geografija balkana in njegovega obrobja

GEOGBALKA

9 789612 378097

ISBN 978-961-237-809-7

GEOGBALKAGEOGBALKAGEOGGEOGBALKAGEOGBALKAGEOGGEOGBALKAGEOGBALKAGEOGBALKAGEOGGEOGBALKAGEOGBALKAGEOGBalkan je ena od evropskih

makroregij, gospodarsko šib-kejši, politično razdrobljen, naravno pester, kulturno ra-znolik in politično dinamičen svet med Jadranskim, Črnim in Sredozemskim morjem, ki se široko naslanja na Srednjo Evropo. Učbenik je namenjen študentom geografije in vsem, ki si želijo nekoliko obširnejše-ga pogleda na prostor in druž-be Balkana. Vsebinsko je raz-deljen na štiri glavne dele. V prvem so predstavljene njegove fizičnogeografske značilnosti, drugo je posvečeno pregledu prebivalstva, tretji del obravna-va politične in še posebej geo-politične dimenzije Balkana, četrti pa se posveča predvsem gospodarsko-geografskim te-mam. Za boljšo predstavljivost posameznih tematik je med be-sedilom več kart in preglednic.

JERNEJ ZUPANČIČ (1963) je izredni profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava kulturno, socialno in politič-no geografijo ter Geografijo Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. V ospredju njegovega raziskovalnega zanimanja so predvsem tematike narodnega vprašanja, manjšin, medna-rodnih selitev in diaspore ter kriznih območij. Omenjena področja povezuje še eno – namreč geopolitika. Svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec Inštitu-ta za geografijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozne-

je pa Inštituta za narodnostna vprašanja. Leta 2002 je bil go-stujoči profesor na univerzi v Celovcu, Avstrija. Na Filozofski fakulteti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil predstojnik Oddelka za ge-ografijo, v letih 2009-2013 pa predsednik Sveta OHK. Vodil je štiri temeljne, sedem ciljnih, deset aplikativnih, en mednaro-dni in osem bilateralnih projek-tov. Njegova bibliografija obse-ga prek 400 enot. Je tudi član uredniških odborov petih revij. Kot član strokovnih svetov pri vladnih institucijah je deloval na področju Slovencev po svetu in romskega vprašanja. JE

RNEJ

ZUP

ANČI

Č: G

EOGR

AFIJ

A BA

LKAN

A IN

NJE

GO

VE

GA

OB

RO

BJA

JERNEJ ZUPANČIČ

GEOGRAFIJA BALKANA IN NJEGOVEGA OBROBJAOddelek za geografijoLjubljana 2015

Geografija_balkana_naslovka_FINAL.indd 1 5.2.2016 8:45:58

Jernej Zupančič

Ljubljana 2015

GEOGRAFIJA BALKANA in njegovega obrobja

Geografija_balkana_FINAL.indd 1 4.2.2016 15:03:17

GEOGRAFIJA BALKANA in njegovega obrobja

Avtor: Jernej Zupančič

Recenzenta: Boštjan Rogelj, Marko Krevs

Lektorica: Damjana Kern

Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau

Slika na naslovnici: riževa polja pri Kočanih, Makedonija (foto: Jernej Zupančič)

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Oddelek za geografijo

Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin

Oblikovna zasnova: Jana Kuhar

Naslovnica: VBG d. o. o.

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2015

Prva izdaja

Naklada: 300 izvodov

Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

913(497)(075.8)

ZUPANČIČ, Jernej, 1963- Geografija Balkana in njegovega obrobja / Jernej Zupančič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015

ISBN 978-961-237-809-7

283344384


3Kazalo

Kazalo

Predgovor ....................................................................................................................................................... 9

1 Uvod .............................................................................................................................................................11

1.1 Pojem in ime Balkana .............................................................................................................11

1.2 Obseg Balkana ...........................................................................................................................14

2 Fizičnogeografske značilnosti Balkana...................................................................................17

2.1 Geološki razvoj in kamninska zgradba Balkana ............................................................17

2.2 Velike naravnogeografske enote ozemlja med Podonavjem in Sredozemljem .........22

2.2.1 Splošne oznake površja Balkana ...............................................................................22

2.2.2 Dinaridi ...............................................................................................................................23

2.2.3 Šarsko – Pindsko gorstvo in sosedstvo ...................................................................32

2.2.4 Rodopski masiv ...............................................................................................................34

2.2.5 Balkanski gorski masiv s sosedstvom ....................................................................38

2.2.6 Karpatski gorski lok .......................................................................................................39

2.2.7 Panonska kotlina s Transilvanijo ...............................................................................42

2.2.8 Vlaška nižina z Dobrudžo in Moldavijo ..................................................................46

2.3 Podnebne značilnosti balkanskih pokrajin .....................................................................48

2.4 Prst, rastje in živalstvo Balkana ............................................................................................51

2.4.1 Prst Balkana ......................................................................................................................51

2.4.2 Rastje Balkanskega polotoka .....................................................................................53

2.4.3 Živalstvo na Balkanu .....................................................................................................55

2.5 Vode Balkana ..............................................................................................................................59

2.5.1 Reke .....................................................................................................................................59

2.5.2 Jezera .................................................................................................................................62

2.5.3 Močvirja in barja .............................................................................................................65

2.5.4 Geografske značilnosti morij ob Balkanskem polotoku ...................................68

3 O prebivalstvu Balkana .....................................................................................................................75

3.1 Demografske značilnosti prebivalstva držav Balkana .................................................78

3.2 Verska sestava prebivalstva balkanskih držav ................................................................84

3.3 Etnična podoba Balkana ........................................................................................................90

3.3.1 Balkanski nedržavni narodi in etnične skupnosti .............................................100


4 Geografija Balkana in njegovega obrobja

4 Selitve prebivalstva na Balkanu skozi čas ...........................................................................103

4.1 Starejši selitveni tokovi na Balkanu ..................................................................................103

4.2 Čezmorske selitve in oblikovanje diaspor .....................................................................108

4.3 Politični eksodusi v 20. stoletju ..........................................................................................110

4.4. Sezonstvo in zdomstvo – značilen tip selitev z Balkana ..........................................115

4.5 Sodobni selitveni tokovi .....................................................................................................117

5 Poselitev in naselja Balkana .........................................................................................................121

5.1 Uvodne misli o naseljih na Balkanu ................................................................................121

5.2 Podeželska naselja .................................................................................................................122

5.3 Mestna naselja in urbanizacija ...........................................................................................130

6 Političnoteritorialni razvoj Balkana .........................................................................................143

6.1 Uvodne misli o teritorialnosti Balkana ............................................................................143

6.2 Oblikovanje grških antičnih državnih tvorb .................................................................145

6.3 Učinki rimskega imperija na antični prostor Balkana ...............................................146

6.4 Bizantinska država in oblikovanje poznoantičnega političnega jedra ................147

6.5 Fevdalne države Balkana in oblikovanje političnih entitet .....................................148

6.6 Obdobje turške prevlade ter orientalizacija Balkana .................................................150

6.7 Etnični in politično-teritorialni procesi ter oblikovanje nacionalnih držav .......152

6.8 Kratek oris razkroja Jugoslavije .........................................................................................165

6.8.1 Posledice medetničnih spopadov na prostoru nekdanje Jugoslavije ......168

6.8.2 Postkrizne situacije na prostoru nekdanje Jugoslovanske federacije .......171

6.8 Politično-teritorialno drobljenje balkanskega roba: Moldavija in Ciper ............172

7 Totalitarne družbene ureditve, njihove posledice ter proces tranzicije ....... 1737.1 Nastanek socialističnih sistemov in blokovske polarizacije na Balkanu .............173

7.3 Proces tranzicije in njegove družbene in prostorske posledice .............................181

8 O geopolitiki Balkana: kritična refleksija spreminjajočega se političnega zemljevida ozemlja med Donavo in Sredozemljem .........................187

8.1 Oblika in ustroj držav Balkana ............................................................................................187

8.2 Dvodržavnost kot posebnost politično-teritorialne organiziranosti narodov na Balkanu ...............................................................................................................193

8.3 Administrativna ureditev držav Balkana in njegovega obrobja ............................197

8.4 Problem perifernosti ..............................................................................................................203

8.5 Funkcije balkanskih teritorijev in akvatorijev ..............................................................211


5Kazalo

9 Gospodarski predgled Balkana .................................................................................................217

9.1 Šibki tretji krak Južne Evrope .............................................................................................217

9.2 Gospodarska struktura in procesi na Balkanu ..............................................................218

9.3 Naravni viri Balkana ...............................................................................................................220

9.4 Rudno bogastvo in fosilni energetski viri Balkana ......................................................224

9.5 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ...................................................................................228

9.6 Rudarstvo in energetika držav Balkana ..........................................................................240

9.7 Industrija na Balkanu .............................................................................................................247

9.8 Trgovina, oskrba in finančne storitve ..............................................................................252

9.9 Promet in prometno omrežje Balkana in njegovega sosedstva ............................256

9.10 Turizem na Balkanu .............................................................................................................263

Literatura in viri .......................................................................................................................................275

Statistični viri ...................................................................................................................................290



Seznam tabel

Tabela 1: Največja naravna jezera na Balkanu 64

Tabela 2: Število prebivalcev in gostota poselitve držav Balkana in njegovega obrobja 78

Tabela 3: Naravni prirastek, pričakovana starost in starostna sestava prebivalstva držav Balkana (2012) 79

Tabela 4: Izbrane demografske značilnosti držav Balkana 81

Tabela 5: Pismenost in izobraževanje prebivalstva v državah Balkana (v %) 82

Tabela 6: Dostop prebivalstva do sanitarij in pitne vode ter izdatki za zdravstvo (v %) 83

Tabela 7: Izbrani kazalci socialnih razmer v državah na Balkanu 84

Tabela 8: Verska sestava prebivalstva držav Balkana (v %) 85

Tabela 9: Pregled narodne sestave prebivalstva držav na Balkanskem polotoku 2010-2012 95

Tabela 10: Glavna mesta in delež urbanega prebivalstva v državah Balkana (2012) 131

Tabela 11: Večja mesta v državah Balkana in njegovega obrobja 141

Tabela 12: BDP glede na dejavnost v državah Balkana (2013) 217

Tabela 13: Obseg kmetijskih in gozdnih površin v državah Balkana (v km2) 221

Tabela 14: Razmerja med zemljiškimi kategorijami v državah Balkana in njegovega obrobja. Podatki in ocene po državah (2002-2009) (V %) 229

Tabela 15: Pridelava različnih kmetijskih pridelkov v državah Balkana in njegovega obrobja 233

Tabela 16: Število živine in ulov ter prireja rib v državah Balkana 236

Tabela 17: BDP in delež zaposlenih po sektorjih dejavnosti (2013) 248

Tabela 18: Struktura uvoza držav Balkana in njegovega obrobja (2013, v odstotkih) 252

Tabela 19: Struktura izvoza v državah Balkana in njegovega obrobja (2013, v odstotkih) 253

Tabela 20: Pregled nekaterih rečnih pristanišč glede na letni pretovor blaga 259

Tabela 21: Pregled pomorskega prometa v lukah Balkanskega polotoka glede na vrsto tovora 260

Tabela 22: Najbolj prometna letališča na Balkanu leta 2014 263

Tabela 23: Število tujih turistov v državah Balkana in njegovega obrobja leta 2013 266


7Seznam kart

Seznam kart

Karta 1: Pregledna karta Balkanskega polotoka 16

Karta 2: Tektonske enote in razvoj površja Balkana 21

Karta 3: Starost kamnin na Balkanu 31

Karta 4: Titelski breg v Vojvodini (Srbija), značilna puhlična tvorba 44

Karta 5: Albanska obalna ravnina je rezultat rečne akumulacije 60

Karta 6: Verska pripadnost prebivalstva na Balkanu 88

Karta 7: Narodna sestava prebivalstva na Balkanu 91

Karta 8: Množične nasilne selitve na Balkanu v 20. stoletju 114

Karta 9: Delovne selitve ter oblikovanje diaspor balkanskih narodov 116

Karta 10: Tipičen tloris kolonizacijskega naselja v Banatu (Srbija) 126

Karta 11: Velike gručaste vasi ob Spodnji Moravi (Srbija) 128

Karta 12: Območja manjšin, spopadov in oblikovanja začasnih političnih tvorb v bližnji preteklosti na Balkanu 164

Karta 13: Politična karta Balkana in njegovega obrobja 192

Karta 14: Administrativna členitev držav Balkana 199

Karta 15: Mesta, središčna in periferna območja na Balkanu 210

Karta 16: Rudno bogastvo in energetski viri držav Balkana in njegovega obrobja 227

Karta 17: Glavni tipi rabe tal na Balkanu 230

Karta 18: Kmetijstvo na Balkanu 238

Karta 19: Glavne prometne povezave na Balkanu 257

Karta 20: Privlačna turistična območja na Balkanu 265

Karta 21: Zavarovana območja na Balkanu 270


9Predgovor

Predgovor

Ob »bolonjski« prenovi študija smo se odločili za enoten predmet Geografije Evro-pe (z Rusijo). Posebnega gradiva v slovenščini ni bilo. Stanje je bistveno popravila izdaja Rebernikove »Fizične geografije Evrope«, a le za fizičnogeografski, ne pa tudi za družbeni, gospodarski in politični pregled nad Slovencem bližnjo regijo. Starejša literatura se nanaša skoraj izključno na Jugoslavijo, druge balkanske države so bile precej skromno prikazane. Marsikatera od teh (sedaj že primerno postaranih) edicij iz sedemdesetih in osemdesetih let je po drugi strani dober vir spoznanj o ustroju, miselnosti in končno tudi prostoru takratne jugoslovanske federacije in socrealistič-ne miselnosti nasploh. Študent mora zato poseči predvsem po ameriških edicijah (kljub odličnim nemškim, francoskim in italijanskim študijam; žal le manjši del štu-dentov posega po tej literaturi) oziroma pisano v angleščini. Ameriški zorni kot na Balkan pa je specifičen, ob odličnih analizah in pronicljivih prikazih je tudi poplava gradiva, v katerih je imidž Balkana prej poljudna folkloristika kot resen prikaz. Delo-ma je balkanski populizem dosegel tudi slovenske vrste v več disciplinah.

Na področju geografije Evrope se je doslej čutilo – kljub številnim virom podatkov in raznolikih informacij – pomanjkanje sistematičnega geografskega prikaza. Edino za Evropo so se regionalizacije v zadnjih dveh desetletjih precej spreminjale, kar je begalo (in še vedno!) zlasti šolnike, ki so želeli enostavno raz-lago o tem, kaj sploh obsega Evropa. Uveljavljanje Evropske unije od 1992 dalje je postavilo Evropo na svetovno karto kot bolj enotno: kot taka se je tudi sama razglašala. Države, ki še niso prešle evropskega združevalnega praga, so hitro po-stale »druga« Evropa. To je veljalo predvsem za neintegrirani del na jugovzhodu celine. Nekoč »Jugovzhodna« je hitro in brez posebnega sramu prevzela (in so ji seveda nadeli tudi drugi) svoje staro, bojda dolgo nekoliko slabšalno ime: Balkan. In ko na evropska vrata (EU) že več desetletij neuspešno trka Turčija, se utegne percepcija Evrope še dodatno zaplesti. Drugo vprašanje pa je razlaga pol stoletja kristalno jasnega izraza »Vzhodna« Evropa, od katere so ostali nekateri deli nek-danje Sovjetske zveze, medtem ko so Poljska, Čehoslovaška in Madžarska (da o Vzhodni Nemčiji sploh ne začenjamo razmišljati) postale – Srednja Evropa. Težav s pojmovanjem nekako ni konec, že na primeru Balkana ne. Na videz banalno vprašanje preneha biti enostavno, ko je iz medijev tudi študent geografije pogo-sto bombardiran z izrazom npr. »Zahodni Balkan« (ker je povsem operativna ge-opolitična zadeva), v šoli pa gre obravnava seveda lepo po t. i. »naravnih« mejah. Tudi izraz »Balkan« je dolgo predstavljal pejorativizem in so se ga pisci izogibali ter iskali za to različne razlage. Edino stara dobra geografska zamejitev Evrope z Azijo je ostala lepo na Uralu, Kavkazu in ob Bosporskem prelivu, medtem ko se



je pojem »južne«, »vzhodne« in »jugovzhodne« Evrope v zadnjih desetletjih ne-kajkrat spremenil. Regionalizacija je pragmatičen odraz gospodarskih, kulturnih, političnih in drugih percepcij do določeno zamejenega prostora.

Ta pragmatizem je bil eno od izhodišč pri postavljanju koncepta tega dela. Spremenljivost pojma »Balkana« ne omejuje, pač pa daje interpretativno svo-bodo opredelitvi obsega obravnavanega prostora. Balkan je najprej »tretji« del Južne Evrope, ki jo tvorijo trije polotoki: Iberski, Apeninski in »naš«, Balkanski, skupaj s pripadajočimi arhipelagi, ki bi po svoji legi sicer bolj sodili kam drugam (mislim predvsem na Kanarsko in Azorsko otočje, pripadajoča »iberski« Evropi, pa tudi velike otoke in mala otočja v sklopu »apeninskega« dela evropske celine). Pri tem sta merili »vsebina«, torej lastnosti, in »forma« t.j. politična pripadnost določenih otočij. Po tej logiki smemo uvrstiti v evropsko obravnavo Ciper, otok v vzhodnem Sredozemlju, ki so ga (in ga še) mnoge edicije štele kot del Azije. Azijski značaj je prekinil vstop tega otoka (pragmatično ne v celoti) v okvire EU. In konč-no je tam tudi prevlada grškega prebivalstva, kar povečuje smiselnost enotne in skupne obravnave. Drugi »problem« je Moldavija, država naslednica Sovjetske zveze (kot so bile tudi baltiške države). Prebivalstveno je sorodna večji zahodni sosedi – Romuniji, sedanje (2015) razmere pa jo uvrščajo v blok Skupnosti neod-visnih držav pod odločnim ruskim vplivom. Toda trajajoč ukrajinsko–ruski spor jo (spričo poskusov »zahodnizacije« Ukrajine) postavljajo v vlogo političnega otoka, njeno »evropsko« dimenzijo pa povečujejo državljani, ki iz povsem pragmatičnih razlogov izrabljajo jezikovno bližino (ali dejansko enost), s tem ko prevzemajo (tudi) romunsko (EU) državljanstvo. Moldavija in Ciper sta vključena v obravnavo kot sedanji politični rob; zato tak podnaslov učbenika.

Ob tem premišljanju moramo podčrtati tudi vlogo Slovenije, sedaj oprede-ljene večinoma kot »srednjeevropske« države. Slovenija je bila v polpretekli (ju-goslovanski) dobi nesporno del »Balkana«. Potem so sledila leta »odlepljanja« od tega regionalnega konteksta. Formula »Zahodnega Balkana« je pragmatično odražala dnevnopolitično realnost: WB= bivša YU+Albanija – Slovenija. Sedaj se že javljajo opredelitve, po katerih se zadnji del enačbe briše, kar dokazuje, da je regionalizacija predvsem pragmatičen pristop.

Učbenik skuša zapolniti vrzel na področju poznavanja dela južne Evrope. Av-tor upa, da bo to gradivo služilo kot pripomoček za bolj sistematično in problem-sko naravnano geografsko interpretacijo območij t. i. »tranzicijske« Evrope (in nekaj izjem za dodatek). Nikakor pa ni to celovita podatkovna baza – bralec naj bo zato neutruden radovednež, ko bo bodisi osebno, s kamero, zemljevidom, literaturo, periodiko, dnevnimi mediji bodisi prek svetovnega spleta skušal dojeti zapletenost jugovzhodnega dela evropske celine.

Jernej Zupančič


11Uvod

1 Uvod

1.1 Pojem in ime Balkana

V konceptu predmeta Geografije Evrope izstopa kompleksen prikaz regionalno-geografske stvarnosti širokega geografskega okvira evropske kopnine s pripa-dajočimi otočji med Atlantikom na zahodu, Sredozemskim morjem na jugu in robnimi morji od Egejskih arhipelagov in črnomorskega bazena, ki se prek kav-kaškega gorskega loka spusti v velike vzhodnoevropske ravnice ter kompromi-sno doseže Uralsko gorstvo kot vzhodno mejišče Evrope. Onkraj teh meja proti vzhodu se širijo obsežna nižavja na severu, ki se proti jugu in vzhodu zvišujejo, vse dokler ne dosežejo »strehe sveta« osrednje Azije in Beringovega preliva, ki ta svet loči od ameriške kopnine. Ta regionalizacija je torej izrazito politična in prav zaradi tega zelo »geografska«. Naziranja, da morajo meje med celinami potekati skladno z »naravnimi«, izvirajo iz podmene, da so fizičnogeografski dejavniki bolj stabilni pri regionalizacijski presoji. V resnici pa je prav politična zamejitev tista, ki odločilno vpliva na izoblikovanost kulturne – torej po člo-veku preoblikovane – pokrajine. S tem se nikakor ne negira, da je določena »meja« tudi v fizičnogeografskem smislu potrebna in upravičena. Ta razmejitev ima namreč veliko hibo: v pokrajini težko najdemo zares ostre ločnice, ne da bi predel, kjer poteka naša »meja«, na koncu vendarle ne ločili precej nasilno na dva dela. Tako je meja Evrope na Uralu in Kavkazu sicer geografska logična tra-dicionalna izbira, a pogled s precej uravnanega 300 km širokega pasu srednje-ga in južnega Urala je vse prej kot prepričljiva meja v fiziognomskem smislu. Kompromisno se je mogoče zateči k razvodnici na Uralu kot razmejišču, nato pa slediti glavnemu toku reke Ural in ne razvodnici. Reka Ural v aridnem predelu južno od gorstva Ural sicer pomeni vizualno (fizignomsko) ločnico, funkcijsko pa je predvsem stičišče, hrbtenica »življenja«, ki se nadaljuje tudi v naslednjo »ločnico« – Kaspijsko jezero. Morda je kot ločnica še najbolj prepričljiv Kavkaz. Vzhodna zamejitev evropske celine je bolj stvar kompromisov in s tem se ne kaže pretirano obremenjevati.

Balkan ali Jugovzhodna Evropa?Morda je dilemo lažje razrešiti, če izhajamo iz geografskih opredelitev

Evrope kot celine ter njene nadaljnje regionalne členitve. Grobo je mogoče Evropo razdeliti na njeno kontinentalno osredje in submaritimno južno in se-verno obrobje. Celinski del zavzema zahodni periatlantski, osrednji del z nižavji in sredogorji ter najbolj izrazit nizki celinski vzhodni del. Nasploh je Evropa najbolj maritimna (namorska) celina, saj se široko naslanja na Atlantski ocean



na zahodu, na jugu in na severu pa se vanj zajedajo robna morja: Severno, Bal-tiško in Norveško na severu, širok pas Sredozemskega morja, razdeljenega na več stranskih morij pa na jugu. Severna Evropa obsega predvsem skandinavsko jedro, Jutlandski polotok in oddaljen otok Islandijo. Danes štejemo k temu delu še Baltiške države, ne pa tudi severnega dela »evropskega« dela Rusije – ta je del Vzhodne Evrope, čeprav polotoka Kola in Karelija tektonsko sodita v Skan-dinavijo. Osredje Evrope zavzemajo Zahodna (ali atlantska), Srednja in Vzhodna Evropa. Pojem in tudi njihov obseg se je v novejši zgodovini precej spreminjal, in sicer predvsem glede na politične in gospodarske okoliščine. Zahodna Evro-pa je otoška (Britansko otočje) in celinska (Francija, Beneluks) in se na Srednjo Evropo veže v širokem predelu med dolinama rek Ren in Rona oziroma njunimi političnimi približki. Srednja Evropa je značilno pasovita. Nemško-poljsko nižav-je na severu prehaja v pas sredogorij in se na jugu vzpne v mlade gorske verige Alp in Karpatov, nato pa spet spusti v obsežno Panonsko kotlino. Če je dolina Rena na zahodu še kolikor toliko jasno mejišče, je na vzhodu to težje. Morda si ga je še najlažje predstavljati kot črto, ki povezuje najgloblji zajedi Baltiškega morja na severu (Kurski zaliv oz. laguna) ter Črnega morja (Odeški zaliv) na jugu. Vzhodno od tod je Vzhodna Evropa. Južno Evropo sestavljajo trije večji polotoki: Iberski na zahodu, Apeninski na sredini in Balkanski na vzhodu. Od prvega je Afrika oddaljena za pogled prek Gibraltarskih vrat, tretjega pa ločijo od Maloazijske kopnine manj kot kilometer široka Bosporska vrata, premošče-na z enotno Carigrajsko aglomeracijo na obeh straneh. Balkan ali Jugovzhodna Evropa je torej robni del evropske celine, ki zavzema manj kot desetino njene površine. Kar zadeva poimenovanje nimamo nikakršnih zadreg govoriti o skan-dinavski, iberski ali apeninski Evropi. Zakaj bi bilo z Balkanom kaj drugače?

Za primerjavo lahko vzamemo pojma Srednje in Zahodne Evrope. Slednja je bila v času ideološko – gospodarske polarizacije razširjena na skoraj celoten predel demokratičnih držav s tržnim gospodarstvom, iz katerih je iz skromnega zametka Evropske skupnosti za premog in jeklo nastala Evropska gospodarska skupnost, neposredna predhodnica politično ustrojene Evropske unije. Toda »zahod« je bolj označeval sfero pripadnosti in ne toliko dejansko regionalne razsežnosti. Ko je v letih političnega preloma (1989 do 1992) »vzhod« poli-tično poniknil v zgodovino, se je »Zahodna Evropa pragmatično skrčila, da bi odstopila prostor staremu pojmu »Srednje Evrope«; imenu, ki je slabo stole-tje (od srede 19. stoletja do 1945) odločno dominiral pod nemško taktirko in bil neredko interpretiran kot »nemški« geopolitični projekt. Države, ki so bile zaradi sovjetske vojaške okupacije in sledečih vzpostavljanj socialističnih siste-mov »realnega socializma« (velja predvsem za Poljsko, vzhodno Nemčijo, Če-hoslovaško in Madžarsko) potisnjene v kontekst poltičnega »vzhoda« ali krat-komalo »Vzhodne Evrope«, so pragmatično prevzele pojem »Srednje Evrope«


13Uvod

kot logičen, zgodovinsko (kulturno, gospodarsko) utemeljen pojem, z vsem domnevnim ugledom in prestižem. Vzhodna Evropa je tako ostala skupno ime le za trojico vzhodnoslovanskih držav; Ukrajino, Belorusijo in Rusijo. K tem se prišteva še vzhodni del Fenoskandijskega prostora (Karelija in polotok Kola, ki pripadata Ruski federaciji. Niti »baltiške« države se ne uvrščajo v ta kontekst, temveč se jih sedaj najpogosteje šteje za del Severne Evrope. K Vzhodni Evropi se običajno uvršča še Moldavija, ki pa je po legi in lastnostih zlahka tudi v Sre-dnji ali Jugovzhodni Evropi.

Pojem Jugovzhodne Evrope se je uveljavil v drugi polovici 20. stoletja in je zajemal države s socialističnim družbenim ustrojem. Grčijo so uvrščali v Južno Evropo, Ciper in Turčijo pa pod Azijo. Jugovzhodna Evropa je obsegala Jugo-slavijo, Albanijo, Romunijo in Bolgarijo. S tem so se izogibali staremu geograf-skemu imenu »Balkan«, ki se je nanašal na območje Balkanskega polotoka. O obsegu Balkana obstaja več pojmovanj. Neprivlačnost »Balkana« izhaja iz pe-jorativizma, ki so ga temu prostoru nadeli v 19. in 20. stoletju, in sicer zaradi burnega zgodovinskega poteka pri preoblikovanju roba dveh imperijev v (male) nacionalne države. Tako je pojem teritorialnega drobljenja postal »balkanizaci-ja«; pojem, ki so se ga države, meječe na ta prostor, karseda izogibale. Čeprav z nekaj posebnostmi glede njenega obsega, so tudi geografske regionalizacije hitro pristale na pojem Jugovzhodne Evrope.

Kljub vsemu je geografsko ime »Balkan« skozi čas preživelo, saj je bil po-jem uveljavljen na različnih področjih od geopolitike do umetnosti. V obdobju po padcu železne zavese in razpadu blokovske razdelitve sveta se je aktual-nost tega pojma znova povečala, čeprav se je ob tem »balkanizacija« (ponov-no) izpostavila kot izrazito negativen pojav. Toda pogosta raba tega izraza je »Balkan« spet uveljavila tudi v njegovem osnovnem geografskem pomenu. Ne nazadnje je treba omeniti tudi »Zahodni Balkan«. Termin je vnesla ameriška politika, pozneje pa je postal splošno uveljavljen. Označuje države nekdanje Jugoslavije brez Slovenije in z dodatkom Albanije. O »vzhodnem« Balkanu nih-če ne govori.

Pojem »Balkan« ima zaradi svoje barvite, pogosto konfliktne zgodovine, slabšalen prizvok. Nedvomno so k temu (poleg konfliktov) veliko prispevali tudi termini, kot je na primer »balkanizacija« ter splošne oznake mentalite-te »balkanskih« narodov in ljudstev. Izraz pa je očitno preživel najbolj temne čase in danes se ga spet uporablja pogosteje. Balkan je evropska periferija v skoraj vseh pogledih: tu se nahajajo najrevnejše države in najrevnejši predeli Evrope, v demografskih trendih že desetletja (če ne stoletja) prevladuje odse-ljevanje, v tehnološkem in družbenem pogledu je viden zaostanek za ostalimi evropskimi državami. Zaradi še vedno prisotne grožnje glede ponovnih izbru-hov konfliktov je tukaj manj vlaganj, zato so nižje produktivnost, zaposlenost



in inovacije, modernizacija poteka počasneje. Nekatere države so doživele go-spodarski zlom, zato reforme javne uprave, uresničevanje demokracije in dru-gi procesi potekajo zelo počasi. Počasnost in kaotičnost znižujeta sicer nizko socialno raven, obenem pa prilivata olje na ogenj že tako napetim mednaro-dnim odnosom. To območje je pod določenim mednarodnim skrbništvom raz-ličnih mirovnih sil. Od začetkov turške prevlade dalje, torej od 15. stoletja, so si Balkanski polotok neposredno lastile oziroma praktično obvladovale tuje sile: turška, nemška, avstrijska, ruska, francoska, angleška in na koncu ameriška. Evropska unija prihaja kot zadnja, združena sila, ki naj bi na podlagi političnih (pritisk, varnostne sile) in gospodarskih ukrepov (pobude, programi, projekti) skušali doseči večjo stopnjo sodelovanja med temi državami in jih v končni fazi vključiti v veliko združeno Evropo. Praktični izkaz teh ciljev je mogoče zaslediti v stopnjevanem pritisku gospodarskih družb na države Jugovzhodne Evrope. Čeprav investicije večinoma niso zelo drage, so vendarle nekoliko tvegane in potrebujejo krepko politično asistenco. V gospodarskem prodoru proti jugo-vzhodu igra vidno vlogo tudi kultura oziroma medkulturno sporazumevanje. Prednost imajo tisti, ki s temi ljudstvi oziroma družbami zmorejo komunicirati celovito, upoštevaje tako mentaliteto različnih družbenih slojev kakor tudi sam fizični prostor – kulturno pokrajino – in njegove značilnosti.

1.2 Obseg Balkana

Po starih geografskih naziranjih naj bi severna meja Balkanskega polotoka pote-kala po črti od zgornjega Jadrana do Črnega morja. Meja sledi toku reke Donave od njene delte navzgor do sovodnji pri Beogradu, nato pa Savi do Krke v Sloveniji ter približni podzemski povezavi na notranjsko Reko vse do Timave v zgornjem kotu Tržaškega zaliva. Taka meja sicer ni posebej prepričljiva in argumentirana, a nekako ustreza razširjeni predstavi. Na jugu so mejo predstavljala morja: Jadran-sko, Jonsko, Sredozemsko, Egejsko, Marmarsko in Črno. Glavnina »naravne« črte naj bi torej potekala po morjih in rekah.

Toda regionalizacija je veliko bolj pragmatičen in kompromisov poln posel, pa če je to geografom všeč ali ne. Klasične ali »šolske« regionalne členitve so že same po sebi kompromis. Izhodišče je matematično-fizičnogeografsko: po legi in glavnih naravnih enotah, družbenogeografske značilnosti pa so doda-ten kriterij. Take opredelitve imajo prednosti enostavnosti, a jih življenje, ki ga pišejo politike in geopolitike s kratkoročnimi rešitvami, postavlja pred povsem nove izzive. In te silno pragmatične regionalizacije, ki se dogajajo pogosto brez tehtnega geografskega premisleka, so za usode ljudi, usmerjanje gospodarstev in percepcije javne kulture pogosto bolj dolgoročne, ali če hočemo drugače


15Uvod

– usodne tako za ljudi kakor za kulturne pokrajine, v katerih ti živijo. Zato je primerneje obravnavati Balkan v njegovih političnih okvirih, ki pretežno zaje-majo ozemlje Balkanskega polotoka. V političnem smislu gre za države, ki so se v svojem novejšem, nekajdesetletnem razvoju srečale z različnimi oblikami totalitarnih ureditev, državnih pretresov in kriz. Še vedno se soočajo s posledi-cami teh ureditev, kljub vstopu v Evropsko unijo (Ciper, Grčija). V veliki večini so bile to socialistične družbenogospodarske ureditve z enostrankarskim sis-temom političnega upravljanja, planskim načinom gospodarjenja, veliko vlogo države (etatizmom) in brez izjeme tudi z osebnimi diktaturami v teh državah. Pojem socialističnih družb se neredko povezuje tudi z revščino kot vzrokom in posledico; a razprava o tem je že druga zgodba.

Med »balkanske« države torej sodijo Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbi-ja, Kosovo, Makedonija, Črna gora, Albanija (ki so države t. i. Zahodnega Bal-kana) ter Romunija, Bolgarija (ki bi bile lahko države Vzhodnega Balkana) in Grčija. Vendar sta tu še vsaj dve državi, ki sta z Balkanom tesno povezani: Ciper (zaradi svoje navezanosti na grško-turško relacijo in ne nazadnje vstop v EU), upravičeno pa tudi Moldavija (ki jo zaradi njene sovjetske zgodovinske dedi-ščine radi uvrščajo v t. i. »Vzhodno« Evropo). Dejansko bi bilo upravičeno v ta sklop postaviti tudi (vsaj delno) Turčijo, glede na njeno preteklo vpletenost v ta regionalni okvir ter njene sedanje »evropske« ambicije. Turčija je nesporno merodajen balkanski dejavnik. Tudi Ciper (od 2004 članica EU) je bil tradicio-nalno obravnavan v azijskem kontekstu, čeprav je po svoji prebivalstveni se-stavi in tudi politični preteklosti in sedanji strukturi povsem skladen s podobo Balkana. Te države so torej »rob« Balkana in je njihova obravnava smiselna vsaj zaradi pojasnitve zgodovinskih procesov in njihovih sodobnih posledic. Po dru-gi strani je proces vključevanja držav v EU pričel razgrajevati smiselnost termi-na »Zahodni Balkan« (ki bi ga lahko imenovali tudi »neintegrirana Evropa«), ki se je 2013 z vstopom Hrvaške nekoliko skrčil (sodobni hrvaški viri štejejo državo v Srednjo Evropo, kar se utemeljuje predvsem z oziroma na zgodovino (vključe-nost v habsburško monarhijo in katoliško tradicijo). Prisotne pa so tudi težnje, da se obseg Zahodnega Balkana razširi in se vanj ponovno vključi Slovenijo, predvsem zaradi pragmatizma novih geopolitik, kar bo tem bolj upravičeno in jasno, kolikor bolj bo gospodarsko-politični zastoj procesa tranzicije naše drža-ve kazal bistveno večje sorodnosti z državami naslednicami Jugoslavije.



050

100

km

Nik

ozija

Dhek

elia

Akro

tiri

025

050

0 km

Banj

a Lu

kaN

ovi S

ad

Niš

Crai

ova

Tem

išvar

Solu

n

Ora

dea

Reka

Split

Ploi

eşti

Varn

a

Plov

div

Culj-

Nap

oca

Braş

ov

Kons

tanc

a

Gel

ați

Zagr

eb

Sara

jevo

Beog

rad

Podg

oric

a

Tira

na

Prištin

a

Skop

je

Aten

e

Sofia

Buka

rešt

a

Kiši

njev

več

kot 1

mili

jon

od 5

00.0

00 d

o 1

mili

jon

man

j kot

500

.000

Kiši

njev

glav

no m

esto

Štev

ilo p

rebi

valc

ev

brita

nski

voj

aški

baz

i

miro

vna

cona

ZN

Nad

mor

ska

viši

na (v

met

rih)

1–10

010

0–20

020

0–50

050

0–10

0010

00–1

500

nad

1500

Glo

bina

(v m

etrih

)0–

200

200–

1000

1000

–200

020

00–3

000

3000

–400

040

00–5

000

Vir p

odla

ge: E

SRI,

2015

.

Kart

a 1:

Pre

gled

na k

arta

Bal

kans

kega

pol

otok

a


GEOGBALKA

9 789612 378097

ISBN 978-961-237-809-7

GEOGBALKAGEOGBALKAGEOGGEOGBALKAGEOGBALKAGEOGGEOGBALKAGEOGBALKAGEOGBALKAGEOGGEOGBALKAGEOGBALKAGEOGBalkan je ena od evropskih

makroregij, gospodarsko šib-kejši, politično razdrobljen, naravno pester, kulturno ra-znolik in politično dinamičen svet med Jadranskim, Črnim in Sredozemskim morjem, ki se široko naslanja na Srednjo Evropo. Učbenik je namenjen študentom geografije in vsem, ki si želijo nekoliko obširnejše-ga pogleda na prostor in druž-be Balkana. Vsebinsko je raz-deljen na štiri glavne dele. V prvem so predstavljene njegove fizičnogeografske značilnosti, drugo je posvečeno pregledu prebivalstva, tretji del obravna-va politične in še posebej geo-politične dimenzije Balkana, četrti pa se posveča predvsem gospodarsko-geografskim te-mam. Za boljšo predstavljivost posameznih tematik je med be-sedilom več kart in preglednic.

JERNEJ ZUPANČIČ (1963) je izredni profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava kulturno, socialno in politič-no geografijo ter Geografijo Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. V ospredju njegovega raziskovalnega zanimanja so predvsem tematike narodnega vprašanja, manjšin, medna-rodnih selitev in diaspore ter kriznih območij. Omenjena področja povezuje še eno – namreč geopolitika. Svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec Inštitu-ta za geografijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozne-

je pa Inštituta za narodnostna vprašanja. Leta 2002 je bil go-stujoči profesor na univerzi v Celovcu, Avstrija. Na Filozofski fakulteti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil predstojnik Oddelka za ge-ografijo, v letih 2009-2013 pa predsednik Sveta OHK. Vodil je štiri temeljne, sedem ciljnih, deset aplikativnih, en mednaro-dni in osem bilateralnih projek-tov. Njegova bibliografija obse-ga prek 400 enot. Je tudi član uredniških odborov petih revij. Kot član strokovnih svetov pri vladnih institucijah je deloval na področju Slovencev po svetu in romskega vprašanja. JE

RNEJ

ZUP

ANČI

Č: G

EOGR

AFIJ

A BA

LKAN

A IN

NJE

GO

VE

GA

OB

RO

BJA

JERNEJ ZUPANČIČ

GEOGRAFIJA BALKANA IN NJEGOVEGA OBROBJAOddelek za geografijoLjubljana 2015

Geografija_balkana_naslovka_FINAL.indd 1 5.2.2016 8:45:58

geografija balkana in njegovega obrobja

Documents