Fran Milčinski - Butalci

Download Fran Milčinski - Butalci

Post on 29-Nov-2014

226 views

Category:

Documents

11 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

<p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>BESeDA</p> <p>E L E K T R O N S K A</p> <p>K N J I G A</p> <p>Fran Milinski</p> <p>Butalci</p> <p>O</p> <p>M</p> <p>N</p> <p>I</p> <p>B</p> <p>U</p> <p>S</p> <p>1</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDAFran Milinski BUTALCI Ilustriral France Podrekar To izdajo pripravil Franko Luinfranko@omnibus.se</p> <p>BESeDA</p> <p>ISBN 91-7301-044-8beseda@omnibus.se www.omnibus.se/beseda2</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>BUTALE IN BUTALCI</p> <p>T</p> <p>ri ure hoda za pustno nedeljo lei vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakua, ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakue stoje koe, jim pravijo hie. Dve, tri hie imajo nadstropja, takim hiam pravijo graine. Ime je vasi Butale. Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, kaj mislite! in ne pamet: takni so. Bili so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in e se jim ne bi bila izgubila in e bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak, kajti pravijo, da je stala v teh pismih beseda, da sega rod Butalcev noter do Adama v paradiu. Prvi, ki se je bil preselil v sedanje kraje, je bil neki Kozmijan Buta. Tam, kjer je ivel poprej, mu ni ustrezalo podnebje, prevroe je bilo. Mo je bil bolj slab v raunstvu in se je rad motil v tevilu svojih ovac. In je imel to slabo navado, kadar ga je kdo prijel, naj vrne ukradeno ovco, da je z glavo butal kakor kozel in je marsikomu nalomil rebra. Sosedje so ga zavidali, pa se jim je ponoi umaknil izpred oi in si je za spomin in pleme3</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>s seboj vzel nekaj parkljev iz vsakega hleva in kar k parkljem spada. Pa niso sosedje iskali ne njega ne parkljev, nego so bili zadovoljni, da so se tako poceni odkupili. Privadil se je Buta novemu kraju, imel je obilo druine in so bili vsi tistega talenta, da so jim grablje bolje sluile kakor vile. Ohranjena so nam imena prvorojencev iz Butovega rodu in je vsak imel svoj prijazni priimek: Kozmijan Buta je imel sina prvorojenca Fido Kljukca. Fida Kljukec je imel sina Francota Turkavidel. Francot Turkavidel je rodil Gregorja Brezhlanice. Gregor Brezhlanice je rodil Lavdona timanega. Ob asu Lavdona timanega so tele Butale e trideset ko in je Lavdon timani imel najdaljo in najbolj koato brado izmed vseh obinskih mo. In se ni princa Marogla prav ni premiljala, nego je naravnost zlezla vanjo in je bil Lavdon timani izvoljen za upana. e je namre res, kar pripovedujejo Tepanjani. Tepanjani pripovedujejo, da rede v Butalah obinsko u, in kadar volijo upana, sedijo bradai okoli mize, nanjo deno obinsko ivince in v igar brado zleze, ta je upan. Ui pa da je ime princa Marogla, ima v pisarni svoj hlevek in prihajajo mestne device, vsak dan druga, in si jo deno za dve uri v glavo.</p> <p>4</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>Seveda Tepanjanom ni vsega verjeti. Tepanjani niso dosti manj nego hribovci in jedo ovseni kruh, zato jih zmerjajo za ovsenarje. Ob nedeljah prihajajo v Butale po beli kruh in se vraajo potem vsak s hlebcem pod pazduho v svoje klance. Zato jim pravijo tudi hlebarji. Stiskai so, sold jim ne gre izpod palca, e v krmi bi radi odtrgavali, ko plaujejo vino. Butalci jih zaniujejo in imajo zunaj vasi mlin, v mlinu so stope, pa so nauili e stope, da od dale e oznanjajo:</p> <p>5</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>Tepanj-an gre pahni ga! Tepanj-an gre pahni ga! e je pa dosti vode, hite stope: Pahni Tepanjana, pahni Tepanjana, pahni Tepanjana! Tepanjani pa tudi ne mole in so spravili v svet preudne vse historije o Butalcih, kakrne bomo e slisali. Imenitni Lavdon timani je rodil e imenitnejega Gregorja Copatko, igar kravo je doletela slava, da so jo poklicali na samega carja presvetli dvor. To se je zgodilo tako, da sta one dni ivela dva zvezdogleda, pa sta bila e tako uena, da sta vedela tiriindvajset ur prej, kakno bo vreme, in sta bila tako obrajtana, da so se carji in vladarji zanju kar toili, v igavi deeli da bosta delala pratike. Pa ju je pot pripeljala skozi Butale in ker se je mrailo, sta se ustavila in prosila Gregorja Copatko prenoia. Gregor Copatka ju je ugal za popotne bukvice in veplenke in jima potem dovolil na seno in preden sta la spat, sta e pogledala na vreme. Rekla sta: Nocoj vreme ne bo ostalo, vihar bo in de! Gregor Copatka je odgovoril: Pa ne bo. Nocoj bo pohlevna no. Res je bila, zvezdogleda sta se udila in sta drugo jutro vpraala gospodarja, od kod da je vedel, kakno bo vreme. In je Gregor Copatka odgovoril in dejal: Mene moja krava ni e nikoli opeharila, odkar jo imam. Kadar se obeta vihar ali de, vsakikrat s pae pri-</p> <p>6</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>de domov. Sinoi je ni bilo; pa sem koj vedel, da bo pohlevna no, kakor je res bila. Zvezdogleda sta se spogledala, potem sta rekla: Carji in vladarji se za naju toijo, kateri bo naju dobil, pa naju je ugnala krava! In se je prvi kar pri tisti prii zaklal s peharjem; drugi je obupal in dejal: Tudi ene ure ne bom ve zvezdogled! Glas o Copatkovi kravi pa se je raznesel po svetu in ko je car izvedel o njej, je morala predenj in je dobila slubo dvorne pratkarice in so se vse Butale grele v aru njene milosti. Gregor Copatka je rodil Bendo Cigana. Benda Cigan je rodil Jurea Pismouka. Za njegovih dni je po Butalah razsajala kuga krive vere in je Jure Pismouk bil njen menar. ena ga je rotila in spreobraala, z lepo in z grdo ne beseda ni zalegla, ne palica! Pa ji je neko jutro drobna ptika sedla na okno in prelepo zapela in ena je razumela njeno petje in se je glasilo petje tako: Paternoter daj dedcu v klobaso! Zapomnila si je ptikin nauk in ko so klali, je v krvavo klobaso zameala jagode paternotra. In je narezala vmes debele kose slanine, da je gladko la mou klobasa po goltu. Pa ko je snedel klobaso s paternotrom, ga je vest silno priela rviiti, bridko se je kesal in se spreobrnil.7</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>Spreobrnil se je Jure Pismouk in potem rodil Aneta Meketaa, na iroko znanega po kozi, ki so pravili o njej, da je dajala vsak dan sedem reet mleka. Sam sodnik iz graine si ni mogel kaj, nego ga je ustavil na cesti in vpraal: No, oe, ali ste e prodali tisto kozo, ki daje po sedem reet mleka! Pa se je Ane Meketa potuhnil, kakor bi ne poznal gospoda in je odgovoril: Prodal, prodal, davno prodal, tja ez mejo. Tam se je obrejila in je storila osla, ki ga imajo zdaj v graini za sodnika. Pa sreno, gospod! Ane Meketa je rodil Matevka lamboro, ki je bil po krivem obrekovan, da je hruke okradel, pa jih ni bil tisto pot. Ono leto so imeli v Butalah veliko tepk, pa niso vedeli drugam z njimi, nego so jih zmetali v zapuen vodnjak tam se naj zmede. Ko je priel as, so jih li iskat pet mo jih je bilo in so ukazali Matevku: Tebe volimo, nuj, skoi noter, nam bo medne hruke ven metal! Skoil je in je bil vodnjak globok, precej vode se je bilo v njem nabralo, in so akali in klicali, klicali in zmerjali ne ena hruka ni priletela kviku. Pa so dejali: Matevek je zvijanik, vse hruke bo sam porl, potlej pa se bo lagal, da jih ni bilo. Naj skoi drugi za njim, ki je bolj pravien! In so bili vsi pravini, drug bolj od drugega in so drug za drugim poskakali v vodnjak in ni mogel nobeden prisei, da je Matevek lambora res kradel hruke, ker ni nobeden priel nazaj.8</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>Pa je Matevek lambora, preden je el po hruke, rodil Tonka tibalarja. Tonek tibalar je bil prvi v Butalah, ki je imel epno uro epno uro si je bil naredil sam iz pristne domae repe. Imel je sina Mihcastega Kimpea. Mihcasti Kimpe je rodil Vrbana Podvrbosmuka. Ko je bil ta za upana, je priel v Butale sam presvetli car in so ga Butale slovesno sprejele z novo brizgalnico. Brizgalnica se je imenitno obnesla, vsi so bili do koe mokri, car in njegovi ministri, streaji in lakaji. Je vpraal car: Povsod drugod so nas astili s streljanjem, Butale nam niso privoile ne enega strela, pa pa ste nas neusmiljeno oprali. Kakne imate manire v Butalah? Je odgovoril upan: Vaa milost, gospod car, da nismo streljali, za to smo imeli devetindevetdeset vzrokov. Je velel car: Radoveden sem, katere! Govori! Je dejal upan: Prvi: Nismo imeli smodnika. Pa se je car nasmehnil in je dejal, da mu e ta prvi razlog do vrha zadoa. In ga od tistega asa niso ve videle Butale. Vrban Podvrbosmuk je rodil Pavluo Oalastega. Pavlua Oalasti je rodil Cenetana Padarja, tistega, ki je kravo s svedrom drl. In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butal9</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>ce in je bil mlaji rod korajen in el pogledat po svetu in so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prilo celo do morja in so si tam postavili ognjia. Ostali pa so, kar so bili.</p> <p>10</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>TURKI V BUTALAH</p> <p>B</p> <p>utale so imenitne. Ni dosti manjkalo, pa bi bile prile v zgodovino in bi se morala e deca v olah uiti o Butalcih. To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strail po deeli in robil ivino in mladino. Pa so se zbali tudi v Butalah, da ne pride krivoverna ta nesnaga e nad nje, in so imeli vzroka, da se boje, kajti so bili ponosni na svoje krave in junce. Pa so moevali in sklenili, da se brez boja ne udajo. Nego da na cesti, ki jim pelje v staroslavne Butale, postavijo napis: Turkom prepovedana pot! e se je oglasil glas: Ne bodimo zajci! Napiimo: Strogo prepovedana pot! Pa je navdueno obveljala upanova, da s Turkom ni usmiljenja in se naj zapie: Najstroe prepovedana pot! Toda je v Butalah dan le podnevi, ponoi pa je tema, in se je bilo po pravici bati, da bo Turek priel ponoi in ne bo videl neustraene prepovedi. Pa so izbrali uvaja in mu dali helebardo ali sulico, da bo ponoi strail, in e bi se zgodilo in bi nenadoma pritisnil Turek, krivo11</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>verna ta nesnaga, naj ga brez usmiljenja ustavi. e Turek ne bi ubogal, naj pa pri tej prii zbudi upana in moe, da bodo storili svojo dolnost. Pa se je zgodilo, da je uvaja sredi noi zavilo v trebuhu. Stopil je v kraj, da se olaja. Helebardo je zasadil v tla in lepo poenil. Ondi pa so rasle robide in ko je hotel vstati, so se mu robide zapele v hlae. Pa je v smrtnem strahu zarjul: Jojata, ojojata! Turek me dri! Pomagajte, pomagajte!12</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>upan in moje so sliali divje krianje, pa so planili kviku in se hiteli posvetovat. In so sklenili, da sedajle ni asa za posvet in za sklepe. Nego so kar zbeali v hrib. V hribu so akali dne. In ko je napoil dan in ni bilo od Turka ne duha ne sluha, so sklenili, napis da je dober, napis da ostane, robide pa da se morajo iztrebiti in pogati.</p> <p>13</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>BUTALCI GREDO PO SOL</p> <p>B</p> <p>utalcem je pola sol in je bilo to nerodno ne le za kuho in za peko, nego tudi za butalsko modrost, kajti niso kaj vedeli in kam, kadar jim je kdo ukazal, da se gredo solit, in to ni bilo redkokrat. Pa so moevali in nazadnje sklenili: ni drugae, treba osedlati dvanajst konj in z njimi v svet po soli. Dejali so, pot da bo dolga in da vzemo kotel s seboj, da ne bodo brez juine. In e zastran marel so moevali, ali bi jih kazalo vzeti na pot, kajti je svet neznansko velik in je po svetu vsake sorte vreme. Je dejal upan: iroke imamo klobuke ali klafrnice. Klafrnice nas bodo deja varovale tudi brez marel. Marel nam je treba le za klafrnice, da de ne zmoi klafrnic. Ni pa vrag, da ne bi vseh klafrnic spravili pod eno marelo. Zato bo dovolj, pravim, e si vzamemo s seboj eno samo marelo. Ree Pikurjev Raem: Veste kaj, pustimo vsak svojo klafrnico doma, pot zato ne bo ni dalja! Pa nam vsaj ne bo treba klafrnicam na ljubo s seboj vlaiti marele, marela je re, ki se rada izgubi. Pa so sklenili, da je ta beseda modra, in so gologlavi14</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>zajahali konje in jih pognali. Jahali so ez devet planin in devet dolin, da so prili v prekrasno mesto Solimuri. Tam je bilo soli, da e vodo solijo in se tej vodi pravi morje. Tam sol tudi prodajajo. Pa so nakupili Butalci dvanajst tovorov soli in so Solimurci jako prijazni ljudje: dovolili so jim, da lahko e pridejo, kadar jim bo esa treba za denar. Butalci so bili silno zadovoljni in so stopili v krmo, da dobro kupijo zalijejo potem bi krenili zopet domov. Pa so se zmedli v durih in mesto v krmo so stopili v brivnico poleg krme in je bila tudi v brivnici jako prijazna postreba in se je Butalcem zgodilo, da so bili ostrieni in obriti, e preden so naroili bokal vina. In so bili ostrieni in obriti tako lepo, da drug drugega niso ve poznali, nego so se izpraevali, od kod si in kam si namenjen. Ta re jim ni bila vec. Natovorili so sol na ivali, odpravili se na pot v Butale in so jim begale glave nemajhne skrbi. Prevalili so pet planin in pet dolin, tedaj se jim je zahotelo poitka in juine. V senci so raztovorili konje, zakurili ogenj in v kotlu zameali polento. Polento je bilo treba soliti. Pa so barali pri blinji kaji in prosili gospodinjo soli. Ni je imela ali ni marala dati ali jih ni razumela: ne v tej kaji ne v drugi niso je dobili15</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>ne zrna. In so neslano morali jesti polento. Ni jim diala. Nevoljni so vstali od juine: neslana juina ni juina! Ko pa so prieli zopet tovoriti konje, so se jim lica zasmejala od uesa do uesa: Iskali smo zrno soli po kajah, pa imamo s seboj dvanajst tovorov, hvala bogu! Bili so potolaeni in so se urili proti Butalam. im bolj pa so se bliali domaemu mestu, bolj jim je rastla skrb, ali so pravi ali niso pravi. Preden jih je ne-</p> <p>16</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>srea zanesla v brivnico, so bili e pravi; potem pa so se izprevrgli. Pozno zveer so dospeli v Butale in ustavili na trgu. S strahom je vsak stopil na svoj dom, ponino potrkal in vpraal, ali je gospodar doma. Pa so povsod prejeli odgovor, gospodarja da ni in da je el po sol. Sedaj se je vsak oddahnil in je rekel: Hvala bogu, pravi sem! e bi pa zdajle gospodar bil doma, joj meni, ne bi vedel, kdo da sem in kam naj se obrnem. In so bili zelo veseli in ko so jih izpraevali, kakno je mesto Solimuri in ali je postavneje od Butal, so dejali: Kaj bo postavneje e plota nimajo, da konja zanj privee!</p> <p>17</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>V BUTALAH SEJEJO SOL</p> <p>B</p> <p>utalcem je bilo sitno, da so morali sol kupovati tako dale. Pot stane, sol ni zastonj in e se zgodi, da je nima, kadar bi jo najbolj potreboval. Doma pa je zemlje dovolj in kakne zemlje na taki zemlji plenja vse mogoe! Pa so sklenili, da bodo sol pridelovali sami doma. Pa so spomladi vsak okoli svoje koe prekopali ruo, jo povlekli in vanjo posejali sol, da jo bo gospodinja imela kar pri roki kakor peteriljek in drobnjak. In potem je padal de in je sijalo ljubo sonce in so priakovali in veselo priakali: pognalo je mlado zelenje, bujno lo v rast in obetalo bogato etev. Pa kar je pognalo in se tako lepo opirilo, so bile same mlade koprive in ni drugega. Pa so jih Butalci gledali in so jemali mlado perjie na jezik: poteno jih je opeklo! Zadovoljni so dejali: Ajsa! Mlada sol e sedaj je tako ostra! Kako bo ele slana, hvala bogu, kadar dozori!</p> <p>18</p> <p>BUTALCI</p> <p>BESeDA</p> <p>BUTALSKI JE</p> <p>I</p> <p>z starih asov so se Butalcem ohranili marsikateri spomini, morebiti so resnini, morebiti niso. Med te spomine spada tudi butalski je. Pravijo, v davnih dneh da so Butale vsako leto priredile pitanega jea. O svetem Martinu so ga zaklali in mast in meso prodali in je bil dobiek toliken, da jim je zalegel z...</p>