatespesso da statuti secolari. Egli, durante ilsuo mandato, ha l'incarico di elemosina-re il denaro, per i bisogni della chiesa odella confraternita di casa in casa, per lestrade e nei luoghi pubblici in certe datefissate.

Per assolvere al suo compito si serve,come segno di riconoscimento, di unaapposita scatola circolare d'argento,spessa qualche centimetro, sul coper-chio della quale è quasi sempre incisal'immagine del titolare della chiesa oconfraternita. Queste scatole contengo-no del tabacco da fiuto e chi fa l'offerta,se lo desidera, deve prenderne un pizzicoe fiutarlo.

Cameraro è un termine che già, nelMedioevo, designava in genere la perso-na addetta alla custodia e all'amministra-zione dei beni di una comunità civile oreligiosa. Nel governo della Chiesa esi-steva nei tempi antichi un «camerarius,che presiedeva la camera dominii papaeo camera apostolica, l'organismo finan-ziario e amministrativo che cura gli inte-ressi patrimoniali della Chiesa romana,secondo una designazione prevalsa apartire dall’11° secolo.

Anche la curia patriarcale di Aquileiaaveva tra le sue istituzioni tale figura e apartire dal 14° secolo anche, all'epoca

dom

Scatola del cameraro della «Confraternita delle anime»

unica, chiesa di Resia. Infatti il più anti-co documento redatto da un cameraro diResia risale al 1338.

Significative, come per gli scorsi anni,sono le immagini d'epoca che corredanoil calendario. Attraverso esse si raccontala vita delle persone che hanno vissutonelle nostre vallate.

Come per lo scorso anno alla redazio-ne del calendario collabora anche l'As-sociazione culturale «Museo della gentedella Val Resia» che curerà anche questavolta la parte della ricerca storica e la ste-

sura dei testi che verranno scritti in resia-no ed in italiano e descriveranno questaantichissima tradizione che in Val Resiaè ancora molto sentita tanto che i came-rari sono quasi sempre persone giovaniche si impegnano per la chiesa del pro-prio paese.

Nel portare a conoscenza l'iniziativa sichiede nel contempo a chi avesse mate-riale fotografico o d'archivio sul tema in-dividuato, e desidera farlo pubblicare, difarlo pervenire al circolo culturale entroil mese di ottobre.

Tu-w Ostjë ta-par Udi@onini nen-ji din (Centro didattico naturali-

stico – La casa resiana), ki wödidott. Marco Favalli, 20 dnuw oto-barja Cecilia Loits ziz Bile (SanGiorgio) na æë wu@it spoznet traveza zdrawjëst ki rastajo tu-w Reziji.Tu-w wsakamo trawniko, ko so si@ëtrawo wsako lëto, rastajo te lipe ro¡eano te boate trave. Skorë wsaka tra-wa na ma no jïmë pa po nes ano no-œi jüdi ni znojo löpo kiro bret ano ka-ko jo œüœit aliböj jo küet za nareditden dobar @aj. Zbolët ta zïmi, ko tomres ano ko to balano, to ni itakote¡ko ano wsak @lovëk an mörë ka-da, ko bul to ni ta möæna, som se po-moet za oœæapet ziz ise rë@i. So æë senawu@it pa poznet te nöre trave tej@imirïka. Pa noœi jüdi ni so rüdi pra-vili, da jë trëbë koj na balica (sad)@imirïke za wbuot naa otroka bodi-mo karjë atent ko so re bret trave. (s. q.)

Tu-w Ostjëspoznejo trave

za zdrawje

Page 11: Giornale Dom

11stran30. septembra 2013 KANALSKA DOLINA

Vpetek 13. septembra se je v Uk-vah odvijala vsakoletna procesi-ja, ki so jo Ukljani obljubili popoplavi 13. septembra 1903.

Takrat, prav kot leta 2003, je bilo v Ka-nalski dolini veliko neurje. Ukve so osta-le posebno poœkodovane in po neurju jevaœka skupnost obljubila, da bo vsako le-to œla v procesijo po celi vasi s kipom Ma-tere Bo¡je.

Za procesijo postavijo kip v nosilnico,ki jo okraœejo z ro¡ami. Nosilnico so postari navadi nosila dekleta v krajevnih no-œah – vendar dandanes ni v Ukvah dovoljdeklet in zaradi tega jo ¡e precej let nosijoœtiri dekleta in œtiri fantje. Skupina je ved-no oble@ena v noœah in jo po navadi sesta-vijo tisti, ki so v letu naborniki (oziromatisti, ki v letu opravijo konto, stara ukov-ska navada, o kateri smo ¡e poro@ali naDomu).

Vedno ob upoœtevanju, da ni vsako le-

V Ukvah procesija v spominna veliko poplavo 13. septembra 1903

DOMA#INI SO SE ODPRAVILI PO VASI s kipom Matere Bo¡je in jo z molitvijo zaprosili naj jih obvaruje pred poplavami

to dovolj nabornikov, @e manjka fant alideklica, pride druga oseba, ki je bolj alimanj iste starosti ali iste viœine kot drugi.

Med procesijo pojejo litanije MatereBo¡je in tudi pesmi, ki so jih napisali na-laœ@ za to procesijo – da z njimi zaprosijoMarijo, naj skupnost obvaruje pred po-plavami. Procesije se udele¡uje tudi kra-jevni cerkveni pevski zbor.

Za razliko od drugih vaœkih dogodkov,se ob tej priliki Ukljani, ki so se izselili vAvstrijo v okviru opcij, ¡e zdavnaj nevra@ajo ve@. Vsekakor sodeluje velikodoma@inov: tudi v primeru, da se proce-sija odvija ob delavnikih, ljudje vsajskuœajo, da pridejo.

S tem, da mora obljuba (ex voto) v ok-viru katoliœke cerkve biti samo za enostvar, se ne more dodati œe eno obljubotudi za poplavo iz leta 2003 – in ukovskaskupnost se torej œe naprej dr¡i obljube,ki jo je dala po neurju iz leta 1903. Seve-da se po 2003 vsako leto moli tudi, da nepride spet druga poplava.

� Dejan Valentinåiå

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Luciano Lister

dom

� � Pred nekaj dni je v ˘abnicah viden-ski nadœkof Andrea Bruno Mazzocatouradno otvoril novo ¡upniœ@e. Stavbo, vkateri so v preteklosti bivale redovnice(nune), so obnovili s sredstvi iz viden-ske kurije. Poleg doma@inov so se otvo-ritve udele¡ili @lani ¡upniœkega sveta inseveda ¡abniœki ¡upnik msgr. DionisioMateucig, ki je ob tej prilo¡nosti izrazilskrb vaœke skupnosti v zvezi s stanjemkon@nega dela ceste, ki pelje iz Ov@jevasi do Svetih Viœarij. Zaradi vdolbin,ki so zdaj na smu@arski progi (kjer le¡ikon@ni del ceste) se terenska vozila ste¡avami peljejo do Viœarij. ˘upnik jeobenem izrazil nezadovoljstvo ob na-meri, da po italijansko Svete Viœarjepreimenujejo iz “santuario” (svetiœ@e) v“borgo”. Po Mateucigu bi tako œkodo-vali verskemu pomenu kraja.

Un volume sul progetto «DreiHände - Tri roke - Tre mani»

V abnicah otvorili novo ¡upniœ@e

Narodni svet koroœkih Slovencev jenajve@ja od treh krovnih zastop-niœkih organizacij koroœkih Slo-

vencev in edina, ki svoje vodstvo izbirana neposrednih volitvah. Letoœnje volit-ve, na katerih je lahko sodeloval vsakdo,ki se prepozna v narodni skupnosti so iz-vedli med 24. junijem in 15. julijem.Med ljudi so razposlali okoli 7.000 gla-sovnic, nazaj se jih je vrnilo 2.620, kar jesicer manj kot na zadnjih volitvah leta2005, a so v organizaciji kljub temu izra-zili zadovoljstvo z rezultatom, saj je ponjihovih besedah zaradi koroœkih poli-ti@nih razmer v zadnjih letih veliko ljudipolitike naveli@anih.

Za mesto predsednika organizacije stase potegovala bivœa tajnica NSKS in tre-nutna kandidatka Liberalnega foruma najesenskih zveznih parlamentarnih volit-vah, dr. Angelika Mlinar, in dosedanjipredsednik NSKS, visoki predstavnikEU v Bosni in Hercegovini, dr. ValentinInzko, ki je prejel dobrih 75 % glasov.Poleg predsednika organizacije je bilo naneposrednih volitvah izvoljenih œe 48@lanov Zbora narodnih predstavnikov, toje parlamenta NSKS (dvojezi@no ozem-lje je bilo razdeljeno na 18 okoliœev in izvsakega je bil izvoljen en predstavnik,dodatnih 30 predstavnikov pa je bilo iz-

13. SEPTEMBRA SE JE V CELOVCU, na konstitutivni seji, zbral novoizvoljeni parlament najve@je krovne organizacije rojakov na Koroœkem

Narodni svet koroœkih Slovencev je pomladil svoje vodstvovoljenih glede na najviœje absolutno œte-vilo preferen@nih glasov na listi medvsemi kandidati).

Na petkovi seji je bila za novo pred-sednico Zbora narodnih predstavnikovsoglasno izvoljena mag. Sonja Kert-Wakounig, ki je mesto prevzela od prof.Jo¡eta Wakouniga, ki se po 10 letih umi-ka iz vrha organizacije (dve leti je bilpredsednik NSNS, nato osem let papredsednik ZNP).

Poslovode@i podpredsednik Narod-nega sveta ostaja Nanti Olip, ponovnimandat so podelili tudi tajniku MarkuOra¡etu. Izvoljenih je bilo tudi 11 @la-nov predsedstva organizacije, kjer jevidna ob@utna pomladitev.

Na letoœnjih volitvah je bilo v zbor iz-voljenih 13 kandidatov, ki so mlajœi od30 let in œtirje izmed njih so postali tudi@lani predsedstva, ostalih sedem pa jebilo izbranih izmed kandidatov z najviœ-jim œtevilom preferen@nih glasov inupoœtevajo@ regionalno in izobrazbenopestrost.

#eprav je bila konstitutivna seja na-menjena predvsem izvolitvi novih orga-nov organizacije so se dotaknili tudi vse-binskih vpraœanj. Pomembna novost jeuvedba treh kompeten@nih skupin, kibodo spremljale stanje slovenske narod-

ne skupnosti na Koroœkem: skupino zapravna vpraœanja bo vodil Rudi Vouk,skupino za œolstvo, vzgojo in mladinoOlga Voglauner, skupino Slovenœ@ina vdru¡ini pa Pavle Zablatnik.

V bli¡nji prihodnosti razmiœljajo ouvedbi kompeten@ne skupine œe za me-dije.

Predsednik NSKS Valentin Inzko je vsvojem nagovoru kot klju@ne izzive vbli¡nji prihodnosti izpostavil boj za ure-

Novo vodstvo Narodnega sveta koroækih Slovencevsni@itev œestih œe neuresni@enih to@k izt.i. kompromisa o dvojezi@nih napisih iz-pred dveh let, zahtevo po spremembi ko-roœke de¡elne ustave, ki bi Slovencemdala zagotovljen mandat; predstavil pa jetudi kar nekaj inovativnih predlogov npr.uvedbo œtipendijskega sklada za nadarje-ne ali socialno ogro¡ene mlade koroœkeSlovence (»zakaj ne bi tudi naœi mladiœtudirali na Harvardu ali Oxfordu«),ustanovitev likovne œole po zgledu gla-

� � Il Comune di Malborghetto-Valbru-na/Naborjet-Ov@ja-vas cerca un operaiospecializzato per l’attuazione del progetto«Attività di miglioramento e di salvaguar-dia ambientale del territorio comunale». Ilprogetto, della durata di sei settimane (36ore settimanali, posizione economica B1),prevede diverse attività, che spaziano dal-la manutenzione di sentieristica e viabilitàciclopedonale, alla prevenzione di feno-meni incendiari ed alla riqualificazioneambientale e paesaggistica del territoriocomunale. Informazioni più specifichecirca le attività da svolgere e i criteri dipriorità nella selezione, e la documenta-zione da inoltrare per parteciparvi sono di-sponibili sul sito www.comune.malbor-ghetto-valbruna.ud.it. Le domande vannoinoltrate entro il 4 ottobre al Centro perl’impiego di Pontebba/Tablja (Via Verdi3; tel. 042891031).

Lavori socialmente utili a Malborghetto

S’intitola «Mehrsprachigkeit grenzüberschreitend» («Plurilinguismo travali-cando i confini»), la nuova pubblicazione in tedesco curata da Georg Gom-bos – professore all’Università di Klagenfurt/Celovec – in cui buona parte

del materiale di trattazione viene fornita dal progetto transfrontaliero «Drei hände –Tri roke – Tre mani», cui ha preso parte anche l’Istituto Omnicomprensivo di Tar-visio/Trbi¡. Il volume, infatti, è il risultato di tre convegni che si sono tenuti nel2009, 2010 e 2011 proprio in merito al progetto formativo a cavallo dei tre confini.Ricordiamo ai lettori del Dom che, col progetto «Drei Hände – Tri roke – Tre ma-ni», i promotori delle scuole dell’infanzia di Nötsch im Gailtal/#ajna (Austria),Kranjska Gora (Slovenia) e Tarvisio/Trbi¡ (Italia) hanno portato i propri istituti a ri-cevere, nel 2007, il sigillo ESIS per i progetti linguistici innovativi. In ciascuna del-le tre scuole dell’infanzia vengono offerte entrambe le lingue dei Paesi confinantiuna volta la settimana per una mezza giornata, in aggiunta alle attività ordinarie. Pergiungere allo scopo, le tre scuole dell’infanzia si scambiano il personale, che svilup-

pa un programma per promuovere tutte etre le lingue fra i bambini. Gombos stessoevidenzia in ogni caso che questo progettonon costituisce di certo l’unica sperimenta-zione linguistica nella zona dei tre confini:basti pensare all’esperimento di classe qua-drilingue (sloveno, tedesco, italiano ed in-glese) avviato dal ginnasio sloveno di Kla-genfurt già nel 1999, che ha dato il via allasezione Kugy (spesso frequentata anche daragazzi provenienti dalla Valcanale/Kanal-ska dolina, ndr.). Dal volume emerge chia-ramente come i confini linguistici possano

essere agevolmente superati apprendendo le lingue dei vicini – ed è principalmen-te così che nel volume vengono considerate le lingue della zona dei tre confini, an-che se, ad esempio, lo sloveno è anche seconda lingua regionale in Carinzia/Koroœ-ka, mentre nella nostra regione sloveno e tedesco (assieme al friulano), rappresen-tano lingue minoritarie ufficialmente riconosciute anche dallo Stato italiano.

Il volume è strutturato in tre parti: la prima si occupa di aspetti educativo-peda-gogici, linguistico-politici ed economici; nella seconda si parla delle condizionifondamentali per un’implementazione di successo delle lingue negli istituti d’istru-zione, mentre nella terza vengono presentati alcuni esempi d’istruzione plurilingue.L’opera, edita dalla casa editrice «Drava» di Klagenfurt, offre un contributo allosviluppo di un percorso educativo trilingue, dalla scuola dell’infanzia alla maturità.È da auspicare che il volume sia presto disponibile anche in italiano, non solo per-ché parla degli sforzi compiuti in un’ottica plurilingue anche dall’Istituto Omni-comprensivo di Tarvisio, ma anche perché possa fornire spunto e sprono per l’at-tuazione effettiva del modello d’insegnamento trilingue in Valcanale. (l. l.)

sbene œole, uvedbo manjœinskega ra@un-skega sodiœ@a (v katerem bi predstavnikivseh treh krovnih organizacij preverjalikako se porablja denar namenjen narod-ni skupnosti), uvedbo elektronskega om-re¡ja vseh koroœkih Slovencev ter more-bitno uvedbo simbolne @lanarine, ki biorganizaciji omogo@ila ve@jo samostoj-nost in neodvisnost.

� Nosilnico so po stari navadi nosiladekleta, a jih danes v vasi ni dovolj

Page 12: Giornale Dom

Ob@ina Kobarid in Ribiœkadru¡ina Tolmin sta za konecpoletja skupaj organizirali ¡eTretji Festival soœke postrvi.

Kobarid ne postaja srediœ@e regijskega ri-biœkega turizma le zaradi So@e, ampak tu-di Nadi¡e, kar kli@e tudi po ve@jem, nara-vi prilagojenem kopaliœ@u ob reki. To-kratni dogodek so zaznamovali ameriœkigostje, ki obljubljajo promocijo ribolova vteh krajih potom svojih zvez na tr¡iœ@umilijonov bogatih ribi@ev iz Amerike.

Festival, ki je letos ob So@i potekal zgo-vornega 9. septembra, je bil sicer ustano-vljen z namenom ozaveœ@anja o varovan-ju reke So@e s pritoki in njenih avtohtonihrib soœke postrvi ter lipana, toda obenemse razvija tudi v odli@no promocijo turiz-ma, kateremu daje ¡lahtnost tudi œirœe ob-mo@je pritokov So@e in sem v prvi vrstispadajo nadiœke doline, pravzaprav celaBene@ija, ki ima kaj ponuditi s svojo do-ma@o kulturo in kulinariko ter prelepimivasmi in hribi, nikdar ne pozabi povedatiœarmantna kobariœka ¡upanja DarjaHauptman. Da je nadarjena tudi za ribo-lov, je ta dan dokazala (@eprav s pomo@joribolovnih mentorjev) z ulovom 50 cmsoœke postrvi blizu Lader.

Kot ugotavljajo kobariœki ribi@i, pove-zuje So@a vse ve@ ljudi. Ne le tistih iz od-daljenih dr¡av: prva skrb za dobro vzduœ-je je kakovostno povezovanje tistih, ki sotukaj – zlasti @ez nekdanji »konfin«. Vse

Soœka dolina odli@na odsko@na deskaza turisti@ni ribolov tudi v Bene@iji

9. SEPTEMBRA NA FESTIVALU SOŒKE POSTRVI so ameriœki gostje obljubili promocijo tukajœnjega ribolova v ZDA

� Milan Miheliå

� � Med 13. in 15. septembrom je v Tol-minu potekal prvi So@a Outdoor Festival,ki je skupaj z ve@ernim dogajanjem prite-gnil okoli 4000 obiskovalcev. Dogajanjeje bilo razdeljeno na tekmovalni program,katerega se je udele¡ilo 400 tekmovalcevv disciplinah So@a MTB maraton, AlpeAdria Tek na 12 km, So@a Trail Run na 15km, kolesarski Eliminator, Speedglidingin Bordairline. Poleg tekmovalnega pro-grama je bil zelo pomemben tudi dodatniprogram s pomo@jo katerega so obisko-valci lahko spoznali prakti@no vse aktiv-nosti, ki jih ponuja Dolina So@e (kajak œo-la za otroke, vodene kolesarske in pohod-ne ture, ogled Dantejeve jame, itn). Daobiskovalcem ne bi bilo dolg@as so orga-nizatorji poskrbeli tudi za pester glasbeniprogram, na katerem so nastopile skupineCoverLover, Low Peak Charlie in Mi2.Cilj organizatorjev je, da v treh letih So@aOutdoor Festival postane en izmed naj-bolj prepoznavnih outdoor festivalov vEvropi, ki bo na najboljœi mo¡en na@inpovezal in predstavil Dolino So@e, Goriœ-ka Brda, Goriœko, Kras in Bene@ijo.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

� � Na Grahovem ob Ba@i bodo v okto-bru obele¡ili 65-letnico snemanja prvegaslovenskega igranega celove@ernega fil-ma Na svoji zemlji. 4. oktobra bodo vdvorani Doma krajanov na Grahovem obBa@i predvajali dokumentarec o OskarjuKjudru, ki je v filmu igral mladega parti-zana - harmonikarja, leta 1972 pa ustano-vil partizanski pevski zbor PinkoToma¡i@. Ve@er bodo dopolnili s kratki-mi filmi iz pravkar zaklju@enega razpisaJaz na svoji zemlji. 5. oktobra ob 15. uripa na œportnem igriœ@u na Grahovem obBa@i pripravljajo prireditev Praznik slo-venskega filma. V programu bodo spo-mine na za@etke slovenske profesionalnekinematografije soo@ali legendarni Œtef-ka Drolc, Aleksander Vali@, Ivan Ma-rin@ek in Ivo Belec. Dogodek bo obogatilpogovor z ekipo najnovejœega slovenske-ga filma Sre@en za umret. V drugem deluprazni@nega popoldneva pa bo v spominfilmu in lani preminulemu Oskarju Kju-dru skozi pesmi sejal besede Partizanskipevski zbor Pinko Toma¡i@ – Trst. Prire-ditev je umeœ@ena v drugo fazo projektaTematska pot Na svoji zemlji, ki sta ga fi-nancirala Ob@ina Tolmin in Evropskikmetijski sklad za razvoj pode¡elja.

tekst: Olga Zgagafoto: Alenka Zgaga

12 stran 30. septembra 2013POSO@JE dom

pa z evropskim projektom in sredstvi. Ciljje povezati vse ob So@i in pritokih, da bo-sta z roko v roki cvetela kultura in gospo-darstvo, povezana v en œopek s pregovor-no slovensko pridnostjo.

Kot so Ameri@ani profesionalno na-tan@ni in var@ni v svojih poslovnih stikih,tako so v obratnem smislu sproœ@eni indobri potroœniki na dopustu. Vselej paostajajo dosledni pri varovanju zaœ@itenihnaravnih danosti. Zato so bili takoj nav-duœeni nad zavezniœtvom o varovanju re-ke, ko so ga pri Ribiœki dru¡ini Tolmin, kizajema obmo@je zgornjega toka rekeSo@e, napovedali z novo ribogojnico vTolminu. S tem bo RD Tolmin obogatilagojitev te ribe in pove@ala tovrstne kapaci-tete turisti@ne ponudbe.

Poklicni ribiœki vodnik in dober pozna-valec poslovnega tr¡enja, Ameri@an (¡iviv Nem@iji) Matthew Calderaro, ki je lovilribe po vseh najbolj atraktivnih rekah posvetu, je po zadnjem sproœ@enem pote-panju od izvira So@e do, ¡al, njenih zaje-zitev pri akumulacijskih jezerih, ta danprisotnim @asnikarjem odlo@no povedal,da predstavlja zgornji tok So@e, z okoliconajlepœih gora v Julijskih Alpah, tudi zanjprofesionalni izziv. V kolikor bi npr. vdr¡avi New York poznali lepote So@e invse Slovenije ter turisti@no ponudbo zvrhunsko in zna@ilno kulinariko z v eko-loœko neokrnjeni regiji pridelano hrano ternastanitvami v lepo urejenih pode¡elskihapartmajih, ne bi pomiœljali, kam naj gre-do ribarit: ali na kultno reko Salmon river

� Namen Festivala je varovanje rekeSo@e s pritoki, soœke postrvi in lipana

ali na So@o. Zna@ilno za reke v ZDA, ra-zen na Aljaski je, da se ribi@i gnetejo edenob drugem, spijo v divjini v œotorih ali vnevzdr¡evanih turisti@nih sobah. Ponud-ba hrane in preno@iœ@ se z vaœo ne moreprimerjati. Nekateri Ameri@ani menijo,da tudi kriterij »ekoloœko« ne…

Tukaj je tudi œportno letaliœ@e, kjer lah-ko pristane tudi turist iz nekega manjœegaletaliœ@a v bli¡ini in to se izpla@a razviti,saj je skrajœan @as za potovanje turista izrazvitega sveta bolj dragocen kot porabadenarja na dopustu. Zato za te ljudi cenaletalskih kart in cena hotelske nastanitveni problem. Zanesljivo pa je, da je ribolovna So@i in njenih pritokih brez konkuren-ce najlepœi v Evropi. Mno¡ica ribi@ev vZDA, ¡al, vaœe de¡ele ne pozna, toda dol-go ne bo ve@ tako. To bo pomagal spreme-niti s sodobnimi promocijskimi pristopiprek dru¡abnih omre¡ij in atraktivnih fil-mov, kar niti ne pomeni ve@ velikih stroœ-kov.

Zavezniœtvo za So@o se zavzema zaohranitev neokrnjene reke brez velikih

posegov za energetsko izrabo. Poleg tol-minske ribiœke dru¡ine so se mu pridru¡iliKanjoning zveza doline So@e, GIZ raftar-jev doline So@e in ribiœka dru¡ina iz Idrije.Pristop pa obljubljajo œe pri Zvezi ribiœkihdru¡in Slovenije itd. Za vse to se zanimatudi Cipra, ki se prav tako zavzema zaohranjanje rek v Alpah in nevladne orga-nizacije WWF. Obetajo si, da bo prav tozavezniœtvo pripomoglo k ustanovitvi to-vrstne nacionalne organiziranosti kot ci-vilne dru¡be.

V edini za ribiœtvo specializirani trgovi-ni v Poso@ju So@a Fly v Kobaridu, ki je bi-la koordinator kobariœkega festivala, me-nijo, da je na So@i in njenih pritokih œe do-volj prostora za œiritev tovrstnega turizma,zato je pomembno, kaj bodo opazili po-membnega ti ribi@i, ki so iz Amerike v bi-stvu v vlogi oglednikov. Ve@ina njih je la-stnikov ribiœkih trgovin ali agencij. Njihcilj je izboljœanje lastne konkuren@nosti sponudbo tamkajœnjim ribi@em novih kra-jev – turisti@ne destinacije in prodajo pri-merne opreme prav zanje.

Praznik slovenskega filma v Baœki Grapi

Uspel prvi So@aOutdoor Festival

Alpe Adria Trail je koroœka ideja, ki naj bi v smisluvedno bolj popularnih daljinskih poti povezala Ve-

liki Klek (Grossglockner) in Jadransko obalo. V jeseni2011 so tri turisti@ne organizacije,KaerntenWerbung,Slovenska turisti@na organizacija in Turismo FVJ, pod-pisale dogovor o sodelovanju in skupnem razvijanjuprojekta. Prvotna ideja je bila, da bi na slovenskemozemlju sledili poti Via Alpina, nato pa so partnerji pri-sluhnili predlogu in potrdili pot po Dolini So@e. Pot setako pri@ne na ledeniku Pastirica (Pasterce), te@e @ez ce-lo Koroœko in Karavanke v Kranjsko Goro ter prekoVrœi@a v Dolino So@e in nato po Soœki poti do Bovca,pod Boko do Srpenice in mimo Trnovega do Dre¡nice,nato @ez planino Kuhinja in vas Krn v Gabrje in Tolminter @ez Kolovrat v Bene@ijo. V Slovenijo se vrne nazajv Brdih, in te@e naprej po italijanskem Krasu do Devi-na, nato se vzpne nazaj do Lipice in se skozi Glinœ@icospusti do morja (Milje). Pot je razdeljena na 37 dnevnihetap, dolgih od 10 do 20 km, nekateri se jo bodo lotili v

celoti, ve@ina pohodnikov pa najverjetneje po delih.Osnovni potek in oznake poti so bile dolo@ene v lan-

skem letu, letos pa se nadaljuje urejanje in ozna@evan-je. Izdelan je ¡e odli@en portal v œtirih jezikih, na kate-rem je podrobno predstavljena vsaka etapa posebej, za-gotovljen zemljevid in GPS podatki. Izdelan je pro-spekt in vodnik po poti. V vsaki de¡eli partnerici so do-govorjeni za rezervacijski center – za slovenski del po-ti to nalogo opravlja LTO Soto@je.

Za avstrijsko Koroœko je AAT klju@na marketinœkaideja, okrog katere bodo v obdobju œtirih letosredoto@ali vse svoje tr¡ne aktivnosti in temu primer-no vlo¡ili okoli 2.000.000 EUR v promocijo projekta.Svoj del morata zagotoviti tudi Slovenija in FJK. Vsiakterji, ki v projektu sodelujejo, so prepri@ani, da bopot, ki povezuje ledenike, koroœka jezera, So@o, briœkegri@e in Jadransko obalo postala ena izmed najbolj pril-jubljenih pohodniœkih poti. Prvi rezultati v @asu, ko seprojekt œele rojeva in ko pot œe ni v celoti urejena, goto-

vo presega vsa pri@akovanja: imajo ¡e œest rezerviranihskupin, vrsto individualnih rezervacij in informacijo,da si ve@ji del pohodnikov pot organizira kar sam.

Sodelovanje v projektu AAT bo na ra@un partnerstvaz uglednimi sosedi (in tudi na ra@un njihovih finan@nihvlo¡kov) mo@no pove@alo prepoznavnost Doline So@ena mednarodnem zemljevidu turisti@ne ponudbe. NaLTO Soto@je so prepri@ani, da so lepote in atrakcije do-line najmanj enakovredne tistim pri sosedih in da bo taprojekt privabil mnoge nove obiskovalce. Seveda pa jepotrebno opraviti svojo doma@o nalogo, primerno ure-diti samo pot in vso ponudbo ob njej ter zagotoviti, dabo AAT postala naœe izlo¡beno okno.

Janko Humar, LTO Soto@je

Povezovalni projekt Alpe Adria Trail

Ulov postrvi u arhivskem posnetku RDT

˘E DEVETO LETO FESTIVAL »LUKATELCE« s svojo vrhunsko ponudbo prikli@e obiskovalce iz vedno œirœe okolice

V Vol@ah uspela dvomese@na literarna sre@anja Ve@ kot feœta, manj kot festival« je

moto Lukatelc, poimenovanih poLukatelovi doma@iji v Vol@ah,

kjer je pred devetimi leti prvi@, takrat œeen sam vikend, doma@a publika prisluh-nila poeziji in muziki. Danes Lukatelce –ki so skupaj s pogovori Ob knjigi ob So@iin predve@eri festivala Poezija in vinoprerasle v dvomese@no sre@evanje z naj-zanimivejœimi knji¡nimi naslovi in nji-hovimi avtorji, z gledaliœkimi nastopi inglasbenimi ali filmskimi ve@eri –prikli@ejo tudi obiskovalce iz vedno œirœeokolice.

Gostje Lukatelovih popoldnevov inve@erov so znani zgodovinarji, filozofi,

esejisti ter pesniki in pisatelji; njihovepredstavitve obravnavajo ¡ivo in aktual-no snov in poglobljeno odgovarjajo navpraœanja. Tako so letos Lu@ka Kajfe¡Bogataj, Spomenka Hribar, PeterKova@i@ Perœin, Ali ˘erdin, Boœtjan Vi-demœek, dr. Bo¡idar Jezernik, Igor Omer-za in drugi odpirali miselne horizonteskozi ekologijo, zgodovino, politiko alisociologijo. Glasbeni del, ki v preteklostibele¡i tudi taka imena, kot so Katalena,Urœula Ramoveœ in Fantje z Jazbecovegrape, Jani Kova@i@ ali Fake Orchestra, jeponudil nastop violinistke Tine Grego vgotski cerkvici pri svetem Danijelu inzvoke z da Vincijeve renesan@ne harmo-

Lukatelc tudi prizoriœ@e in vzduœje. Prve-ga zaokro¡a Lukatelova doma@ija s tremiprizoriœ@i: lindo, œtalo in guno, ki jo zame-juje potok in zelenje ob njem. Duh starehiœe, njena premiœljena preprostost, zbujanastopajo@im in obiskovalcem ob@utekdoma@nosti. Za vzduœje pa poskrbijo pri-reditelji in gostje kar skupaj, ko raztegne-jo ve@ere v dru¡enje in debate. Lukatelceso – ob sodelovanju vol@anske vaœkeskupnosti, ki pripomore z opremo prire-ditvenega prostora, izvedbenimi mo@miin radodarno prijaznostjo – o@itno naœlerecept: vztrajanje pri resnem konceptu œi-ri priljubljenost.

nike ter na koncu skoraj razdejal nevelikiprostor, v katerega so se hoteli nagnestipremnogi obo¡evalci Iztoka Mlakarja.

Vse bolj pa postaja o@itno, da sta mik

Arhivski posnetek Lukatelc

� Z. D.

Page 13: Giornale Dom

13stran30. septembra 2013 ŒPORT

Preziosa vittoria per la Valnatisonee buona partenza del Real Pulfero

DALLE PRIME GARE SOLO RISULTATI INDICATIVI. Senza derby valligiano il campionato della Lega Calcio Friuli Collinare

� Bepo Qualizza

Era necessaria una vittoria allaValnatisone dopo la sconfittainterna per 2-1 ad opera del SanGiovanni, e l’1-0 ottenuto sul

campo di San Lorenzo Isontino mette ivalligiani in una posizione più tranquillain classifica. Ma è già trepidante l’attesaper il prossimo incontro di questa fine set-timana, che vedrà scendere sul campo, aSan Pietro, l’OL3 di mister Paolo Cencig.Una formazione che non è disposta a fareregali, considerate le mire ambiziose del-la compagine di Faedis, che nella passatastagione ha sfiorato di un nulla l’accessoai play-off.

I campionati del settore giovanile sonoiniziati con le consuete incognite, natura-le conseguenza delle variazioni di età deicalciatori costretti, di anno in anno, acambiare categoria. Un fattore questo checondiziona i risultati ottenuti sul campo.

Per quanto riguarda le nostre formazio-ni, gli Juniores Regionali hanno esorditosul campo della Manzanese dove sonostati sconfitti per 4-2. Si sa che i seggiolainon regalano nulla e sono protagonisti in-contrastati non solo in questa categoria a

La formazione dei Giovanissmi regionali della Valnatisone

dom

� � Na koledar Primorskih gorskih tekov2013 je bil za 7. september v organizacijiPlaninskega druœtva Podbrdo, GRS Tol-min in Ob@ine Tolmin vpisan jubilejni,20. gorski tek Ivana Anderleta na #rnoprst. Na 6,3 km dolgo progo z viœinsko ra-zliko 1300 m se je iz Podbrda podalo133ljubiteljev te discipline. Med njimi je bilokar 23 doma@inov. Na slavnostno obarva-ni zaklju@ni prireditvi na œportnem igriœ@uv Podbrdu so se organizatorji zahvalilive@letnim sooblikovalcem te tekaœke pri-reditve. Najboljœim 20. teka@em so pode-lili medalje in pokale, vsem pa spominskenagrade, pozdravili so tudi kar œtiridesetudele¡encev »Puœeljca gorskih tekov«, kije letos prvi@ povezal gorski maraton œtirihob@in in teke na Ratitovec, Kopa@nico inna #rno prst. PD Podbrdo in TIC Podbrdosta tek skozi @as dvajsetih let predstavilatudi skozi prilo¡nostno razstavo. Mnogiteka@i zatrjujejo, da je #rna prst raj za gor-ske teka@e, zaradi divjega, neizprosnegasveta in gostoljubnosti doma@inov.

OOllggaa ZZggaaggaa (foto Cveto Zgaga)

Jubilejni 20. tek na #rno prst

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Grande attesa per l’imminenteincontro sul campo di San Pietrotra Valnatisone e l’OL3 Faedisdi mister Paolo Cencig

livello giovanile.Vittoria di buon auspicio per gli Allievi

Provinciali che hanno superato l’OL3 conil risultato di 5-3. Un risultato che lasciaben sperare rispetto allo scorso campiona-to, nel quale nulla ha girato per il versogiusto.

Lo scotto tra campionato Provinciale equello Regionale lo stanno pagando i Gio-vanissimi incappati in due pesanti sconfit-te, 10-0 a Tricesimo e 4-0 a San Pietro op-posti all’Union Martignacco. Divario pal-pabile vista la caratura degli avversari e lamancanza di esperienza di gioco a questilivelli.

Il Real Pulfero ha affrontato con il piedegiusto la prima del campionato AmatoriFIGC, con una sconfitta inferta fuori casaal Leon Bianco per 3-0. Di questo gironefanno parte Cerneglons, Amatori La Ro-sa, Remanzacco, Chiopris Viscone e To-rean.

È da notare come le trasferte, almenoquelle della prima fase, non siano distantie questo è un fattore non trascurabile nelbilancio della società e nelle tasche deglistessi giocatori.

Saranno le gare Coop Ca Tolmezzo-Drenchia/Grimacco di Prima categoria e

Savognese-Risano di Seconda categoria adare inizio al torneo della Lega CalcioFriuli Collinare.

Va ricordato che non ci sarà derby val-

ligiano in questo campionato, consideratala promozione del Drenchia/Grimacco ela retrocessione della Savognese, che èscesa in Seconda categoria.

DDOOMMEENNIICCAA 66 OOTTTTOOBBRREE AA SSAANN PPIIEETTRROO AALL NNAATTIISSOONNEE

Domenica 6 ottobre, a San Pietro alNatisone, si terrà l'11° Trofeo Ban-

ca di Cividale, organizzato dalla Ciclisti-ca Forum Iulii. La gara, riservata alla ca-tegoria Juniores della FCI, da quest'annodenominata GP Valli del Natisone - Tro-feo Banca di Cividale, si svilupperà suquel circuito di 12 km, da ripetere 10 vol-te, che nel 2012 ha visto primeggiare perdistacco Seide Lizde, attuale portacolori

della nazionale italiana juniores ai Cam-pionati Mondiali in Toscana. La gara,patrocinata dalla Provincia di Udine edal Comune di San Pietro al Natisone,partirà alle ore 10 da via Alpe Adria aSan Pietro e interesserà le località di Az-zida, Ponte San Quirino, Vernasso, Ocu-lis, Biacis, Cras, Tiglio, San Pietro al Na-tisone. L'arrivo è previsto per le ore 13circa. Seguiranno le premiazioni.

Torna il grande ciclismo

Page 14: Giornale Dom

14 stran 30. septembra 2013DOMA@A KULTURA dom

Ustarih cajtih, pred velikimi uoj-skami prejœnjega stuolietja, somuoj nono an nieki njega parja-telji, sami al’ kupe z drugimi, u

majhanih skupinah za@el’ guzierat po eu-ropskin sviete. Predajal’ so usake sortere@i, ki so jih prenaœal’ u kroœnji na harba-tu, skuoze Avstrijo, Uogarijo an druge eu-ropske de¡ele. Muoj nono Mateu¡ in dru-ga dva, ki sta bla ku on iz Nediœkih dolin,so prehodil’ daj do ni¡je Rusije. Parœli sodo Kavkaza, u miesto Vladikavkaz, an sos parœparanin’ sudmi tan dele@ kupil’ ‘anvelik kos sveta, de bi ga obdieloval’ an ta-kuo genjal’ guzierat.

S tardin dielan so spremenil’ pustoto unjive, varte, sadovnjake. Slu¡il’ so dobresude s predajo kompierja, sierka, riepe,uœenice an takuo napri. Od za@etka, de biimiel’ strieho nad glavo, so nardil’ hiœe, kiso imiele paradane uoz spledenih lesenihrakli. Omautal’ so jih z ilouco an pokril’ sslamo, saj so takuo dielal’ doma. Tudi mismo imiel’ takuo zgrajen senik.

Kàr so se re@i zbuojœale, kier je dielo da-jalo dobro pardielo, je parœu cajt, zadru¡ino nastavit. Takuo se je muoj nonovarnu u Bene@ijo po murozo, ki jo je biupustu doma, jo je poro@iu an peju za sabotja dele@ @ez #arno muorje.

Tan je dru¡ina hitro zrasla z otruoki, kiso se zbieral’ do dvanajstega al’ trinajste-ga. Pa za nasre@o je nono Mateu¡ ostubrez ¡ene, ki je na naglin umarla an pusti-la use majhane otroke brez matere.

Nono se je nazaj varnù u doma@e kraje,s troœtan de bi uœafu kako drugo stvar, ki bidielala za mater buogin otruokan. Stuoruje oznanit s prie¡nice kravarskemu go-spuodu soje te¡ave tu cierkvi , de bi se ka-jœna ¡ena usmilila an si uzela tako te¡komiœijon. Atu je parœla napri mlada Maria-na brez, de bi se upraœala kuo je an kuo bo.Œla je za njin. Ne samuo, tudi poro@ila gaje. Seviede nie imiela dost cajta za pomi-slit, saj ji je biu mo¡, @eglih par lietih, uœe@.

U tistin cajtu tan za Kavkazan je bluousako ro js tvo gnada bo¡ja an je

� Jur Zad tih

Mateu¡ova dru¡ina œe napri rasla lieto zalietan. Zibiela je riedko ostajala prazna.Nono je arzœieru sojo posestvo in zaziduveliko kamanovo an madonovo hiœo. Ta-kuo so nardile tudi druge œtier beneœkedru¡ine, ki so se tan zbrale. Nastala je va-sica ki so jo klical’ »Italijanski Hutor«.

Use je œlo lepuo napri, dokier se je na¡lah use zgubilo an podarlo, kàr je za@elaruska rivolucjon. Od velike dru¡ine je ka-jœan ostu ubit, drugi so se zgubil’ Buogvje kje. Te¡kuo je ratalo ¡ivljenje pod Le-ninan an Boljœevizmu. Tisti ki so mogliso, kàr so uœafal’ dobro parlo¡nost, uteklìan parœli na star duom starœu u Italijo.

Troœtal’ so se, de bojo uœafal’ nomalomeru na tleh sojih starœu, pa je bluo kupast uoz padiele tu vogjie. Nieso œe parœliuoz adnega rivolucjona, ki so se uœafal’tudi doma tu uojskah pod Musolinan, zalon, ki so ratal’ Talijani. Kajœan se je rivuskrit, a so druz’ muorli iti tu@ uojske, ki jihje Duce zakuru. Du Afriki je muoj o@a za-slu¡u sojo parvo italijansko eœperjenco,saj je pogostu pravu, kako huduo uojsko-vanjie je bluo na prestoru Amba Alagi, sajostaja napisano na œuolskih bukvah.

S te¡avo an buj buoga ku kàr je mladaodœla, se je damu varnila tudi Mariana,moja nona. Nona Babuœaka smo jo kli-cal’, sloviensko an rusko kupe.

Z ni@an je muorla nazaj za@et ¡iviet ukoœ@i@u rojstne hiœe. Nje brat ji je biu pu-stu suoj part premo¡enja u Oœnjace, pù

hrama an majhan svinjak u potoke, malodele@ za vasjo Jeœi@je. U tolo majhanohiœco so parœli ¡ivet ona an ciela varstasnuovu, soj ih an t is t ih od parveMateu¡ove ¡ene: Vicen, Mileci, Metilda,Duardo, Marija, Stasik an Giulia.

Nie manjkalo te¡au, kier nieso imiel’grunta, za obdeluvat an je bluo te¡kuouœafat dielo, posebno za nje «Ruse», ki,ku taki, nieso bli lepuo gledani od naœihvasnjanu an usieh Bene@anu. Œtieti so bliza komuniste.

Te¡kuo an dugo bi bluo ¡brat kupe usezgodbe an re@i, ki so se gajale u tistih caj-tih. Za sada moren re@’ samuo kako be-siedo o noni Babuœki.

Puobnen jo, ki je bla ¡e u lietih an kàrsmo jo mi, ki smo bli œele majhani otroc,hodil’ gledat, je bla radodarna z nan’, zakar je mogla. Vidu san jo nimar s tistin fa-cuolan na glavi, spod katerega so par krajglave sijegal’ bieli lasje, ki jih je dost kratparstrajala @ja za uha. Bla je nimar okuo-le furnela, al’ pa sede, ki je kake hruœke al’pa jabuke burla, riezala u koœ@i@e an nasti-kala na œpaj. Kladla jih je suœit gor nadfurnel, kjer so bli pod napo parpetipo@aries @uke¡ni. Na nje je parpenjala ti-ste œtrijene koœ@i@u takuo, de je nimaruonjalo po jabuk’ tu tisti hiœ’.

Vasnjani so pravli, de je ona parva parnaœih krajih za@ela tenfat gobe œtoruke.Od sparvi@ so jih klical’ @ieœpuke. Pogo-stu, kàr jih je bluo puno po hostieh an se-no¡etah, jih je tudi nan ponudla z jejdovopulento. Nimar so mi ble uœe@, @etud’ jekladla notar obiuno @esnaka.

Prù barka nona je bla. Nimar nan jekiek pardala. Zmislen se posebno nje @aj,ki nie mù manjkat. Dar¡ala je nimar go-re@o uodo tu kogomi an tu drugi buj ma-jhani pa mo@an @aj, ki ga je zmeœala annan ponudla, brez pozabit parluo¡t kajœanbiœkotin, ku galeto. Sama jih je pekla tunje starin furnelu, ki je slu¡u tud’ za griethiœico. Toplo je bluo u tisti majhni sobi, kije nie bluo vi@ ku dvajst kuadratnih metru.

(50. – gre napri)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

LLjjuuddjjee vv PPoossoo@@jjuu

Naæa nona Babuækase je iz Vladikavkazavarnila æe buj buoga

Neprijetno sreåanje pod Velikim vrhomV

eliko mladih in starejœih ljudi v Po-so@ju ima veselje do obiskov gora insredogorja nad So@o.

Tudi Leon iz Kobarida spada med ljubi-telje pohodov po naœih planinah in vzponovna skalne vrœace v Poso@ju. S fotoapara-tom, ki je stalni del prtljage v nahrbtniku, seda tudi ohraniti dogajanje na ¡ivih planinahin ovekove@iti ostanke planin, ki so œe v prvipolovici preteklega stoletja pre¡ivljale œte-vilne prebivalce Poso@ja.

Lepega poletnega dne se je odlo@il, da boprosti dan izkoristil za obisk planine Dovc(Dolec) in vzpon na Veliki vrh na Morizni.Avto je parkiral pod Magozdom in se pogozdni poti odpravil do plazovite grape,kjer se lagodna hoja kon@a in pot sprvapo@asi, nato pa se v serpentinah strmo dvi-ga do Huljeve lovske ko@e in naprej naopuœ@eno Magoœko planino Dovc. Kmaluza tem, ko je pre@kal meliœ@e, kjer se je vzadnjem potresu iz gore v dolino vsulo natiso@e ton kamenja in gruœ@a se je pribli¡alzadnji @istini, ostanku seno¡eti, ki jegrmovje in drevje œe nista zarasla.

Z mislimi ¡e visoko v gori je izza podra-sti, ki ga je œe lo@ila do male @istine zasliœal,

� PaÅ

da se nekaj premika. Zaustavil je korak, inpri@akoval sre@anje z dre¡niœko kozo ali ko-zlom, ki se preko leta prosto pasejo v strmi-nah Morizne. Skozi veje odete z listjem jepod potjo ¡e opazil temno senco œe vednoneprepoznavnega obiskovalca. Izgubljena@rna ovca ali gams, ki se je spustil v dolino,da bi se od¡ejal v So@i je Leon razmiœljal, koje po@asi, da ¡ivali ne bi prestraœil stopalsre@anju naproti. Le œe nekaj korakov ga jelo@ilo do kraja, kjer se nad potjo odpre sve-tloba, ko je pred njim ozko pot izza grmov-ja veselo pre@kal mali medvedek, ki na vsosre@o ni opazil zaprepadenega opazovalca.

Pot nadaljeval po strmini jase navzgor, kjerga je po sliœanih glasovih @akal œe nekdo.Morda drugi medvedek ali pa mati med-vedka?

Leon je obstal kot vkopan. Mo¡gani sobliskovito delovali. »Panika! Ne!«

»Bliskoviti beg! Ne!« Prestraœil bi med-vedko, ki ga œe ni zavohala.

V trenutku se je odlo@il. Najhitrejœi in karse da neopazen in nesliœen umik. Hitel je inrazmiœljal, kako pretentati ¡ival, @e bi se taodlo@ila napasti. Odlo@il se je, da bi med be-gom po@asi odmetaval vsebino nahrbtnikasaj bi malica in posamezni predmeti vsaj zatrenutke zagotovo pritegnili pozornostobi@ajno radovedne zveri.

#eprav je sprva hodil naglo, mogo@e tu-di tekel, se je ob@asno ustavil in za trenutekprisluhnil, da bi se prepri@al, @e ga mordazver ne zasleduje. Pot do parkiranega avtase je vlekla neskon@no dolgo, vendar je pri-spel varno z vso prtljago. Sproœ@eno inbrezskrbno je verjetno zadihal œele po vro@ikopeli v doma@i kopalnici. Planino Dovc inVeliki vrh pa je za nekaj @asa umaknil izsvojega programa pohodov in vzponov.

MIESAC OTUBER U NAŒIH DRU INAH

Patroni pomo@niki: Aleksander SauliU petak 11. otuberja je praznik svetega Aleksandra Sauli.Rodiu se je 15. febrarja lieta 1534 u plemenitni dru¡in’ Milanskega

miesta. Biu je zaries dielovan œtudent, keremu bi se lahko odparle usakeurata. Sam pa je odlo@u stopnit u novi red Barnabitu. Bluo je lieto 1551an je imeu samuo 17 liet. Pet liet buj pozno je biu posve@en u maœnika.Kàr je imeu 23 liet, u Pavii, je za@eu tisto, ki naj bi bla njegova karieraku profesor teologije an pridgar. Biu je zlo dobar pridgar, sa kàr je onpridgu, je bluo usaki krat vi@ judi. Parhajal’ so tudi od dele@a, za poslu-œat telega duhounika an profesorja, ki je pridgu s takin velikin karizman.

Imeu je samuo 33 liet kàr je biu imenovan za redounega generalaBarnabitskega reda. Dvie lieta buj pozno ga je pape¡ Pij V. imenovau zaœkofa an poœju u miesto Aleria na Korziko.

U telin kraju, Aleksander je ostu dvajst liet. U telin cajtu je opravuzaries puno diela. Obnoviu je popunoma zapuœ@eno œkofijo, ki je takuoratala pravi zgled za usè.

Buj pozno je zavarnu œkofouski polo¡aj u Genovi an Tortoni. Natuo gaje pape¡ Gregorij XIV. imenovau za nadœkofa u mieste Pavia. Dvie lietapotlè, tentega, ki je biu na pastoralnin obisku u kraju Calosso d’Asti, ujesenskin marzlin predpudnen, je umaru. Bluo je 11. otuberja lieta 1592.Imeu je samuo 58 liet.

Za veliko dielo, ki ga je opravu na Korziki, je Aleksander Sauli poz-nan ku »Apostol Korzike« an zatuo je tud’ nje patron. Pape¡ Pij X. ga jerazglasiu za svetnika 11. di@emberja lieta 1904. Za nimar po@iva ugla¡ovi krsti, u kapeli njemu posve@eni u veliki cierkvi miesta Pavije.

Kajœna ura boParvi dnevi otuberja bojo lepi an son@ni, @eglih buj marzli, posebno

zjutra. Nova luna u saboto 5. otuberja parnese obla@no an mokro uro, pasamuo za kajœan dan. Potlè marzu vietar azgnè magle da¡a.

Parvi kuart lune u saboto 12. parnese jasne an marzle dneve. Puojdetakuo napri za kajœan dan.

U telin miesce se dan skrajœa za 1 uro an 20 minutu.

Son@na uraZadnjo nediejo miesca otuberja se uarnemo na son@no uro. Ob 3. zjutra

prelo¡emo œpere naœih ur adno uro nazaj. Zjutra bomo mogli spat adnouro vi@, pa zvi@er bomo imiel’ adno uro manj dneva.

RadoviednostNimar buj pogostu radi beremo novico, de kajœan vasnjan, kajœan poz-

nan @lovek, ki ¡ivi tle al’ po sviete, je dopunu veliko starost. ˘ivljenje seje zaries podujœalo. Muoramo pa ahtat, ¡e od mladih liet, de zdravjepameti an ¡uota, za kar je naœa muo@, ostane tud kualitetno.

Novica, ki tele dni je bla po gjornalah, prave de ¡ivljenje se ja dujœa,pa de bi ga u¡ivali do konca, muoramo zaries ahtat. Statistika prave, demo¡ ¡ivi do 79 liet, ¡ena pa do 84. Mede¡ina za prit, za kar se more,zdravi do velike starosti, je jest malo an kualitetno, ostat aktiuni an imietnimar kake interese, kako dielo, ki napune dan an prazni cajt. Buojœ gen-jat kadit, @e imamo tako pe@jo, par usakin kosile al’ vi@erij ne pozabitdobar tont zeja an tud sadje. Na stuojmo potlè pozabit, seviede kàr uranan dovoli, iti na sprehod manjku pù ure na dan. Donaœnji dan, takuo kipravejo novi œtudij, je zlo nizka percentual, tistih ki umariejo zauojinfektiunih boliezni. Obratno je pa zlo vesoka percentual tistih ki uma-riejo zauoj boliezni sarca, raka, iktus, diabete, debeluosti an bolieznidihanja. Malomanj 80% judi nad 65 lieti, ima manjku adno telih boliez-ni an 50% jih ima dvie al vi@. Take boliezni postarajo zlo hitro ¡uot anpamet. SZO (svetouna organizacjon zdravja) prave, de vi@ ku 40% rakuan 80% boliezni sarca, iktus an diabete, bi na bluo, @e bi judje ahtali, naprimier, na jedila, kajenje an bi se gibal’ buj zvestuo.

Za zbuojœat ¡ivljenje je œe zlo important dat’ dielo pameti, ku na pri-mier brat an dielat use kar na parpusti de »zaspije«. Use tuole pomagadat ne samuo »vi@ liet ¡ivljenju, pa@ pa vi@ ¡ivljenju lietan«.

RICETA

➔ Torta z grazdujanNucamo pù kila arde@ega an sladkega grazduja, 1 eto cukerja, 2 eta an

pù uœeni@ne moke, 1 buœtino vaniline, pù buœtine fece, 1 eto masla, 1taco mlieka, 1 ice, pù eta suhega grazduja, 2 ¡lice @arnega cukerja.

Parvo rie@ operemo grazduje an denemo zarne tu posodo, kjer jihumieœamo kupe z 2 ¡lican’ cukerja. U drugi posodi zbutamo ice z osta-lin cukerjan, umieœamo useni@no moko, vanilino, feco, arzstajeno masloan mlieko, grede ki lè napri mieœamo takuo, de na koncu testuo ostanegladko. Na zadnjo umieœamo œe zarne grazduja an tud’ suhega grazduja,ki smo ga priet diel’ za malo cajta tu mija@no uodo an lepuo stisinli.

U ¡e obiejeni an potroseni z useni@no moko posodi za foran, usujemonaœo parpravo an jo lepuo uglihamo.

Po varh potrosemo œe @arni cuker an denemo u ¡e gorak 180° foranparbli¡no za 40 minut.

� Loretta Primosig

Page 15: Giornale Dom

15stran30. septembra 2013 KAPLAN MARTIN @EDERMAC 60.risbe: MORENO TOMASETIG

besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - »MOLITE ZAME«

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel 1933, quando il fascismo vietò l’uso dello sloveno. In questa puntata: dopo aver predicato in sloveno, don Åedermac si sente prostrato e a fatica procede nella celebrazione della messa. Avviandosi in sacrestia raccomanda ai fedeli di pregare perlui. La gente fuori della chiesa commenta l’accaduto e guarda con commozione il cappellano che malfermo si avvia verso la canonica accompagnato dalla sorella Katina. Sprofondato nella poltrona sente salire la feb-bre. Desidera rimanere da solo nella fredda stanza. Fa freddo anche fuori, portati dal vento i primi fiocchi di neve si poggiano sulle foglie che non erano ancora cadute dagli alberi.

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji poprepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæa-vat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabi-nierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudiposluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vier-niku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplanhuduo zboleu. Ozdravu je poåaso… En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu,naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuove-di slovenskega jezika se niesta mogla uprieti ne on ne papeœ. Åedermac je pa izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Kàr je paræu v Vrsnik ga je åakala skupina moœ.Od njih je zviedu, kuo so æle stvari, kàr so faæisti paræli puonj in je on uteku. Doma ga je parjela velika œalost in skarb. Æu je obiskat famoætra Severja, kateremu je odparu sarce. Sever mu je svetovau:»Pridgi po slovensko!« In takuo se je zgodilo. Naslednjo nediejo je po branju evangelija govoriu po slovensko in ljudem parporoåiu, naj ljubijo materni jezik in ga varjejo kot veliko bogatijo.

dom

60 - GRE NAPREJ

KÀR JE ÆU V ZAKRISTIJO, DE SI OBLIEÅE MAÆNO OBLAÅILO, GA JEPARJELA SLABUOST. SEDNU JE IN Z ROKO PODPARU GLAVO. MOTILO

MU SE JE IN MU JE V GLAVI ÆUMIELO

V RESNICI PA SE JE BAU, DE NA BO MOGÙ. DE BI LE PARÆU DOKONCA MAÆE, POTLÈ NAJ SE ZGODI PO BOŒJI VOLJI

VAS BLIED JE PARÆU PRED UTAR. TRESU SE JE. MED MAÆO GA JE ÆEDVAKRAT OBÆLA SLABUOST, DE JE MUORU ZA MINUTO POÅIVAT

PO MAÆI LJUDJE SE NIESO HITRO RAZKROPIL’ PO VASI KU PO NAVADI. STALI SO PREI CIERKVIJOIN GLEDAL’ ZA NJIM, KI JE ÆU PRUOT FARUŒU. KATINI NIE PUSTU, DE BI GA PODPIERALA. NIÅ!

KÀR JE VZEU KELIH IN TEU ITI V ZAKRISTIJO, JE ÆE ANKRAT POGLEDU PO LJUDEH.NASTALA JE MINUTA ŒALOSTNEGA MOUKA. ŒENSKAM JE ÆLUO NA JOK

ÅEDERMAC JE OSTÙ SAM. IZBA NIE BLA ZAKURJENA, MEDSTIENAMI JE BLUO HLADNO, DE SE JE MUORU OGARNIT ÆE

SUKNJO. TUD ZUNA JE BLUO MARZLO. ZAÅEU JEPARLETAVAT SNIEG NA LISTJE, KI NIE BLUO ÆE ODLETIELO.

ZUNA IN V IZBI SE JE ÅÙ ZIMSKI HLAD.ÅEDERMAC SE JE STRESU, ÅETUD JE ÅÙ TREÆIKO

PO TELESU IN GA JE ŒGALO V OÅEH

ÅEDERMAC JE NA POU SEDEU, NA POU LEŒU V NASLANJAÅU IN GLEDU V OKNO. POÅIVUJE. KATINA MU JE PARNESLA ÆKUODIELCO KAFÈ. PRED NJIM JE STALA IN GA PROSILA, NAJ

GRE NA PASTIEJO. NE, NA BO ÆU NA PASTIEJO, SADA NE

MOLITE ZAME. BUOG Z VAMI!

DONAS PAR MAÆI JE BLUOTAKUO NENAVADNO …

KAJ STOJIÆ IN LE GLEDAÆ?BIEŒ’ DIELAT TVOJE OPRAVILA.

NE STUOJ SKARBIET ZAME

AL BOTE MOGÙ ITINAPREJ?

ZAKÌ NE? SEVIEDE BOMMOGÙ

KAKUO SE ÅUJETE? NIE HUDIEGA. SADAGREM MAÆAVAT

Page 16: Giornale Dom

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00,13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskegatiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provincoVsako saboto ob 12.00 iz Rezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««.Vsako saboto ob 14.10 »NNeeddiiœœkkii zzvvoonn«« iz ¡ivljenja Beneœkih judi.Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »»TTaamm,, kkjjeerr ttee@@ee bbiissttrraa BBeellaa««.

16 stran 30. septembra 2013ZADNJA STRAN

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

TTeekk’’ ss ppiissaann llee¡¡ii,, zz bbuuhhaammii uussttaanneeNEDIÆKEDOLINE•• VVAABBIILLOO NNAA KKOOSSIILLOO

--oodd 2288.. œœeetteemmbbeerrjjaa ddoo 88.. ddii@@eemmbbeerrjjaapokuœanje tipi@nih doma@ih jedil u 18gostilnah u Nediœkih dolinah anIdarski dolini (beri na strani 5) Info: www.invitoapranzo. it.

•• PPLLAANNIINNSSKKAA DDRRUU¡¡IINNAA BBEENNEE@@IIJJEE

-- uu ssaabboottoo 2288.. œœeetteemmbbeerrjjaa, kupe sPlaninskin druœtvom Kobarid,19. tradicionalni pohod Breginj(Slo)- Breœki Jalovec - Brezje (Ita).Se uœafate ob 7. uri u Breginju.Info: Luisa, 0432709942Vasja Bric, tel. 0038641337379;-- oobb ssrriieeddaahh aann ppeettkkiihh,, oodd 1199.. ddoo 2200..telovadba-ginastika u palestrisriednje œuole u Œpetru. Upisajta sedo 27. setemberja. Info: Flavia,0432727631, Daniela, 0432714303

•• PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO CCAAII

-- uu nneeddiieejjoo 66.. oottuubbeerrjjaa ekskurzijaSentieriNatura, rinka na Palcoda anTamar iz kraja Tramonti di Sotto;-- uu nneeddiieejjoo 1133.. oottuubbeerrjjaa Burnjak, kibo u Sauodnji par Veliki jamiwww.caicividale.it/“Val Natisone”

•• UUTTAANNAA -- GGOORREENNJJ TTAARRBBIIJJ-- 2288.. aann 2299.. œœeetteemmbbeerrjjaaGobe u naœi de¡eli an u Nediœkihdolinah (beri program na 5. strani)

•• VVAARRTTAA##AA ((TTaarr@@mmuunn))Agregacijski center La Sorgente-- uu ppeettaakk 2277.. sseetteemmbbeerrjjaa,, oobb 2200..0000bojo pokazal’ film L’uomo di Stregna(ki je lieta 2007 parjeu parvo nagradoAlpi Giulie Cinema), re¡ija PaoloRojatti, igrajo Eugenio Tomasig“Genio” an vasnjani s Sriednjega;-- uu ppeettaakk 44.. oottuubbeerrjjaa,, oobb 2200..0000Il gambero rosso della Louisiana:minaccia alla biodiversità in Fvg.Temo bojo predstavil’ TizianoScovacricchi (raziskovalec Cnr),pokazal’ bojo dokumentar Alieni tranoi (25 minut), Luciano Mottes boguoriu o rakih u Nediœkih dolinah;-- uu ssaabboottoo 55.. oottuubbeerrjjaa,, oobb 2200..0000bojo odparli razstavo ˘ivljenje podTriglavom-Alle pendici del Tricorno.Po odpartju bo pargrizek. Razstava, zakero skarbi Planinska zveza Slovenije(sodeluje Planinska dru¡ina Bene@ije)bo odparta do petka 18. otuberja

•• PPOODDBBUUNNIIEESSAACC-- uu nneeddiieejjoo 2299.. œœeetteemmbbeerrjjaa bo Pohodmiru. Ob 9.30 odhod iz Podbele,okuole 12. ure se pride na Œtupco, kjerbo paœta an muzika. Pohod je za use.Parpravlja Podbunieœki kamun,sodeluje Planinska dru¡ina Bene@ije

•• ##AARRNNII VVAARRHH-- uu nneeddiieejjoo 2299.. sseetteemmbbeerrjjaa,, oobb 1166..0000u kraju, ki le¡i na poti, ki iz #arnegavarha peje u kraj Farkadice bokoncert, godu bo Accordion group4-8 8-16 z Aleksandrom Ipavcem,potlé griljata an veselica. Se pla@a15 euro. #e bo slava ura koncert bou gostilni Taverna fiorita u Barnasu

•• AA˘LLAA-- uussaakkoo nneeddiieejjoo mmiieessccaa oottuubbeerrjjaau industrijski coni bo Burnjak, ki gaorganiza komitat Klenje. Sodelovala boKaritas s predajo sla@in ubogime

•• GGRREEMMOO NNAA JJEESSEENNSSKKII KKMMEE@@KKII AANN

GGOOZZDDAARRSSKKII SSEEJJEEMM UU KKRRAAJJ KKOOMMEENNDDAA

-- uu ssaabboottoo 1122.. oottuubbeerrjjaaGremo u Komendo (Slo) ob 6.45 izŒpietra, ob 7. iz #edada, dopudanogled sejma, kosilo u Medvodah anpopudan ogled kmetijstva. Za seupisat: Kme@ka zveza (od pandiejkado sabote, 8.30-12.30), 0432/703119

•• GGRREEMMOO UU IISSTTRROO

-- uu nneeddiieejjoo 2200.. oottuubbeerrjjaaGremo odkrivat glagolitsko kulturo

u kraje Buzet, Roc an Hum, tartufeu Motovun. Iz Œpietra gremo ob7.uri, se uarnemo okuole 20. ure. Zaautobus an kosilo se pla@a 45 euro.Upisovanje do 12. otuberja,pokli@ite na Inac, tel. 0432703119.Parpravlja Srebrna kapja

•• LLIIEESSAASlovensko stalno gledaliœ@evabe na jesenski program zitalijanskimi nadnapisi (sopratitoli):-- uu ppeettaakk 1188.. oottuubbeerrjjaa,, oobb 2200..0000bo komedija »Ne sprehajaj se novendar @isto naga! / Ma non andarein giro tutta nuda!«, re¡ija AlenJelen. Predstauli bojo tudi gledaliœkosezono u Bene@iji

TERSKEDOLINE•• BBAARRDDOO-- 1122.. aann 1133.. oottuubbeerrjjaaBurjanka, praznik kostanja(beri na strani 5)

KANALSKADOLINA•• BBIILLAA ((RREESSIIUUTTTTAA))-- uu nneeddiieejjoo 66.. oottuubbeerrjjaabo praznik kmetijstva. Od 9. do 18.ure bo merkatin diel obartniku anartistu, doma@ih dobruot anpardielku. Parpravja kamun Bila

POSOÅJE•• KKOOBBAARRIIDD-- uu ssrriieeddoo 22.. oottuubbeerrjjaa,, oobb 1199..0000u prestorih Fundacije Poti miruDruga@en narod, lo@en od Furlanije,ki si vlada sam. O samoupraviNediœkih dolin u cajtu BeneœkeRepublike (1420-1797) bo govorilaInes Beguœ iz Univerze naPrimorskem

•• KKOOBBAARRIIDD-- uu ssaabboottoo 55.. oottuubbeerrjjaa 22001133

bo Jestival œtrukjev in krapcev cieudan na Kobariœkem placu

•• FFEESSTTIIVVAALL PPOOHHOODDNNIIŒŒTTVVAA

-- ddoo 66.. oottuubbeerrjjaa pohodi z vodi@i,lepote narave an monumenti starihcajtu, ogled muzeju, razstave ankonference. www.dolina-soce.com

UU PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’ PPRRIIRREE--DDIITTVVEE DDOO KKOONNCCAA OOTTUUBBEERRJJAA.. PPOOŒŒJJAAJJTTEE OOBBVVEE--SSTTIILLAA DDOO 77.. OOTTUUBBEERRJJAA NNAA NNAASSLLOOVV

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555SSUULL PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO GGLLII

AAPPPPUUNNTTAAMMEENNTTII FFIINNOO AA FFIINNEE OOTTTTOOBBRREE..IINNVVIIAATTEELLII EENNTTRROO LLUUNNEEDDÌÌ 77 OOTTTTOOBBRREE..

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIK

DIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICE

MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONE

UPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VV SSAABBOOTTOO OOBB 2211..3355 IINN VV NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

Postani naœ prijateljDiventa nostro amico

dom

Naro@nineNaro@nineAbbonamentiAbbonamenti

Najbolj brano na naœi spletni straniNajbolj brano na naœi spletni straniI più letti sul nostro sito internetI più letti sul nostro sito internet

LLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166

PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300

SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200

EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255

SSVVEETT//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreenntteeppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 7744000000001100 00881155 009955 BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV

NNaa sspplleettnnii ssttrraannii wwwwww..ddoomm..iitt vvssaakk ddaann nnoovviiccee iinn pprriirreeddiittvvee

SSttoolleettnniiccaa pprrvvee ssvveettoovvnnee vvoojjnneeCCeenntteennaarriioo ddeellllaa pprriimmaa GGuueerrrraa mmoonnddiiaallee aall vviiaa

PPaarrhhaajjaattaa nnoovvaa kkoommiissaarrjjaa ggoorrsskkiihh sskkuuppnnoossttiiCCoommuunniittàà TToorrrree,, NNaattiissoonnee ee CCoolllliioo aa RRooccccoo

QQuuaattttrroo tteemmppoorraa aa MMoonntteeffoossccaaKKuuaattaarriinnccaa vv ##aarrnneemm vvaarrhhuu

MMaaœœaa ppoo sslloovveennsskkoo 8800 lleett ppoo pprreeppoovveeddiiAA SSaann PPiieettrroo ttoorrnnaa llaa mmeessssaa iinn sslloovveennoo

NNaattee@@aajj zzaa kkoo@@oo nnaa SSoollaarrjjeehhRRiiffuuggiioo SSoollaarriiee cceerrccaa ggeessttiioonnee

1

2

3

4

5

PPPPRREEVVOODDIIRREEVVOODDIITTTTRRAADDUUZZIIOONNIIRRAADDUUZZIIOONNII

PREVODI VSEH VRST IN LEKTORIRANJE TEKSTOVSTROKOVNO, HITRO, NATAN@NO, PO PRIMERNI CENI,ZANESLJIVO IN ZAUPNO IZ ITALIJANŒ@INE V SLOVENŒ@INOIN OBRATNO NA 348 5165977ALI E-MAIL: [email protected]

TRADUZIONI PER OGNI ESIGENZA E REVISIONE TESTIDALL'ITALIANO ALLO SLOVENO E VICEVERSA: QUALITÀDELLE PRESTAZIONI, AFFIDABILITÀ, PRECISIONE,RAPIDITÀ DI CONSEGNA, AL GIUSTO PREZZO;CELL. 348 5165977O MAILTO: [email protected]

SSVVEETTAA MMAAŒŒAA PPOO SSLLOOVVEENNSSKKOO

Usako saboto ob 19. uri u farni cierkvi u Œpietru.