fotografija v povezavi z...

Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Lazar Teja; Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

TEJA LAZAR

FOTOGRAFIJA V POVEZAVI Z RISBO

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2019


UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO

TEJA LAZAR

Mentor/ica: doc. mag. Zora Stančič

So-mentor/ica: dr. Milena Mileva Blažič

FOTOGRAFIJA V POVEZAVI Z RISBO

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2019


IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Teja Lazar, rojena 3. 9. 1995, študentka Pedagoške fakultete Univerze v

Ljubljani, smer Likovna pedagogika, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Fotografija

v povezavi z risbo, izdelana pod mentorstvom doc. mag Zore Stančič ter so-mentorice dr.

Milene Mileve Blažič, v celoti avtorsko delo. V diplomski nalogi so uporabljeni viri in literatura

korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_______________________

(Podpis študentke)


ZAHVALA

Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi stali ob strani pri pisanju diplomske naloge, svoji družini in

prijateljem. Hvala, ker ste me spodbujali in bodrili, da sem ohranjala voljo do pisanja in

ustvarjanja!

Posebna zahvala gre še moji predragi noni, ki mi je pomagala iskat navdih pri delu, ko sem ga

izgubila ter prijatelju Tinetu, ki mi je nudil pomoč pri oblikovanju diplomske naloge, ko se

nisem znašla z računalnikom!

Navsezadnje in najbolj pomembno, pa bi se rada zahvalila še svojima mentoricama, ki sta me

skozi delo popravljali, svetovali, bodrili in z njuno dobro voljo pripeljali do zaključene zbirke

likovnih in literarnih avtorskih del!

HVALA!


POVZETEK

V diplomski nalogi z naslovom »Fotografija v povezavi z risbo,« se ukvarjam s štirimi

likovnimi področji: risba, fotografija, kolaž in fotomontaža, ki jih poskušam združiti v

zaključno avtorsko delo, ki temelji na fotomontaži ter ekspresivni risbi. Posameznim likovnim

delom dodam še avtorske pesmi po zgledu Borisa A. Novaka. Diplomsko delo razdelim na

teoretičen ter praktičen del.

V teoretičnem delu, z metodo študije gradiva in zbiranja podatkov, opišem posamezne pojme

in predstavim osnovne informacije na podlagi izbranih pojmov. Pri risbi omenim dva

pomembna umetnika Henrija Matissa ter Pabla Picassa ter se osredotočim na njuno ekspresivno

risbo. Pri fotografiji izpostavim povezavo med fotografijo in umetnostjo, pojasnim možnosti

fotografskih posnetkov ter na kratko opišem delo umetnika Man Raya. Pri fotokolažu

predstavim kratek zgodovinski razvoj kolaža in se usmerim v obdobje dadaizma, ko se je prvič

pojavil pojem fotomontaže. Ob tem predstavim nekaj primerov fotomontaže in izpostavim

sledeče umetnike, ki so delovali na tem področju in so bili zame inspiracijski, dadaistka Hannah

Höch, Erwin Blumenfeld, Linder Sterling, Jesse Draxler ter John Stezaker.

V praktičnem delu predstavljam avtorska dela fotomontaž, ki sem jih oblikovala s svojimi

lastnimi fotografskimi posnetki in jim dodala ekspresivno risbo. Vsakemu likovnemu delu

pripada še avtorska pesem, ki jo z likovnim, tematsko povežem v celoto. Posamična dela

analiziram ter jih na kratko opišem s formalno ter vsebinsko analizo.

KLJUČNE BESEDE: risba, fotografija, fotomontaža, kolaž, pesmi


ABSTRACT

In the thesis Merging photography and drawing, I connect four art areas: drawing, photography,

collage and photomontage, which are also combined in the final artwork, based on

photomontage and expressive drawing. I included my own poetry, inspired by the work of the

Slovenian poet Boris A. Novak, to the individual artworks. I divide the thesis into the theory

and practical art part.

In the theoretical part of the diploma I use the method of literature study and gathering

information to describe the art concepts and art techniques with the intention to understand the

diploma subject better. In the drawing section I present two important artists, Henri Matisse and

Pablo Picasso, highlighting their expressional drawings. In the next section, photography, I

present the connection between photography and art, I explain the options of capturing photos

and I present the work of the artist Man Ray. The following section, photomontage, starts with

a description of the historical development of the art technique. Focusing on dadaism, when

photomontage first appeared and became an official artistic technique. In the same section I

also highlight some examples from the following photomontage artists, dadaists Hannah Hoch,

Erwin Blumenfeld, Linder Sterling, Jesse Draxler and John Stezaker.

In the practical part I present my photomontages, which were created with my own

photography, accompanied by expressive drawing. Each artwork has a short poem which I

wrote and is united in substance with the artwork. In the end I analyse all the works and describe

them with a formal and content analysis.

KEY WORDS: drawing, photography, photomontage, collage, poems


KAZALO VSEBINE

1 RISBA ................................................................................................................................ 1

1.1 Uvod v risbo ................................................................................................................. 1

1.2 Elementi risbe .............................................................................................................. 2

1.2.1 Točka .................................................................................................................... 2

1.2.2 Linija ..................................................................................................................... 2

1.3 Risarska orodja in tehnike ............................................................................................ 3

1.3.1 Tuš ........................................................................................................................ 3

1.4 Vrste risbe .................................................................................................................... 4

1.5 Risba po Matissu in Picassu ......................................................................................... 5

1.5.1 Henri Matisse ........................................................................................................ 5

1.5.2 Pablo Picasso ........................................................................................................ 6

2 FOTOGRAFIJA ................................................................................................................. 8

2.1 Fotografija in kratek razvoj .......................................................................................... 8

2.2 Namen fotografije ........................................................................................................ 8

2.3 Možnosti fotografskih posnetkov ................................................................................ 9

2.4 Fotografija in umetnost ................................................................................................ 9

2.5 MAN RAY ................................................................................................................. 10

2.5.1 Fotogram ............................................................................................................. 11

3 FOTOKOLAŽ .................................................................................................................. 12

3.1.1 Kolaž ................................................................................................................... 12

3.1.2 Dadaizem ............................................................................................................ 13

3.1.3 Fotomontaža ....................................................................................................... 14

4 IZBRANI AVTORJI ........................................................................................................ 15

4.1 Hannah Höch ............................................................................................................. 15

4.2 Linder Sterling ........................................................................................................... 17

4.3 Jesse Draxler .............................................................................................................. 18


4.4 Erwin Blumenfeld ...................................................................................................... 19

4.5 John Stezaker ............................................................................................................. 21

5 BORIS A. NOVAK .......................................................................................................... 23

6 LASTNO USTVARJANJE .............................................................................................. 24

6.1 Risba .......................................................................................................................... 24

6.2 Material ter orodje ..................................................................................................... 24

6.3 Slikovni material ........................................................................................................ 25

6.4 Fotomontaže ............................................................................................................... 25

6.5 Združitev fotomontaž z risbo ..................................................................................... 25

6.6 Literarni del ................................................................................................................ 25

6.7 Analiza posameznih avtorskih del ............................................................................. 27

6.7.1 Kapljice ............................................................................................................... 27

6.7.2 Tvoja ................................................................................................................... 28

6.7.3 Steklen pogled .................................................................................................... 29

6.7.4 Porcelan .............................................................................................................. 30

6.7.5 Popisana .............................................................................................................. 31

6.7.6 Majhna poteza..................................................................................................... 32

6.7.7 Slovar ljubezni .................................................................................................... 33

6.7.8 Perspektiva ......................................................................................................... 34

7 SKLEP .............................................................................................................................. 35

8 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 36

8.1 SPLETNI VIRI .......................................................................................................... 37

8.2 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA ............................................................................. 38


KAZALO SLIK

Slika 1: Gyula Derkovits, Avtoportret s pipo, 30.9 x 22 cm, 1926, črnilo na papirju ................ 3

Slika 2: Henri Matisse, Nude from the back [Akt z zadnje strani], 52 x 40cm, 1950, čopič in

črnilo ........................................................................................................................................... 3

Slika 3: Ernst Ludwig Kirchner, [Študija o starem in rdečem], 29.7 x 42 cm, 1914, svinčnik na

papir ............................................................................................................................................ 5

Slika 4: Henri Matisse, Akt iz Clevelanda, 1932, jedkanica ...................................................... 6

Slika 5: Henri Matisse, Madona in otrok, 50 x 37.5 cm, 1950 -1951, litografija ....................... 6

Slika 6: Pablo Picasso, Olgin portret, 62.2 x 45.7 cm, 1920, risba s svinčnikom ...................... 7

Slika 7: Pablo Picasso, Akti v Reverie, 20 x 24 cm, 1920, risba s svinčnikom ......................... 7

Slika 8: Pablo Picasso, Vojna in mir, ni podatka o velikosti, 1950, risba s svinčnikom ............ 7

Slika 9: Man Ray, Črno in belo, 50 x 38.5 cm, 1926, fotografija, MOMA ............................. 11

Slika 10: Man Ray, Ingresova violina, 29.6 x 22.7 cm, 1924, fotografija, Los Angeles ......... 11

Slika 12: Man Ray, Neimenovana, 23.5 x 17.8 cm, 1922, rayogram ....................................... 12

Slika 11: Man Ray, Elektrika, 26 x 20.5 cm, 1931, rayogram ................................................. 12

Slika 13: Pablo Picasso, Kitara, 66.4 x 49.6 cm, 1913, nalepljen papir, kreda, oglje, indijsko

črnilo ......................................................................................................................................... 13

Slika 14: Kazimir Malevič, Lady at the poster column, [Gospa na plakatu], 71 x 64 cm, 1914,

kolaž in olje na platnu ............................................................................................................... 14

Slika 15: George Grosz, John Heartfield, Sončna dežela, 1919, kolaž in fotomontaža ........... 15

Slika 17: Hannah Höch, Mischling (Half caste), [Na pol kastni] 11 x 8.2 cm, 1924, fotomontaža,

Stuttgart .................................................................................................................................... 16

Slika 16: Hannah Höch, Viktor, 22.5 x 18 cm, 1927, fotomontaža, Rim................................. 16

Slika 18: Hannah Höch, Made for a party, [Narejena za zabavo], 36 x 19.8 cm, 1936,

fotomontaža, Stuttgart .............................................................................................................. 16

Slika 20: Linder Sterling, SheShe, [OnaOna], 1981, fotografija in kolaž ................................ 17

Slika 22: Jesse Draxler, Brez naslova, Neznana letnica nastanka, fotomontaža ...................... 18

Slika 24: Jesse Draxler, Radiohead's climbing up the walls for Pitchwork, Neznana letnica

nastanka, fotomontaža .............................................................................................................. 19

Slika 23: Jesse Draxler, For Ignite modeling, Neznana letnica nastanka, fotomontaža ........... 19

Slika 25: Erwin Blumenfeld, Marua Motherwell, 50.5 x 40.5 cm, 1941, fotografija in želatinasti

srebrni tisk, New York ............................................................................................................. 20


Slika 26: Erwin Blumenfeld, Shadowed Silhouettes, [Senčne silhuete], 32 x 26.3 cm, 1953,

fotografija in tisk s srebrno želatino, New York ...................................................................... 20

Slika 27: Erwin Blumenfeld, Dayton's, 40.6 x 50.8 cm, 1955, fotografija in večkratni tisk, New

York .......................................................................................................................................... 21

Slika 28: John Stezaker, Ona (Filmski portret III), 26.1 x 27.5 cm, 2008, kolaž, London ...... 22

Slika 29: John Stezaker, Poroka, (Filmski portret XXXI), 28.6 x 23 cm, 2007, kolaž, London

.................................................................................................................................................. 22

Slika 30: Teja Lazar, Kapljice, 29.7 x 42 cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv

.................................................................................................................................................. 27

Slika 31: Teja Lazar, Tvoja, 42 x 29.7cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv . 28

Slika 32: Teja Lazar, Steklen pogled, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in fotografija, osebni

arhiv .......................................................................................................................................... 29

Slika 33: Teja Lazar, Porcelan, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža, osebni arhiv ..................... 30

Slika 34: Teja Lazar, Popisana, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in akrilnim flomastrom na

fotografiji, osebni arhiv ............................................................................................................ 31

Slika 35: Teja Lazar, Majhna poteza, 29.7 x 42 cm, 2018, risba s tušem na fotografiji, osebni

arhiv .......................................................................................................................................... 32

Slika 36: Teja Lazar, Slovar ljubezni, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža in risba z akrilnim

flomastrom, osebni arhiv .......................................................................................................... 33

Slika 37: Teja Lazar, Perspektiva, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža in risba z akrilnim

flomastrom, osebni arhiv .......................................................................................................... 34


1

1 RISBA

1.1 Uvod v risbo

Risba sodi med najstarejše načine likovnega izražanja in je osnova za vse vrste likovnega

ustvarjanja. Postopek, s katerim ustvarimo risbo, se imenuje risanje. V zgodovini je odigralo

zelo pomembno vlogo pri človekovem razvoju. Risanje je pojmovano kot veščina upodabljanja,

ki raziskuje in prikazuje stvarnost s svojim sistemom ter naborom znanj. Zaradi težavnosti

omenjenega procesa, se je treba risanja tudi učiti. Gre za kreativen proces, v nasprotnem

primeru govorimo le o kopiranju ali prerisovanju (Rački, 2010, str. 7-11, Butina, 2011, str. 47).

Pojem risbe lahko razčlenimo po različnih pomenskih aspektih, ki pa se delijo na risbo kot

podobo, tehniko upodabljanja, sestavino slike, samostojno umetniško delo ter muzealsko

kategorijo (Rački, 2010).

Ko govorimo o risbi kot o podobi, imamo v mislih predvsem motive iz sveta, ki so upodobljeni

s svojimi značilnostmi. Izberemo motive iz realnega sveta, kot so obraz, figura, hiša, žival in

upodobimo njihove glavne značilnosti. Od risarja je odvisno, kako natančno bo posnemal

izbrano podobo. Pri risbi kot tehniki upodabljanja, gledamo na risbo kot produkt različnih

orodji; svinčnik, pero, oglje… Ti puščajo sled v obliki točk, linij, ploskev, odvisno tudi od

orodja, ki ga uporabljamo. Risba naj bi bila tudi osnova za dobro sliko, kar pomeni, da za vsako

sliko, ki prikazuje očiten in natančno prikazan motiv, se skriva dobro izdelana risba. Ko risbo

prekriva barva, ta služi kot skica za nadaljnje delo v drugi likovni tehniki. Kadar risba nima

vloge skice, lahko stoji tudi kot samostojno likovno delo in je enakovredna drugim umetniškim

praksam. V tem primeru moramo biti še toliko bolj pozorni na slikovni prostor in kompozicijo.

Navsezadnje, pa risbo najdemo še v arhivih muzejev, bodisi v gvaših, akvarelih, kot osnutke ali

skice, ki pomagajo zgodovinarjem pri izboru pomembnih podatkov (Rački, 2010, str. 12-13).


2

1.2 Elementi risbe

Točka in linija, drugače imenovani tudi pika in črta, sta osnovni izrazni sredstvi ali kot ju tudi

v likovni teoriji imenujemo, osnovni likovni prvini, ki sta skupni vsem likovnim disciplinam.

Druge likovne prvine so še svetlo-temno, barva, oblika, prostor in ploskev (Butina, 2011, str.

17).

1.2.1 Točka

Točka je pojem brez dimenzij, prostor v prostoru, ki ima določeno mesto na risalni površini in

ne izraža gibanja. Je osnova vsake linije, saj je ta sestavljena iz zaporednih točk. Označujemo

jo s piko, ki je sled risarskega orodja. Lahko se spremeni tudi v črtico. Množica pik lahko poleg

linije ustvari tudi kompleksnejše likovne spremenljivke, npr. teksture (Butina, 2011, str. 132).

1.2.2 Linija

Linija je likovna prvina in obenem temelj vsake risbe. Uporabljamo jo lahko v vseh likovnih

panogah, slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, itd. Z njo orisujemo oblike (Butina, 2011, str. 135).

Linijo lahko narišemo prostoročno, kar pomeni, da je neponovljiva in je ne moremo posnemati.

Taki liniji pravimo neformalna linija. V nasprotnem primeru, ko je linija načrtovana s

pripomočki, jo imenujemo formalna linija (Butina, 2011, str. 135), ki jo je lažje posnemati.

Takšno linijo lahko imenujemo tudi geometrijska linija oziroma osnovnica, diagonala, ipd. Črte

lahko posebej poimenujemo po načinu nastanka, glede na to v katero smer se giblje

(vodoravnica, navpičnica, poševnica), lahko pa jo razlikujemo tudi glede na obliko (ravna /

kriva), dolžino (kratka / dolga) ter debelino (tanka / debela) (Rački, 2010).

Linijo najdemo v različnih oblikah, glede na to kako nastopa v likovnem delu. Lahko je aktivna,

pasivna ali medialna, odvisno od njenega gibanja.

Aktivna linija samostojno potuje po formatu. Svoje gibanje začne svobodno in konča

nesklenjeno na drugem delu formata. Obratno od aktivne se medialna zaključi v isti točki kot

se začne in tako osami izbran del formata. Medialna linija loči notranji prostor od zunanjega,

ki ga obdaja, kar pomeni, da jo določata dve ploskvi. Njena funkcija je orisovanje (Rački, 2010,

str. 21).

Tretja je pasivna linija, ki jo razpoznamo zgolj po tem, da ni narisana ampak je določena z

robom ploskev, z barvnimi, svetlostnimi ali rastrskimi razlikami (Butina, 2011, str. 135).


3

1.3 Risarska orodja in tehnike

Pri risanju uporabljamo različna orodja oziroma karkoli, ki pušča sled. Ker je najpogostejša

uporaba podlage papir, je posledično bolj pogosto uporabljeno orodje tisto, ki je primerno za

papir. Nekatera izmed orodji s katerimi rišemo so svinčnik, oglje, kreda, tuš, pero, čopič,

flomaster, itd. Nekatera sredstva pri tem ponujajo več možnosti modeliranja, druga pa več

črtnega risanja, na primer flomaster in trstika. Nekatera omogočajo tudi tehnično risanje.

Začetnikom risanja se najprej priporoča risanje z ogljem na hrapav papir, saj lahko sled oglja

brišemo in lažje popravljamo (Rački, 2010, str. 30-33).

1.3.1 Tuš

Sama sem se odločila za izbiro tuša, ker sem z njim najlažje dosegla izrazito ekspresivno risbo

in ker je še najbolj spominjal na risarje, po katerih sem se zgledovala.

Tuš je raztopina črne ali temno rjave barve, ki se na podlagi posuši. Pri risanju s tušem

uporabljamo pero, trstiko, tanjšo paličico ali čopič, odvisno tudi od efekta, ki bi ga radi ustvarili

v risbi. V primeru, da si zaželimo v risbo dodati več svetlostnih tonov, si lahko pomagamo z

redčenjem vode in čopičem (Rački, 2010, str. 32).

1

1 Delovni prevod za potrebe diplomske naloge

Slika 2: Henri Matisse, Nude from the back

[Akt z zadnje strani], 52 x 40cm, 1950, čopič

in črnilo

Slika 1: Gyula Derkovits, Avtoportret s pipo,

30.9 x 22 cm, 1926, črnilo na papirju


4

1.4 Vrste risbe

Poznamo več vrst risbe, ki se razlikujejo glede na izbrano tehniko ali motiv, ki si ga risar izbere.

Motiv, ki si ga izberemo pri risanju opazujemo, preučujemo njegovo strukturo. Na nekaterih

delih se oko večkrat ustavi, na nekaterih, ki jih prej zazna, malo manj. S preučevanjem objekta

omogočimo, da možgani sestavijo celotno sliko objekta, ki ga opazujemo in ga pretvorijo v

risbo (Rački, 2010).

Pomembno vlogo nosita postopka zaznavanja ter videnja, ko zaznavamo stvarnost in jo

razčlenjujemo po stopnji pozornosti. Risar mora zaznati vse dele motiva in določiti kateri so

pomembnejši pri zaznavanju in prepoznavanju izbranega objekta.

Poleg skice, oblike risbe, ki jo uporabljamo kot pomoč pri likovnem delu, poznamo tudi druge

vrste risbe, ki se razlikujejo po namenu, kot so kroki, študijska risba, ekspresivna risba,

prezentacijska risba, ilustracija, strip, satirična risba, karikatura, tehnična risba, stripovska risba,

računalniška, abstraktna itd. (Rački, 2010, str. 12-20).

Med drugimi izpostavimo definiciji dveh vrst risbe, ki sem ju tudi sama uporabljala v svojih

likovnih delih, kroki ter ekspresivna risba.

Kroki je hitra skica motiva, ki je vedno priporočljiva pri risanju. S hitrimi skicami treniramo

koncentracijo ter sproščenost, ki sta pomembna dejavnika pri risanju. Pri krokijih želimo doseči

upodobitev figure po modelu v najkrajšem času, s čim manj potezami (Rački, 2010, str. 14).

Ekspresivna risba je risba, ki izpostavlja umetnikovo notranje dogajanje glede izbranega

motiva, torej je zelo subjektivna. Je ena izmed redkih stilov risb, kjer lahko motive rišemo na

pamet, saj poudarjamo izraz izbranega motiva, ni pa to nujno. Še vedno je veliko umetnikov, ki

za ekspresivno risbo potrebujejo modele oziroma pristop risanja po opazovanju. Zelo pogosto

rišejo ekspresivne risbe otroci. Ko se ekspresivno izražajo odrasli, je običajno značilno, da

morajo kljub ekspresivnosti risbe imeti dobro podlago študijske risbe, da lahko dosežejo dobre

rezultate (Rački, 2010, str. 15-16, Butina, 2011, str. 48).


5

1.5 Risba po Matissu in Picassu

Pri poglavju risbe bom izpostavila dva pomembna umetnika, ki sta ustvarjala na področju

ekspresivne risbe; Henrija Matissa ter Pabla Picasa. Wassily Kandinsky je leta 1912 v knjigi

Concerning the spiritual in Art dejal, da Matisse predstavlja barvo, Picasso pa obliko. Dva

umetnika, ki sta sicer delovala na drugačnih likovnih področjih, tokrat združimo v njuni

ekspresivnosti, enostavnosti ter lahkotnosti potez v risbi (Essers, 2013).

1.5.1 Henri Matisse

Henri Matisse (1869-1905) je začetnik nove umetniške smeri Fauvizma, ki se je na področju

slikarstva posvečal barvi. Pri analizi njegovih del velikokrat poudarjamo način slikanja, ki je

bil zanj značilen. Tokrat izpostavimo risbo kot samostojno likovno delo. Matisse je od nekdaj

veliko risal, šele po letu 1930 pa se je pojavila nova želja po preprostem. Po stotinah poskusov

risb, definicij oblik ter različnih vpogledov v risbo, se je Matisse odločil, da se bo omejil le na

svinčnik ali črnilo, ki daje risbi razvidnost ter jasnost. Po tem je poskušal risati tudi z zaprtimi

očmi, da je dosegel želen učinek. V njegovi zbirki risb ter grafik zaznamo ekspresivnost in

enostavnost linij v kompoziciji, za katerimi pa stoji izredno študijsko poznavanje tehnike

risanja. Ker je večina del ustvarjenih s tušem, ki se ga ne da brisati, je Matisse enostavno risbo

dokončal v prvem poskusu. Zaradi takšnega načina risanja so njegova dela še toliko bolj

vrednotena (Elderfield, 1985 in Essers, 2013).

Slika 3: Ernst Ludwig Kirchner, [Študija o starem in rdečem],

29.7 x 42 cm, 1914, svinčnik na papir


6

Leta 1936 je Matisse izdal zvezek z zbirko risb ženskih figur, pod imenom Cahiers d'Art.

Skupno vsem tem risbam je, da zavzemajo celoten format, ženska figura pa ohranja v risbi

čutnost in ženstvenost. Prostor okoli figure je navadno zapolnjen z geometrijskimi oblikami, ki

dodatno podkrepijo globino formata ter izpostavijo vlogo ženske figure v kompoziciji (Gowing,

1993, str. 173).

1.5.2 Pablo Picasso

Pablo Picasso (1881-1973) velja za začetnika kubizma in vsestranskega umetnika, njegovo

življenje lahko razdelimo na več umetniških obdobij. Picasso je že kot mlad deček začel z

risanjem raznolikih motivov, ki so po tehniki že takrat presegala njegova leta. Sledila so leta

eksperimentiranja, ko mu je risba služila kot skica za druge tehnike. Dela, ki so nastala v

Picassovih poznejših letih so zelo preprosta in spominjajo na otroško risbo. To je bilo obdobje

po njegovem surrealističnem ustvarjanju, ko je večinoma risal različne motive z eno samo

linijo. Ukvarjal se je predvsem z abstrahiranjem motivov ljudi, živali ali mitoloških bitij, pri

čemer je poskušal podobe reducirati na najmanjše število potez, ki povzamejo bistvo. Eno

izmed takšnih del je risba z naslovom Vojna in mir (1950). Ne le v njegovih abstrahiranih risbah

ampak tudi v skicah, se ob enostavnosti risbe opazi velik talent in sposobnost natančnega

opazovanja motivov (Warnacke, 2002).

Slika 4: Henri Matisse, Akt iz

Clevelanda, 1932, jedkanica Slika 5: Henri Matisse, Madona in

otrok, 50 x 37.5 cm, 1950 -1951,

litografija


7

Slika 8: Pablo Picasso, Vojna in mir, ni

podatka o velikosti, 1950, risba s

svinčnikom

Slika 6: Pablo Picasso, Olgin portret, 62.2 x 45.7 cm, 1920,

risba s svinčnikom

Slika 7: Pablo Picasso, Akti v Reverie, 20 x 24

cm, 1920, risba s svinčnikom


8

2 FOTOGRAFIJA

2.1 Fotografija in kratek razvoj

Po Butini (2011) je fotografija »umetnost ustvarjanja podob« s pomočjo svetlobe na določeno

površino. Geoffrey Batchen (2010) v svoji razpravi o fotografiji pravi, da lahko definicijo

fotografije razumemo bolje, če poznamo nastanek ter razvoj fotografije.

Podlago za delovanje je našla fotografija že v 17. stoletju na principu »Camere obscure«, kar v

latinščini pomeni Temna soba. Gre za projekcijsko napravo, sestavljeno iz temnice z manjšo

odprtino, ki projicira narobe obrnjeno sliko na nasprotni strani. Edina težava, ki jo je bilo treba

še rešiti je, kako ohraniti oziroma zamrzniti sliko na podlagi (Butina, 2011).

Začetki fotografije segajo v 19. stoletje, ko se je zgodilo več zaporednih izumov povezanih s

fotografijo. Pri tem naletimo na težavo, saj z gotovostjo ne vemo, kdo bi bil njen pravi

iznajditelj. V zgodovini fotografije je namreč več imen, ki jih štejemo za začetnike.

Francoski litograf Joseph Niepce (1765-1833) je leta 1822 ujel sliko na kositrni plošči in prejel

zasluge pri prispevanju k izumu (Butina, 2011). Tu so še ostali veliki pionirji fotografije:

Francoz Louis-Jacques-Mande Daguerre (1787-1851), katerega postopek izuma je bil prvič

prikazan v javnosti ter še dve pomembni imeni, na kateri vedno znova naletimo, Heinrich

Schulze (1687-1744) ter William Henry Fox Talbot (1800-1877) (Batchen, 2010).

Vsako veliko ime je zasluženo za del razvoja fotografije, tako na kemijskem področju kot tudi

pri sami ideji fotografije. Ne glede na to, so razprave glede začetnika fotografije še vedno zelo

različne (Batchen, 2010).

2.2 Namen fotografije

Ob rojstvu fotografije je prevladala t.i. »Straight photography« ali na nek način »popolna

fotografija«, za katero so bile značilne lastnosti kot so preprostost, nekompliciranost,

resničnost, nepopačenost, skratka lastnosti, ki so prikazovale tisto kar je »lepo«. Sčasoma so

fotografi nehali prikazovati ideale v fotografiji in so se posvetili »manj lepim« motivom. K

fotografiji so pristopali drugače, predvsem tako, da so poudarili sporočilnost. Iz tega so se

razvili številni različni nameni ustvarjanja fotografije. Omenimo le nekaj najpomembnejših po

Butini (2011):

Družinska fotografija je fotografija s katero ohranjamo spomin na družinske člane. Te

fotografije so običajno zelo intimne.


9

Umetniška fotografija vsebuje določene likovne lastnosti in jo lahko delimo na različne

podkategorije. Glavna značilnost umetniške fotografije je, da ne potrebuje posebnega namena,

ampak je svobodno narejena z avtorjevo željo po ustvarjanju.

Reporterska fotografija je vrsta fotografije, katere namen je, da nas informira o aktualnih

novicah. Zelo pomembno je, da zna fotoreporter ujeti pravilno sporočilnost fotografije. Že pri

sami izbiri motiva, ta lahko spreminja interpretacijo fotografije.

Reklamna oz. oglaševalska fotografija služi grafičnim oblikovalcem pri oglaševanju različnih

izdelkov.

Modna fotografija prikazuje ali dokumentira nove modne kreacije.

Znanstveno-dokumentarna fotografija se nanaša na različna znanstvena področja in zato

zahteva snemanje v različnih pogojih, glede na področje.

2.3 Možnosti fotografskih posnetkov

Ne glede na namen fotografiranja ima fotograf vedno na izbiro različne možnosti snemanja

fotografij, glede na omenjene dejavnike, kot so izbira motiva, osvetlitve, kadra, rakurza ter

izbire objektiva. Pri tem se mora avtor sam odločiti, kaj pri trenutnem fotografiranju potrebuje

in kaj želi pri fotografiji doseči (Butina, 2011).

Motiv je lahko različen. Izbira se lahko med bolj pripovednim ali manj pripovednim. Pri

umetniški fotografiji še posebej odigra veliko vlogo izbira svetlobe in poigravanje s sencami, s

katerima lahko dosežemo precej zanimive efekte v kompoziciji, če ju ustrezno obvladujemo.

Kot tretja možnost spreminjanja fotografije je izbira kadra, kar pomeni velikost izbranega

prostora v mejah formata. Poznamo več različnih kadrov, kot so daljni, totalni, ameriški, srednji,

veliki plan in plan detajla. Pri izbiranju rakurza govorimo o izbiri kota snemanja, ki vpliva na

razpoznavnost motiva in posledično na gledalčevo dojemanje.

Navsezadnje, je pomembna še sama izbira objektiva, ki pripomore k izostritvi in razvidnosti ali

popačitvi ujete vsebine. Po nastanku posnetka v izbranih pogojih nam še vedno ostane možnost

spreminjanja fotografije z obdelavo v različnih računalniških programih (Butina, 2011).

2.4 Fotografija in umetnost

Fotografijo z začetkom industrializacije začnemo umeščati med umetniške panoge. Čeprav

lahko trdimo, da je fotografija način potrjevanja realnosti, pa vseeno nosi tudi vlogo

interpretacije, zaradi česar jo umeščamo tudi k tradicionalnim tehnikam umetnosti, kot so risba


10

ali slika (Batchen, 2010). V 60. letih se začnejo uporabljati še kombinirane likovne prakse s

fotografijo, kot so fotorealizem, fotografija v performansu ali v konceptualni umetnosti

(Pojmovnik slovenske umetnosti 1945 - 2005).

Fotografiranje zahteva veliko vloženega truda, da dobimo ustrezen posnetek. V primerjavi s

postopkom drugih likovnih panog nastane na zelo enostaven način. Včasih je dovolj le pritisk

na gumb, da dobimo posnetek in se še najbolje približamo prikazovanju stvarnosti. Zaradi te

lastnosti je fotografija še najbolj primerna disciplina za prikazovanje nadrealnih motivov na

precej dramatičen način. Susan Sontag v knjigi O fotografiji (2001) pravi, da le fotografija lahko

prikaže dva naključno izbrana predmeta kot »utelešenje lepote«, pri kateri niti ni nujno, da je

to odvisno od umetnikovih namenov (Sontag, 2001, str. 51-55).

Fotografije so tako rekoč skoraj kot slovnica brez meja, s katero lahko dokumentiramo oziroma

popišemo ves svet: »Zbirati fotografije pomeni zbirati svet« (Sontag, 2001). Kljub temu, pa

moramo upoštevati, da je fotografija v resnici slika, pri kateri veljajo enaka kompozicijska

pravila kot pri slikarstvu. Pri fotografiji tudi fotografi upoštevajo elemente kompozicije, kot so

oblika, ton in barva, tekstura, perspektiva (Rački, 2004).

2.5 MAN RAY

Man Ray je odigral pomembno vlogo v zgodovini fotografije in umetnosti. Tudi meni je služil

kot inspiracija za avtorska likovna dela.

Fotograf, umetnik, filmski ustvarjalec, pesnik in surrealist, Man Ray velja za enega izmed

najbolj vsestranskih umetniških figur v začetku 20. stoletja. Umetnik, ki ga sicer poznamo kot

Man Raya, pa v resnici nosi ime Emmanuel Radnitsky (1890 - 1976). Obiskoval je šolo Ferrer

school of Art v New Yorku, kjer se je med drugim seznanil z avantgardno umetnostjo,

fotografiranja se je učil pa kar sam. Leta 1913 je spoznal Marcela Duchampa, s katerim je

kasneje tudi sodeloval v dadaističnem gibanju v New Yorku. Spoznal je še številne ikone v

umetnosti, kot so Francis Picabia, Tristan Tzara, Marcel Duchamp, Pablo Picasso… (Aillagon,

1988).


11

V fotografijah so glavni vir navdiha predstavljale ženske, ki jih je prikazoval na zelo intimen,

čustven in erotičen način. S svojimi posnetki ženskih figur je Man Ray znal šokirati občinstvo.

Med drugim je sodeloval tudi z revijami kot so Vanity Fair, Vogue ter Bazaar. Čeprav je bilo

njegovo ustvarjanje precej radikalno, so njegova dela občudovali mnogi. Njegove modne

fotografije so bile edinstvene predvsem zaradi posebnega efekta, ki ga imenujemo

»photofloods«,v prevodu »fotopoplava«. Pri tem je uporabljal pristop močne, a kratke svetlobe,

ki je ustvarila dodatne sence in dodala poseben efekt fotografiji (Aillagon, 1988).

2.5.1 Fotogram

Pri Man Rayu moramo še posebej izpostaviti fotogram. Gre za poseben način ustvarjanja pri

čemer ne potrebujemo fotoaparata. Gre za sliko na fotografskem papirju, ki nastane z ustrezno

izpostavitvijo svetlobi.

Man Rayevi fotogrami, oziroma drugače imenovani tudi Rayografi, nastanejo z izpostavitvijo

papirja svetlobi najmanj trikrat, pri čemer različno postavljeni predmeti delujejo kot šablona.

Lahko bi dejali, da nastanejo z »mehaničnim kopiranjem.« Postopek zahteva delo v temnici. Z

vsako izpostavitvijo svetlobi se papir obarva temneje na mestu, kjer ni bil pokrit z izbranim

predmetom (Ray, 2005).

Slika 9: Man Ray, Črno in belo, 50 x 38.5

cm, 1926, fotografija, MOMA

Slika 10: Man Ray, Ingresova violina, 29.6 x

22.7 cm, 1924, fotografija, Los Angeles


12

3 FOTOKOLAŽ

3.1.1 Kolaž

V 20. stoletju so številna likovna dela nakazovala na razvoj Kubizma. Poleg izrazito kubističnih

Picassovih Avignonskih gospodičen (1907) so tudi nekateri drugi umetniki, kot so Monet,

Cezanne in Matisse, v svojih delih začeli uporabljati nove likovne pristope, ki so predstavljali

prehodna dela do kubizma (Zalaznik, 2009).

Leto 1912 ima v umetnosti poseben pomen, saj se je takrat v ateljeju Pabla Picassa ter Georgesa

Braquea zgodila prelomnica za razumevanje umetnosti. Umetnika sta prilepila na platno dele

časopisa ter industrijsko narejene izdelke, s čimer sta takrat zmotila prevladujočo tehniko,

tradicionalno slikarstvo. Takšen izdelek, ki sprva ni imel posebne umetniške vrednosti je

predstavljal množično potrošnjo. S časom so vrednost našli v nalepljenih industrijskih

materialih ter časopisu, ki so prikazovali določen časovni ali zgodovinski okvir. Tako je glavna

likovna novost v smeri kubizma postal kolaž (Zalaznik, 2009).

Slika 12: Man Ray, Neimenovana, 23.5 x 17.8

cm, 1922, rayogram Slika 11: Man Ray, Elektrika, 26 x 20.5

cm, 1931, rayogram


13

Po besedah Janeza Zalaznika v knjigi Kako je umetnost izgubila nedolžnost (2009), se definicija

kolaža glasi: »Kolaž je likovna kompozicija, ustvarjena iz različnih materialov- kartona,

izrezkov iz časopisnega ali barvnega papirja, tekstila, fotografij itd. Ti izrezki so nalepljeni ali

kako drugače pritrjeni na nosilec in lahko nastopajo samostojno ali pa jih ustvarjalec združi v

elemente risbe in poslikave.«

Poleg kubistov so se posluževali novih tehnik ter materialov kasneje še dadaisti ter nadrealisti,

pri katerih je kolaž postal najpomembnejše izrazno sredstvo. Kmalu zatem so umetniki v

obdobju modernizma razvili še podobne oblike kolaža, kot so asemblaž ter fotomontaža, pri

katerih so uporabljali nove materiale ter likovne tehnike in jih med seboj združevali. Z vsemi

novimi pristopi v likovni umetnosti so ustvarili popolnoma novo likovno govorico (Zalaznik,

2009).

3.1.2 Dadaizem

Dadaizem se je začel razvijati v Švici, kamor so se umetniki zatekli pred 1. svetovno vojno.

Kasneje se je gibanje razširilo še v druga velika mesta kot so Berlin, Hanover, Pariz, New York.

Umetniki so kljub razdalji tesno sodelovali med seboj v dadaističnih aktivnostih. Dadaizem je

bil umetniško, literarno, glasbeno gibanje z družbeno kritičnim nabojem, včasih pa je vseboval

tudi elemente otročjega, saj so umetniki želeli presenečati in šokirati publiko (Elger, 2016).

Umetniki so črpali ideje iz občutkov do vojne in jih izražali s pomočjo kolaža, asemblaža in

fotomontaže. Obdobje je nanje različno vplivalo. Skupno jim je to, da so zavračali

tradicionalnost, izražali nestrinjanje s tedanjo družbo in iskali nove tehnike ustvarjanja (Ades,

1986).

Slika 13: Pablo Picasso, Kitara, 66.4 x 49.6 cm, 1913, nalepljen papir, kreda, oglje, indijsko črnilo


14

Prav v dadaizmu je mesto v umetnosti dobila nova tehnika fotomontaže, ki je poleg kolažiranja

z novimi materiali, v ospredju Visoke umetnosti uporabljala še prakso manipulacije fotografije.

Fotografija se je že veliko prej pojavila v umetniških kolažih futuristov ter kubistov. To je

razvidno na primeru kolaža Carra's French Official observing enemy movements iz leta 1915

ali Malevičeva Lady at the poster column iz leta 1914, pri katerih, pa ju še vedno obravnavamo

bolj kot sliko, saj ima fotografija v tem likovnem delu bolj ilustrativno vlogo (Ades, 1986).

3.1.3 Fotomontaža

George Grosz ter John Heartfield sta ustvarila novo umetniško delo iz več razrezanih fotografij

in iz različnih virov tiskovin. Na ta način sta ustvarila novo podobo, ki so jo kasneje

poimenovali fotomontaža.

Pri fotomontaži se uporablja načelo naključja, poleg tega se lahko gledalec poglobi v celotno

delo in išče podrobnosti v kompoziciji ter ugotavlja nove pomene izrezanih ter skupaj

sestavljenih fotografij. Fotomontaža je še danes zelo razširjena tehnika ustvarjanja, ki je med

drugim uporabna tudi za grafično oglaševanje (Zalaznik, 2009).

Slika 14: Kazimir Malevič, Lady at the poster column, [Gospa na

plakatu], 71 x 64 cm, 1914, kolaž in olje na platnu


15

Sprva so dadaisti uporabljali fotografijo v kombinaciji z ostalo tiskovino iz časopisov in revij,

kasneje pa je fotografija prevladala v kompoziciji. Fotomontaža je pripadala tehnološkemu

svetu in se je kot umetniška tehnika bolj skladala s tedanjim časom masovne komunikacije.

Hannah Höch je nekoč o fotomontaži dejala, da so si dadaisti želeli prenesti objekte, ki so jih

izdelovali stroji v umetnost in tako presekati s figurativnim slikarstvom (Ades, 1986).

4 IZBRANI AVTORJI

4.1 Hannah Höch

Ena izmed prvih umetnic, ki sem jih želela omeniti kot vir ustvarjanja in zgledovanja je nemška

dadaistka Hannah Hoch (1889-1978), znana po fotomontažah s političnim nabojem, narejenih

iz časopisov in podobnega gradiva. V zgodovini umetnosti je odigrala pomembno vlogo, saj je

bila ena izmed umetnic, ki je s svojimi deli predstavila nov pogled na umetnost dvajsetega

stoletja. Študirala je v Nemčiji na Berlinski šoli College of Arts and Crafts, kar je bilo za tisti

čas skoraj nedosegljivo za ženske. Bila je tudi velika podpornica žensk v umetnosti, ki so bile

takrat še diskriminirane (Artstory, 2018). Kasneje se je preselila na Nizozemsko in delala kot

umetnica poleg nekaterih drugih kot je bil tudi Piet Mondrian (Artnet, 2018). Hoch je

eksperimentirala s fotomontažami, pri katerih je bilo pomembno vprašanje spolov ter ženske

vloge v družbi. Uporabljala je različne materiale in jih kombinirala na zelo surrealističen,

dadaističen in celo postmoderen način (Artstory, 2018).

Slika 15: George Grosz, John Heartfield, Sončna dežela, 1919, kolaž in fotomontaža


16

Slika 16: Hannah Höch, Mischling (Half caste),

[Na pol kastni] 11 x 8.2 cm, 1924,

fotomontaža, Stuttgart

Slika 17: Hannah Höch, Viktor, 22.5 x 18

cm, 1927, fotomontaža, Rim

Slika 18: Hannah Höch, Made for a party, [Narejena za zabavo], 36 x 19.8

cm, 1936, fotomontaža, Stuttgart


17

4.2 Linder Sterling

Linder Sterling (1954) je angleška umetnica, ki se je pojavila na umetniški sceni v sedemdesetih

letih. Najbolj je poznana po svojih kolažih, kjer kombinira ženske figure z objekti iz narave, pri

ustvarjanju svojih umetniških del pa izpostavlja vprašanja o spolnosti, kapitalizmu, blagovnih

dobrinah, feminizmu, nasilju in upanju (Artdiscover, 2012).

Njene izbire podob so slike iz revij, ki so na meji pornografskih podob. Poleg tega se večkrat

pojavijo kot motivi živali in ljudi skupaj, saj želi s tem poudariti teme »življenja v sožitju«.

Svoje kolaže oblikuje tako, da jih ponovno fotografira ter razstavi v osvetljenih škatlah, ki so

značilne za trgovine s pomembnejšimi blagovnimi znamkami. Pri izdelovanju kolažev

umetnica vedno uporablja lepilo in rezilo, s katerim obudi spomine na dadaistično delovanje in

omenjeno umetnico Hanno Höch (Aesthetica, 2018).

Linder Sterling me je navdihnila predvsem zaradi njene uporabe ženskih figur v fotomontaži in

poudarjanja ženskega telesa. S tem mi je pomagala pri kombinaciji različnega slikovnega

materiala posameznih delov človeških figur, še posebej ženskih. Najbolj sem se zgledovala po

spodaj omenjenih delih, ki so mojo pozornost pritegnili tudi zaradi sporočilnosti.

Slika 19: Linder Sterling, Brez

naslova, 27.9 x 19.6 cm, 1976,

fotomontaža, Tate Britain,

London

Slika 19: Linder Sterling,

SheShe, [OnaOna], 1981,

fotografija in kolaž

Slika21: Linder Sterling, The

Migration of Symbols,

[Migracija simbolov], 26.0 x

21.0 cm, 2012, fotomontaža


18

4.3 Jesse Draxler

Jesse Draxler (1981) je ameriški umetnik iz Los Angelesa. Magistriral je iz umetnosti na

College of Visual Arts in St. Paul, Minnesota. Njegovi umetniški pristopi so različni. Poleg

kolažev se ukvarja še z uporabo teksta v umetnosti ter z animiranimi portreti v GIF obliki.

Njegovo glavno vodilo v ustvarjanju je, da že obstoječe podobe spremeni v nekaj popolnoma

drugačnega, z namenom, da preveri lepotne ideale (Smashbox studios, 2015).

Njegovi kolaži imajo precej erotičnega naboja, poleg tega pa se ukvarja tudi s temami

eksistencializma, nihilizma ter lepote. Pri svojih kolažih uporablja črnilo, modne fotografije in

dele človeškega telesa.

Z rezanjem in mešanjem različnih materialov, fotografij in barv umetnik dodaja svojo

edinstveno ekspresijo v likovna dela. Precej značilno zanj je, da z nanašanjem več različnih

materialov papirja ali barve doseže kiparski učinek. Posledično so njegova dela zelo kontrastna

zaradi minimalističnih ter preprostih tekstur na eni strani ter dvodimenzionalnih kompozicij na

drugi (Bjornsdotter, 2018).

Pri pozicijah človeških figur v kolažu sem se zgledovala predvsem po omenjenem umetniku.

Njegova dela se mi zdijo preprosta in spodbudijo različne vsebinske interpretacije. Zanimive

so njegove groteskne in duhovite manipulacije človeških podob.

Slika 20: Jesse Draxler, Brez naslova, Neznana letnica

nastanka, fotomontaža


19

4.4 Erwin Blumenfeld

Erwin Blumenfeld (1897-1969) je bil nemški umetnik in fotograf, ki se je ukvarjal z umetniško

in modno fotografijo. Večinoma se je ukvarjal s kolaži ter risbami v izrazito dadaističnem stilu,

velja pa za enega izmed najbolj vplivnih in inovativnih fotografov 20. stoletja. Leta 1936 se je

odselil v Pariz, kjer je deloval kot fotograf, ki je fotografiral portrete znanih umetnikov, kot sta

bila Henri Matisse ter Georges Rouault. Aktivno je začel delovati pri reviji Vogue. Povabili so

ga tudi k drugim revijam ter k sodelovanju z znanimi blagovnimi znamkami v kozmetični

industriji. Zaradi njegovega dela pri revijah je znan večinoma kot modni fotograf, s svojimi

fotografskimi pristopi (dvojna ekspozicija, solarizacija…), pa je vplival na pomembne

umetnike kot so Man Ray in George Grosz. Po drugi svetovni vojni je bil najbolje plačan

fotograf na svetu (Artnet, 2018). Blumenfeld je namreč veliko razstavljal svoje fotografije in

obenem zaradi sodelovanja z vplivnimi ljudmi dosegel svetovno slavo.

Večina njegovih del prikazuje življenje med svetovnima vojnama, ki so postavljeni v socialno-

politični kontekst tistega časa. Njegov najpogostejši motiv je ženska figura. V prvih letih je

ustvarjal le črno-bele fotografije, z napredkom v tehničnem razvoju, pa je nastalo tudi nekaj

barvnih (Eskildsen, 2013).

V svoje fotomontaže sem dodala njegov način podvajanja podob in prikazovanja obrazov, pri

katerih kljub manipulaciji človeške podobe ohranja lepoto ter elegantnost figure.

Slika 22: Jesse Draxler, For Ignite

modeling, Neznana letnica nastanka,

fotomontaža

Slika 21: Jesse Draxler, Radiohead's

climbing up the walls for Pitchwork,

Neznana letnica nastanka, fotomontaža


20

Slika 24: Erwin Blumenfeld, Shadowed Silhouettes, [Senčne silhuete], 32 x 26.3 cm, 1953, fotografija

in tisk s srebrno želatino, New York

Slika 23: Erwin Blumenfeld, Marua Motherwell, 50.5 x 40.5 cm, 1941, fotografija in želatinasti

srebrni tisk, New York


21

4.5 John Stezaker

John Stezaker (1949) je angleški umetnik, znan predvsem po kolažih iz razglednic, starinskih,

filmskih in komercialnih fotografij, ki spominjajo na zgodnje surrealistične in dadaistične

kolaže Man Raya ali Hanne Höch. Leta 1973 je diplomiral na Slade school of art v Londonu.

Razstavljal je v številnih muzejih in galerijah, med drugimi tudi v MOMA v New Yorku, Tate

Modern v Londonu in muzej umetnosti v Tel Avivu. Njegove fotomontaže so značilne predvsem

po minimalnih potezah fotografij, ki združujejo različne podobe (Artnet, 2018). V eni izmed

likovnih serij umetnik združuje figuro z motivom pokrajine tako, da se smiselno povezujejo.

V njegovih delih iz serije »Marriage« (Poroka) uporablja fotografije znanih obrazov, moških in

žensk, ki jih združi v kolaž in tako ustvarja neharmonično razdvojenost osebnosti. Združene

fotografije obrazov iz Hollywooda iščejo novo osebo v podobi, zaradi česar je likovno delo

precej groteskno in surrealistično.

Slika 25: Erwin Blumenfeld, Dayton's, 40.6 x 50.8 cm, 1955, fotografija in večkratni

tisk, New York


22

Slika 26: John Stezaker, Ona (Filmski portret III), 26.1 x 27.5 cm, 2008,

kolaž, London

Slika 27: John Stezaker, Poroka, (Filmski portret XXXI), 28.6 x 23 cm, 2007,

kolaž, London


23

5 BORIS A. NOVAK

Boris A. Novak se je rodil leta 1953 v Beogradu in danes velja za enega izmed

postmodernističnih pesnikov. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne

književnosti. Še predem je študij končal, je izdal svojo prvo zbirko Stihožitje. Zaposlil se je kot

dramaturg v Ljubljanski drami, kasneje je bil še urednik, danes deluje kot profesor. Leta 1981

je izšla njegova prva pesniška zbirka za otroke z naslovom »Prebesedimo besede!«. Leta 1984

prejme nagrado Prešernovega sklada, med leti 1981 ter 1999 izidejo še zbirke Hči spomina,

1001 stih, Kronanje, Vrtnar tišine, Stihija, Mojster Nespečnosti ter Alba (Kos, 2006, str. 66).

Kasneje izda še zbirke Mala osebna mitologija, Satje, Definicije (A. Novak, 2018) ter zbirka

Vrata Nepovrata; trilogija knjig Zemljevidi domotožja (2014), Čas Očetov (2015) in Bivališče

duš (2017). Zadnje pomembnejše delo je knjiga Oblike duha (2017), ki vsebuje več kot

dvestodvajset pesniških oblik. Med njimi je nekaj tudi takih, ki si jih je izmislil kar sam (A.J.,

2016 in Švabič, 2018).

Njegovo delo odlikuje specifični literarni pristop, pri katerem se poslužuje tradicionalnih

pesniških oblik in verzov, vsebinsko pa obravnava sodobne tematike. Prav zaradi tega ga

obravnavamo kot postmodernističnega ustvarjalca, ki ohranja zgodovinski slog in vanj vnaša

značilnosti simbolizma. Vrh ustvarjanja v njegovem spektru literarnih del je predstavljala

pesniška zbirka Mojster nespečnosti (1995), v katerem obravnava aktualna dogajanja tistega

časa in jih predstavi na izrazito osebno-refleksiven način. Njegova dela so bila prevedena v

številne jezike, med drugimi tudi v angleščino, hrvaščino, francoščino (A. Novak, 2018 in Kos,

2006, str. 66).

Definicije so pesniška zbirka avtorja, ki je izšla leta 2014 in govori o avtorjevih osebnih

definicijah o vsakdanjih motivih. Pesmi so večinoma aforizmi, zgoščeno izražene globoke misli

(Slovar Slovenskega knjižnega jezika) ali haikuji, japonske pesniške oblike iz treh verzov (Kos,

2006), skratka kratke oblike pesnitev. Njegove pesmi so duhovite glede vsakdanjih stvari, ob

katerih se čudi, kot se otrok čudi svetu.

Primeri pesmi iz pesniške zbirke Definicije (2014):

Pesem 1: Koraki so budni, ko pot zaspi.

Pesem 2: Ptice so pozobale tišino.

Pesem 3: Pogled je utonil v solzi.

Pesem 4: Ko vodo zebe, si ogrne led.

Pesem 5: Rjuham se vsako noč sanja, da

nekdo na njih leži.


24

6 LASTNO USTVARJANJE

Avtorski cilj likovne naloge je bil, da združim tradicionalno likovno tehniko risbe s fotografijo

oziroma s fotomontažo. Pri tem sem se soočala s štirimi pomembnimi področji, ki sem jih

skrbno preučila. Lastno risbo, fotografijo in kolaž sem skušala povezati v celoto in obogatiti z

avtorskimi besedili. Tema mojih del je ljubezen in medčloveški odnosi. Večinoma sem

uporabila podobe človeškega telesa in obraz, s čimer sem želela vzpostaviti odnos med podobo

in tekstom.

6.1 Risba

Kot vir navdiha sem si izbrala dva pomembna umetnika, ki sta med drugim ustvarjala tudi

ekspresivne risbe: Henrija Matissa ter Pabla Picassa. Pri risbi sem se soočala s pojmi kot so

ekspresivna risba, kroki, portret ter figura, dotaknila, pa sem se tudi risbe po fotografiji, s katero

sem si pomagala pri dopolnjevanju kolažev.

Gre za preproste oblike, ki nakazujejo večinoma človeške figure ali posamezne elemente

človeških figur. Risba je enostavna, včasih sta bili potrebni le ena ali dve potezi, ki označita

želeno. Pri tem sem se dotaknila osrednjega vprašanja likovne naloge, kdaj združiti linijo s

fotomontažo in kdaj jo raje spustiti. Včasih se pri fotomontaži linija popolno spoji v kompoziciji

in služi kot zapolnitev slike, ko se poudari določene poteze s fotografij.

6.2 Material ter orodje

Pri iskanju primernega materiala in risala sem poskušala z različnimi kombinacijami, ki bi se

med seboj uspešno dopolnjevale. Odločila sem se za različne oblike črnila (flomastri, tekoče

črnilo), v določenih temnejših primerih podlage bel akrilni flomaster, pri skicah, pa sem včasih

uporabila tudi oglje in črn akrilni flomaster. Pri orodju sem predvsem poskušala doseči poteze,

ki so značilne pri risbi Picassa in Matissa, zato sem omejila izbor na krede, oglje ter črnilo. Ker

sem kot podlago izbrala tudi fotopapir, iz katerega sem sestavljala fotomontaže, je veliko

risarskih pripomočkov odpadlo iz izbora, ker se niso prijela na papir.

Kot podlago sem si izbrala eko karton, ki je nekoliko temnejši od navadnega papirja in tako

doprinese k izrazu črno-belega kontrasta. Obenem je eko karton tudi trši, kar pomeni, da služi

kot dobra podlaga za nekoliko težji foto papir.

Navsezadnje sem se morala še odločiti, kako bom tiskala fotografije, da bodo tudi fotomontaže

prišle do izraza. Z običajnim papirjem sem bila nezadovoljna, saj je pobral vso nasičenost


25

fotografij. Posledično sem se odločila za tisk na fotopapir iz tiskarne na A4 format, ki je

primeren za risbo s tušem.

Kot pripomočke sem uporabila še škarje in lepilo, ki sta mi služila pri lepljenju fotografij na

papir.

6.3 Slikovni material

Ob snovanju likovnega dela sem načrtovala katero slikovno gradivo bom uporabljala. Moji

začetni kolaži. Ko sem še eksperimentirala in ustvarjala skice, so moji začetni kolaži bili

sestavljeni iz revij, včasih tudi časopisov. Kasneje, ob razvoju skic, sem se poglobila v

fotografijo in se odločila, da bom kolaže izpeljala iz svojih lastnih fotografij in dodala nov

likovni pojem fotomontaže. Fotografiranje sem izpeljala s prostovoljnimi kandidati in tako

posnela okrog 100 fotografij figur, portretov in posameznih delov teles.

6.4 Fotomontaže

Fotomontaže sem sestavljala na zelo enostaven način. Uporabila sem le tehniko rezanja in

lepljenja ter tako združila različne dele fotografij. Ustvarjati sem želela predvsem ročno in se

izogniti digitalnemu urejanju, ki dandanes prevladuje. Tudi sama tehnika uporabe risbe me je

spodbudila, da likovne izdelke dokončam ročno.

6.5 Združitev fotomontaž z risbo

Ustvarjanje v različnih mešanih tehnikah je precej bolj kompleksno kot deluje na prvi pogled.

Ugotovila sem, da je pri združevanju več tehnik treba biti pozoren in skrbno operirati z vsako

tehniko posebej. Kaj lahko se zgodi, da ena tehnika začne prevladovati in izrine drugo iz

kompozicije ali pa si tehniki povsem nasprotujeta. Tudi v mojih primerih se je zgodilo, da sem

risbo uporabila tako, da je ostala fotografija razvrednotena ali brez pomena v likovnem delu.

6.6 Literarni del

Dela Borisa A. Novaka sem si vzela za inspiracijo, ker z malo besedami veliko pove. Njegova

dela so mi bila zanimiva tako z vsebinskega kot tudi likovnega vidika.

Izhajala sem iz njegovih pesniških oblik, ki so v pesniški zbirki Definicije (2014) in želela

ustvariti zbirko pesmi z naslovom Slovar ljubezni. Zgledovala sem se po njegovem skromnem

izboru besed z zgoščeno sporočilnostjo ter osebno-izpovednostjo. Čeprav sem se precej

zgledovala po avtorju, pa sem v svoje pesmi poskušala vnesti kar se da svoje osebnosti ter


26

izbora svojih lastnih motivov. Na koncu sem jih še prilagodila na temo, ki bi ustrezala motivu

izbranih fotokolažev.

Kot temo avtorskih literarnih del sem si izbrala pojem ljubezni, kar sem poskušala prikazati

tudi v naslovu zbirke, saj se le-ta venomer pojavlja v literarnem ustvarjanju. Tema ljubezni je

široko razširjen pojem, s katerim ne želim poudarjati zgolj romantične ljubezni, ampak želim

vključiti različne oblike ljubezni, tudi take, o katerih v vsakdanjem življenju premalo govorimo.

V prvi vrsti je zelo pomembna ljubezen do sebe, do družine, do partnerja ali ljubimca,

prijateljev, ostalih bližnjih, ljubezen do narave, življenja, svojih lastnih strasti, hrepenenja,

ljubezen do neznanega, nepričakovanega, čudnega in še bi lahko naštevala. Tako se tudi sami

motivi spreminjajo od pesmi do pesmi, skupna jim je le tematika. Snov je izrazito osebno-

izpovedna in se pogostoma poslužuje elementov simbolizma (Blažič, 2013).

Motivi se razlikujejo od posamezne pesmi, večinoma se jih tudi težko izloči zaradi same oblike

pesmi. Moje pesmi so namreč kratke in obsegajo kitico ali dve. V strnjeno obliko pesmi se

trudim vnesti kar se da sporočilnosti oziroma vsebine z izbranim motivom, ki bi najbolje opisal

likovno obliko fotokolažev. Moje pesmi so nastale v letu 2018, z namenom, da jih združim z

likovnim delom in predstavim končen izdelek v obliki zbirke.

Naslov zbirke Slovar ljubezni sem si izbrala predvsem zato, ker sem želela, da celotna avtorska

zbirka asocira na slovar s pojmi in definicijami. Želela sem predstaviti svojo osebno zbirko

ključnih besed, ki izhajajo iz mojega razumevanja ljubezni in jim dodati kratek simboličen opis.

Z melodičnostjo in metaforičnostjo pojmov dodam kot pesnik besedam in besednim zvezam

popolnoma nove asociacije.


27

6.7 Analiza posameznih avtorskih del

6.7.1 Kapljice

V likovnem delu Kapljice sem prilepila fotografijo ženske figure, ki v rokah drži glavo iz kolaža

in risbe. Obraz glave, ki jo drži v roki sem narisala s črnilom v zelo enostavni ekspresivni risbi.

Upodobila sem jo le z nekaj potezami z različno debelimi nanosi črnila. Postavitev fotokolaža

in globoka likovna sporočilnost sta predvsem značilni za umetnico Hanno Höch, ki je prav tako

v fotomontaže postavljala slikovno gradivo ženskih figur in njihovih delov telesa. Fotokolaž je

v celoti zelo preprost, saj je sestavljen le iz dveh delov fotografij ter preproste risbe na obrazu,

še bolj preprostega pa ga naredijo črno-bele fotografije, ki sem jih povzela po omenjenih

zgledih umetnikov.

Interakcijo med risbo in fotografijo sem v tem primeru ustvarila s tem, ko sem risbo nanesla v

obrezan obraz na fotografiji in posledično dosegla ravnovesje med risbo in fotografijo, glede

na postavitev. Z motivom na fotografiji ter izbranimi potezami na avtorskem delu sem dosegla

sporočilnost, ki se povezuje z izrazito ljubezensko pesmijo. Motiv pesmi so kapljice.

Orosile so se moje oči,

navlažile so se moje ustnice,

spotile so se moje roke.

Ni dvoma, da kapljice,

o ljubezni govore.

Kapljice

Slika 28: Teja Lazar, Kapljice, 29.7 x 42 cm, 2018,

fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv


28

6.7.2 Tvoja

Kompozicija v delu Tvoja je navpično postavljena kompozicija in ima še manj risbe kot prva.

Likovno delo predstavlja figuro dekleta, ki se je ravnokar zbudila. Upodobila sem jo s povečano

glavo in pomanjšanim telesom. Fotografije sem razdelila na tri dele, risbo pa sem umestila le

ob strani. Z likovnim delom sem predstavila, da je že minimalna poteza risbe lahko ključna pri

vsebinskem delu. Literarni del govori o ljubezni med žensko in dvema moškima. Govori o

spoznanju na katerega dekle pomisli neko jutro, ko se zbudi. Vsebino, ki se nanaša na

posesivnost enega od vpletenih sem poudarila s svojilnimi zaimki njegov, moj in tvoj.

Zbudila sem se v postelji,

njegovi,

zbudila ob topli sapi,

njegovi.

zbudila sem se ob misli

svoji,

da raje prebujam se ob sapi,

tvoji.

Tvoja

Slika 29: Teja Lazar, Tvoja, 42 x 29.7cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem,

osebni arhiv


29

6.7.3 Steklen pogled

Zopet se srečamo z risbo, ki ustvari obraz upodobljene figure. Večji del telesa je upodobljen s

fotografijo, obraz pa je iztrgan in namesto njega je vanj dodana risba. Sledi fotomontaže tukaj

skorajda ni, saj sem uporabila eno fotografijo, v katero sem minimalno posredovala. Tokrat so

poteze v risbi povzete po Matissu, kot je tudi sam risal ženske figure. Likovnost in literarnost

se najbolje povezujeta v tem delu Steklen pogled, saj oba izpostavljata pojem pogleda. V

likovnosti sem ga izpostavila tako, da sem ga upodobila kot risbo, medtem ko je vse ostalo

fotografija. Pesem ima zelo natančno določen motiv že v naslovu, ki se obenem nadaljuje v

pesnitev. Gre za ulovljen pogled med moškim in žensko, ki sem ga literarno simbolizirala z

razbitim steklom. Uporabila sem motiv, ki ga imenujemo »motiv fraktalov«, zasledimo pa ga

tudi v literarnem delu Hansa Christiana Andersena Snežna kraljica (1845) ali v delu Mihaela

Slika 30: Teja Lazar, Steklen pogled, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in fotografija,

osebni arhiv

Se je razbil.

odleteli koščki,

pa odleteli so v tvoje oko.

Tako ujel si moj pogled.

Steklen pogled


30

Endeja z naslovom Momo (1984). Motiv fraktalov najdemo celo v orientalski liriki v Hafisovih

pesnitvah.

6.7.4 Porcelan

V delu Porcelan se podoba razbije na likovno-formalnem delu in vsebinskem pri literarnem.

Celota opisuje tradicionalno žensko figuro, ki se zaradi moškega v prispodobi razleti na koščke.

V likovnem delu sem želela to oblikovati tako, da sem eno podobo razstavila na različne kose

in jih potem znova sestavila. Tako figuro sestavlja njen sprednji del z obrazom, zadnji del ter

praznina njene oblike. Izključno pri tem delu nisem vnesla risbe v kompozicijo, saj sem

ustrezno formalno kot tudi vsebinsko obliko dosegla brez nje. Pri tem delu v ospredje

postavljam fotomontažo kot samostojno delo, za katero me je posebej navdihnil eden izmed

predstavljenih umetnikov Jesse Draxler, ki se je v svojih fotomontažah ukvarjal s podobnimi

manipulacijami oziroma deformacijami ženskih figur.

Že iz naslova avtorskega dela lahko zaznamo krhkost motiva. Tudi porcelan je zelo simbolično

uporabljen kot simbol za žensko, ki se občutljivo obnaša v bližini človeka, ki ga ljubi. Vsebina

pesmi spet nakazuje na ljubezen med dvema, ki se obenem ljubezni tudi bojita. Glede oblike je

ta pesem najdaljša od vseh, saj ima dve kitici, najdemo pa tudi ponavljanje besed: »Tam, tam,

tam«, kar si lahko razlagamo kot še en element razbitega.

Porcelan

Tam tam tam

sem ga spoznala.

Tam tam tam

sva se smejala.

Tam tam tam

sva se dotaknila.

Tam

sem se zdrobila.

Slika 31: Teja Lazar, Porcelan, 42 x 29.7

cm, 2018, fotomontaža, osebni arhiv


31

6.7.5 Popisana

Naslednje likovno delo Popisana je zopet sestavljeno iz fotografije z manjšim izrezom in

vnesenimi elementi enostavne ekspresivne risbe. Uporabila sem le eno fotografijo in nanjo

narisala človeško figuro. Večji del kompozicije je zelo temen, medtem, ko je človeško telo z

risbo svetel format, kar ustvari črno - bel kontrast, veliko bolj kot pri ostalih delih. Risbo sem

v uporabila v nekoliko večjem obsegu zaradi vsebine pesmi, ki govori o porisani ženski figuri

in jo primerja s stranjo v knjigi.

Delo Popisana predstavlja motiv knjige, ki vsebinsko govori o izrabljenem dekletu s strani

moškega.

Slika 32: Teja Lazar, Popisana, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in akrilnim

flomastrom na fotografiji, osebni arhiv

Obrnil me je tako lahkotno

kot še eno navadno stran v knjigi.

Ko je zaprl knjigo, sem le postala

ena izmed sto popisanih strani.

Popisana


32

6.7.6 Majhna poteza

V tem likovnem delu je predstavljen portret ženske, ki povezuje figuro na fotografiji in risbi.

Črnilo pokriva prazen del formata, ki se v liniji nadaljuje v vrat ter ramena na fotografiji. Risba

je zelo ekspresivna in poenostavljena, zanjo bi lahko tudi rekli, da se ne preveč ozira na

fotografijo, kljub temu, da vse obrazne poteze stojijo na pravem mestu. Tudi v tem primeru ne

moremo govoriti o fotomontaži ampak zgolj o uporabi ene fotografije. Razen belega formata

ob robovih ter na sredini je ta kompozicija zelo temna, ustvarja rahel črno-beli kontrast.

Po principu enostavnosti, sem na likovnem kot tudi literarnem delu dosegla novo podobo.

Narisal mi je smeh na obraz,

ko sem se jokala,

s tem nasmehom,

ustvaril novo je umetnino.

Majhna poteza

Slika 33: Teja Lazar, Majhna poteza, 29.7 x 42 cm, 2018, risba s tušem

na fotografiji, osebni arhiv


33

6.7.7 Slovar ljubezni

Slovar ljubezni v fotomontaži predstavlja dve različni figuri, ženskega ter moškega spola, ki se

spajata skupaj v eno podobo. Iz dveh popolnoma različnih podob nastane ena. To poudarim še

z enostavno linijo, ki se vleče okoli obraza obeh in nakazuje na združitev. Ozadje v kompoziciji

je zaradi izbrane fotografije precej temno, zato bela linija toliko bolj izstopa. Z uporabo dveh

barv v fotografiji in liniji sem ustvarila kontrast črno-belega ter obenem dosegla ravnovesje v

kompoziciji z uporabo svetlo - temnega. Fotomontaža je precej preprosta in zopet sem

predstavila, da so dovolj le minimalne poteze risbe v fotomontaži, da dosežejo želen efekt v

formalni, kot tudi vsebinski plati končnega dela. Tako kot formalno tudi vsebinsko fotomontaža

prikazuje motiv združitve, enakosti ali ljubezni. Govori nam, da včasih ni potreben skupen

jezik, da se dva človeka razumeta in shajata v sožitju.

Nisva govorila enakega jezika

ampak v slovarju ljubezni

sva se še najbolj ulovila.

Slika 34: Teja Lazar, Slovar ljubezni, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža in risba z akrilnim

flomastrom, osebni arhiv

Slovar ljubezni


34

6.7.8 Perspektiva

Pri likovnem delu Perspektiva sem ustvarila fotomontažo iz dveh različnih obrazov, ki sem ju

prilepila skupaj. Nato sem dodala še enostavno risbo, s katero sem ju povezala. Risba stoji tako,

da spodnjemu obrazu doda nos ter obrvi, zgornjemu pa veke. Obema so skupne tudi oči.

Zanimivo pri tem delu je, da se lahko dojema oba obraza skupaj ter vsakega posebej, ki

simbolično predstavljata tudi vsebino pesmi, na katero se navezuje. Okoli fotomontaže je

format prazen, kar toliko bolj poudari figuro. Vsebinsko predstavlja fotomontaža skupaj s

pesmijo motiv perspektive ali glave. Pesem vsebuje dve kitici po tri verze; skupaj ima torej šest

verzov. Rime v pesmi ne najdemo.

Postavi se na glavo,

da vidiš svet

iz drugačne perspektive.

Včasih ko držiš

noge v zrak,

je še sonce pod tabo.

Perspektiva

Slika 35: Teja Lazar, Perspektiva, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža in risba z akrilnim

flomastrom, osebni arhiv


35

7 SKLEP

V zadnjem letniku študijskega programa likovne pedagogike smo se posvetili razvijanju ter

raziskovanju lastnih likovnih pristopov. Odločila sem se za ustvarjanje kolažev, pri katerih sem

gradivo črpala iz revij in časopisov. Postopoma sem začela vnašati v likovna dela še enostavno

risbo, ki je pripomogla k oblikovanju vsebine v likovnih delih. Kmalu sem ugotovila, da mi

takšna kombinacija ustreza, zato sem v svoja likovna dela dodala avtorsko fotografijo, s katero

sem se ob študiju občasno ukvarjala. Tako sem se seznanila s področjem fotomontaže, ki jo je

spremljala še enostavna risba.

Iz zbranih likovnih del sem si odgovorila na vprašanja, ki so me ob tem zanimala. Ugotovila

sem, da se je pri fotomontaži treba pomikati počasi in postopoma iskati ravnovesje med

fotografijami. V vsaki fotomontaži je pomembno, da se poleg formalne oblike išče tudi načine,

kako predstaviti izbrano vsebino. Ob tem mi je dobro služila tudi tehnika risanja, ki je

pripomogla k zaključitvi likovnega dela v celoto. Likovni disciplini je potrebno prilagajati

druga drugi, med njima iskati povezave z linijami, točkami ali oblikami in ju kombinirati,

dokler ne najdemo ustrezne kompozicije. Ne glede na to kakšno fotomontažo ustvarimo,

ekspresivna risba zelo dobro sodeluje na formatu s fotografijami. Pogostoma je že majhna

ekspresivna poteza dovolj za zaključitev likovnega dela. Ob ustvarjanju sem sledila pravilu

»manj je več« in skrbela, da bi bila nova podoba čim bolj enostavna, obenem pa ohranjala

preudarnost in sporočilnost.

Z vnosom teksta v ustvarjanje sem spoznala pomen likovnega dela z ali brez teksta. S pesmimi

vizualna podoba odpre čisto drugačne možnosti interpretacij in splošnega razumevanja. Včasih

si s pomočjo besedila lahko odgovorimo na vprašanja, ki jih ponuja vizualna podoba, včasih pa

se nam porodi še več vprašanj kot prej. Tako kot se je tudi Boris A. Novak ukvarjal z avtorskimi

definicijami, ki jih je iskal v besednih igrah, tako sem se tudi sama poigrala z izbiro

metaforičnih besed in pojmov v svojih osebnih ljubezensko- izpovednih pesmih in tako

ustvarila svoj osebni ljubezenski slovarček.


36

8 LITERATURA IN VIRI

• Ades, D. (1986). Photomontage. London: Thames and Hudson Ltd. (reprinted 1992)

• Aillagon, J.J. (1988). Man Ray: photography and its double. Corte Madera CA, cop

1998

• A. Novak, B. (2013). Definicije. Ljubljana: Goga

• Batchen, G. (2010). Goreč od želje, Zasnovanje fotografije. Ljubljana: Studia

Humanitatis

• Blažič, M.M. (2013). Zven in pomen v mladinski poeziji Borisa A. Novaka. Aktualna

vprašanja slovanske fonetike (str. 111-123). Ljubljana: Znanstvena založba filozofske

fakultete

• Butina, M. (2011). Likovna teorija, Učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od

prvega do četrtega letnika. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana: Založba

Debora

• Elger, D. (2016). Dadaism. Köln: Taschen

• Essers, V. (2013). Matisse. Köln: Taschen

• Gowing, L. (1979). Matisse. Pariz: S.P.A.D.E.M.

• Kos, J. (1981). Morfologija literarnega dela. Ljubljana: Državna založba Slovenije

• Kos, J. (2006). Svet književnosti 4. Sodobna Slovenska književnost. Maribor: Založba

Pivec

• Ray, M. (2005). Man Ray. London: Grange Books

• Rački, T. (2007). Veščina risanja 2. Človeška figura. Ljubljana: Narodna in

univerzitetna knjižnica

• Rački, T. (2010). Veščina risanja 3. Majhne skrivnosti velikih mojstrov. Ljubljana:

Narodna in univerzitetna knjižnica

• Rački, T. (2004). Veščine likovne kompozciije, v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji,

filmu, kiparstvu, arhitekturi in gledališču. Ljubljana: Narodna in univerzitetna

knjižnica

• Sontag, S. (2001). O fotografiji. Ljubljana: Študentska založba

• Zalaznik, J.(2009). Kako je umetnost izgubila nedolžnost: Kolaž, asemblaž in

fotomontaža v umetnosti 20. stoletja. Ljubljana: Javni sklad za kulturne dejavnosti

• Warnacke C.P. (2002). Pablo Picasso, 1881-1973. Köln: Taschen


37

8.1 SPLETNI VIRI

• Aesthetica. (2018). Linder Sterling. Povzeto po:

http://www.aestheticamagazine.com/linder-sterling/

• A.J.(2016). Oblike duha: ko pesniške oblike vsega sveta zaživijo v pesniški obliki.

MMC RTV SLO. Povzeto po: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/oblike-duha-ko-

pesniske-oblike-vsega-sveta-zazivijo-v-slovenscini/409477

• Artdiscover. (2012). Linder Sterling. Povzeto po:

http://www.artdiscover.com/en/artists/linder-sterling-id826

• Artnet. (2018). Erwin Blumendeld. Povzeto po: http://www.artnet.com/artists/erwin-

blumenfeld/

• Bjornsdotter, M. (2018). Jesse Draxler. Coeval. Povzeto po: https://www.coeval-

magazine.com/coeval/2015/6/25/jesse-draxler

• Boris A. Novak (2018). Društvo slovenskih pisateljev. Povzeto po:

https://www.drustvo-dsp.si/en/writers/boris-a-novak/

• Elderfield, J. (1985). The drawings of Henri Matisse. Moma. Povzeto po:

https://www.moma.org/documents/moma_catalogue_2011_300299031.pdf

• Erwin Blumenfeld (2018). Artwork. Povzeto po: https://erwinblumenfeld.com/work/

• Ewing A., W. (2018). John Stezaker. SAATCHI GALLERY, WORLD'S No 1

MUSEUM ON SOCIAL MEDIA. Povzeto po:

https://www.saatchigallery.com/artists/john_stezaker.htm

• Famous photographers (2018). Erwin Blumenfeld. Povzeto po:

http://www.famousphotographers.net/erwin-blumenfeld

• Hannah Höch. Artnet. Povzeto po: http://www.artnet.com/artists/hannah-h%C3%B6ch

• Hans Christian Andersen. Fairytales and stories. Povzeto po: http://hca.gilead.org.il/

• Jesse Draxler. Artsper. Povzeto po: https://www.artsper.com/en/contemporary-

artists/united-states/4156/jesse-draxler

• Jesse Draxler portfolio. Povzeto po: http://jessedraxler.com/

• Eskildsen, U. (2013). Erwin Blumenfeld (1897- 1969). Photographs, drawings and

photomontages. Petit Journal. Jeue de Paume. Pariz. Povzeto po:

http://www.jeudepaume.org/index.php?page=article&idArt=1838).

• John Stezaker. The approach. Povzeto po: https://theapproach.co.uk/artists/john-

stezaker/images/


38

• John Stezaker. Richard Gray Gallery. Povzeto po:

http://www.richardgraygallery.com/artists/john-stezaker

• John Stezaker (2018). Whitechapel gallery. Povzeto po:

http://www.whitechapelgallery.org/exhibitions/john-stezaker/

• Kandinsky, W. (1910) Concerning the spiritual in art. Povzeto po:

http://www.semantikon.com/art/kandinskyspiritualinart.pdf

• Nika. (2014). Fotografija in umetnost. Pojmovnik slovenske umetnosti 1945-2005.

Povzeto po: http://www.pojmovnik.si/koncept/fotografija_in_umetnost/

• Studiointernational. (2017). John Stezaker: I was trying to create a sort of

photographic cubism. Povzeto po:

https://www.studiointernational.com/index.php/john-stezaker-interview-i-was-trying-

to-create-a-sort-of-photographic-cubism

• Smashbox studios. (2015). Jesse Draxler. Povzeto po:

https://www.smashboxstudios.com/hype/jesse-draxler-interview/

• Slovar slovenskega knjižnega jezika. Povzeto po: http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=aforizem&hs=1

• Švabič, L. (2018). Boris A Novak: »Pisanje epa je bil največji psihofizični napor

mojega življenja.« Kultura. MMC RTV SLO, Ljubljana. Povzeto po:

https://www.rtvslo.si/kultura/novice/boris-a-novak-pisanje-epa-je-bil-najvecji-

psihofizicni-napor-mojega-zivljenja/445243

• The art story. (2018) Hannah Höch. German Photomontage Artist. Povzeto po:

https://www.theartstory.org/artist-hoch-hannah.htm

• Tate. Linder. Povzeto po: https://www.tate.org.uk/art/artists/linder-10844

•

8.2 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA

• SLIKA1: Henri Matisse, Akt z zadnje strani, 1950. Dostopno na: http://www.henri-

matisse.net/drawings.html

• SLIKA2: Djerkovis Gjula, Avtoportret s pipo, 1926. Dostopno na:

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Derkovits,_Gyula_-_Self-

portrai_with_Pipe_(1926).jpg


39

• SLIKA3: Ernst Ludwig Kirchner, Študija o starem in rdečem, 1914. Dostopno na:

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ernst_Ludwig_Kirchner_Studie_zur_Roten

_Kokotte.jpg

• SLIKA4: Henri Matisse, Akt iz Clevelanda, 1932. Dostopno na: http://www.henri-

matisse.net/drawings.html

• SLIKA5: Henri Matisse, Madona in otrok, 1950-1951. Dostopno na:

https://www.masterworksfineart.com/artists/henri-matisse/lithograph/vierge-et-enfant-

madonna-and-child-1950-1951/id/w-4321

• SLIKA6: Pablo Picasso, Olgin portret, 1920. Dostopno na:

https://www.wikiart.org/en/pablo-picasso/portrait-of-olga-1920

• SLIKA7: Pablo Picasso, Akti v Reverie, 1920. Dostopno na:

http://www.pablopicasso.net/drawings/

• SLIKA8: Pablo Picasso, Vojna in mir, 1950. Dostopno na:

http://www.pablopicasso.net/drawings/

• SLIKA9: Man Ray, Črno in belo, 1926. Dostopno na:

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Man_Ray_%22Noire_et_Blanche%22_1926

_.jpg

• SLIKA10: Man Ray, Ingresova violina, 1924. Dostopno na:

https://johnrlovett.wordpress.com/tag/kiki-de-montparnasse/

• SLIKA11: Man Ray, Brez naslova, 1922. Dostopno na:

https://www.christies.com/lotfinder/Lot/man-ray-1890-1976-untitled-rayograph-1922-

5657803-details.aspx

• SLIKA12: Man Ray, Elektrika, 1931. Dostopno na:

http://www.getty.edu/art/collection/objects/46779/man-ray-electricity-electricite-

american-1931/

• SLIKA13: Pablo Picasso, Kitara, 1913. Dostopno na: Zalaznik, J.(2009). Kako je

umetnost izgubila nedolžnost: Kolaž, asemblaž in fotomontaža v umetnosti 20.

stoletja. Str. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ljubljana

• SLIKA14: Kazimir Malevič, Gospa na plakatu, 1914. Dostopno na: Zalaznik,

J.(2009). Kako je umetnost izgubila nedolžnost: Kolaž, asemblaž in fotomontaža v

umetnosti 20. stoletja. Str. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ljubljana

• SLIKA15: George Grosz, John Heartfield, Sončna dežela, 1919. Dostopno na: Ades

Dawn (1986). Photomontage. Str. Thames and Hudson Ltd. London (reprinted 1992)


40

• SLIKA16: Hannah Hoch, Half caste, 1924. Dostopno na:


• SLIKA17: Hannah Hoch, Viktor, 1927. Dostopono na:


• SLIKA18: Hannah Hoch, Narejena za zabavo, 1936. Dostopno na:


• SLIKA19 : Linder Sterling, Brez naslova, 1976. Dostopno na:

https://www.tate.org.uk/art/artists/linder-10844

• SLIKA20: Linder Sterling, SheShe, 1981. Dostopno na:

http://www.artdiscover.com/en/artists/linder-sterling-id826

• SLIKA21: Linder Sterling, Migracija simbolov, 2012. Dostopno na:

https://www.artspace.com/linder/migration-of-symbols

• SLIKA22: : Jesse Draxler, Brez naslova. Dostopno na: http://jessedraxler.com

• SLIKA23: Jesse Draxler, For Ignite modeling. Dostopno na: http://jessedraxler.com

• SLIKA24: Jesse Draxler, Radiohead's cliimbing up the walls for Pitchwork. Dostopno

na: http://jessedraxler.com

• SLIKA25: Erwin Blumenfeld, Marua Motherwell, 1941. Dostopno na:

http://www.artnet.com/artists/erwin-blumenfeld/marua-motherwell-a-

G0TTCcbGzajiQSv6gp9rGA2

• SLIKA26: Erwin Blumenfeld, Senčne silhuete, 1953. Dostopno na:

http://www.artnet.com/artists/erwin-blumenfeld/shadowed-silhouettes-new-york-a-

0rm_tOTOu3jQujWkNHJCeg2

• SLIKA27: Erwin Blumenfeld, Dayton's, 1955. Dostopno na:

http://www.artnet.com/artists/erwin-blumenfeld/daytons-a-E1-

N09cshF4zi1SkJYestQ2

• SLIKA28: John Stezaker, Ona (Filmski kolaž portreta) III, 2008. Dostopno na:


• SLIKA29: John Stezaker, Poroka, (Filmski kolaž portreta) XXXI, 2007. Dostopno na:


fotografija v povezavi z...

Documents