diplomsko delo - corenapisanega že ogromno, mene pa je v povezavi s tem pritegnila predvsem...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Silvija Borko

Maribor, junij 2013

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

IZVAJANJE ŠPEDITERSKIH STORITEV S PRIMEROM

PODJETJA AZ INTERKONTRAKT The Implementation of Forwarding Services in the Case of AZ Interkontrakt

Kandidatka: Silvija Borko Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Zunanja trgovina Mentor: dr. Anton Ogorelc, izredni prof.

Maribor, junij 2013

2

ZAHVALA Iskrena hvala staršema, da sta mi omogočila študij, za vso podporo, potrpežljivost ter razumevanje; mentorju, profesorju Antonu Ogorelcu, za strokovno pomoč in usmerjanje; Aleksandru Zorcu za posredovane podatke ter posebna zahvala družini Bergauer za pomoč in vzpodbudo pri nastajanju diplomskega dela.

3

PREDGOVOR V diplomskem delu predstavim špediterja ter njegove dejavnosti. Na to temo je bilo napisanega že ogromno, mene pa je v povezavi s tem pritegnila predvsem tematika, povezana z vstopom Republike Hrvaške (v nadaljnje Hrvaška) v Evropsko unijo (v nadaljnje EU) in posledic le tega na špedicijsko dejavnost pri nas. Glede na to, da se Hrvaška pripravlja na vstop v EU, ki je predviden 1. julija 2013, sem se odločila to problematiko tudi raziskati. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem predstavim pomen špedicije, špedicijske organizacije in njihovo organiziranost. V tretjem poglavju predstavim vlogo špediterja v carinskem postopku. Opišem pomen carin in opredelim carinske postopke. V empiričnem delu diplomskega dela najprej predstavim podjetje AZ Interkontrakt, ki se ukvarja s špedicijsko dejavnostjo. Predstavim nastanek podjetja in njegov razvoj. Razčlenim organizacijsko strukturo podjetja in predstavim njegovo storitev. V zadnjem poglavju predstavim analizo ankete o poslovanju špediterskih podjetij, s poudarkom na vstopu Hrvaške v EU. Diplomsko delo zaključim z orisom problemov in možnih rešitev za podjetje AZ Interkontrakt.

4

KAZALO 1 UVOD ..................................................................................................................................... 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................ 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ...................................................................................... 5

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................... 5

1.4 Predvidene metode raziskovanja .................................................................................. 6

2 ŠPEDICIJA ............................................................................................................................ 7

2.1 Vloga in pomen špedicije ............................................................................................... 7

2.2 Špediterske storitve ........................................................................................................ 9

2.3 Špediterske organizacije .............................................................................................. 11

2.4 Ureditev špedicijske dejavnosti ................................................................................... 14

2.5 Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev ................................................. 14

3 VLOGA ŠPEDITERJA V CARINSKEM POSREDOVANJU ....................................... 16

3.1 Carine ............................................................................................................................ 16

3.2 Vloga špediterja v carinskem postopku ...................................................................... 16

3.3 Carinski postopki .......................................................................................................... 18 3.3.1 Uvoz ......................................................................................................................... 18

3.3.2 Izvoz ......................................................................................................................... 19

3.3.3 Tranzit ...................................................................................................................... 20

3.3.4 Poenostavljeni carinski postopki .............................................................................. 21

3.4 Pomen Intrastata .......................................................................................................... 22

3.5 Vloga špedicije v prihodnosti ....................................................................................... 23

4 ŠPEDICIJSKO PODJETJE AZ INTERKONTRAKT ................................................... 26

4.1 Zgodovina podjetja ....................................................................................................... 26

4.2 Organiziranost podjetja ............................................................................................... 27

4.3 Storitve podjetja AZ Interkontrakt ............................................................................ 29

5 ANKETA O POSLOVANJU ŠPEDITERSKIH PODJETIJ .......................................... 31

5.1 Analiza ankete ............................................................................................................... 32

5.2 Možne rešitve pri iskanju novih področij delovanja ................................................. 42

5.3 Posledice vstopa Republike Hrvaške v Evropsko unijo pri poslovanju špediterjev .............................................................................................................................................. 44

6 SKLEP .................................................................................................................................. 50 POVZETEK ............................................................................................................................ 52

ABSTRACT ............................................................................................................................ 52

LITERATURA ....................................................................................................................... 53

VIRI ......................................................................................................................................... 53

KAZALO SLIK ...................................................................................................................... 55

KAZALO TABEL .................................................................................................................. 56

KAZALO GRAFIKONOV .................................................................................................... 56

KRATICE ............................................................................................................................... 56

KAZALO PRILOG ................................................................................................................ 57

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Temeljna naloga špedicije je organiziranje logističnih procesov v transportni verigi med pošiljateljem in prejemnikom. Proces fizičnega premeščanja blaga postaja zaradi vse bolj povezanega svetovnega tržišča pomemben dejavnik v celoviti logistični verigi. Sam proces premeščanja blaga je tako sestavljen iz številnih dejavnostih, preden prispe od proizvajalca do prejemnika. Pri organiziranju transportnega/logističnega procesa ima pomembno vlogo špediter. V diplomskem delu bom predstavila špedicijsko dejavnost in z njo povezane logistične procese. Kot praktičen primer bom povzela delovanje majhnega špediterskega podjetja iz mojega domačega kraja. To je podjetje AZ Interkontrakt, ki deluje v neposredni bližini mejnega prehoda z Republiko Hrvaško v Središču ob Dravi. Temeljna storitev omenjenega podjetja je izvajanje carinskega posredovanja. Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo se bo pojavil problem pri slovenskih špediterjih, ki izvajajo storitve carinskega posredovanja. Prenehanje carinskega posredništva bo prizadelo tudi obravnavano podjetje, ki v pretežni meri izvaja to storitev. Izvedla bom anketo med podjetji, ki se ukvarjajo s špedicijsko dejavnostjo, katere osrednji problem bo povezan s tematiko vstopa Hrvaške v EU.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je analizirati špediterske storitve podjetja AZ Interkontrakt in oblikovati nekatere predloge za prihodnjo organiziranost podjetja. Cilji diplomskega dela so:

• predstaviti pomen špedicije v celovitem logističnem procesu, • predstaviti podjetje AZ Interkontrakt, • analizirati storitve, ki jih izvaja podjetje AZ Interkontrakt, • raziskati možne vplive vstopa Hrvaške v Evropsko unijo na slovenska špediterska

podjetja, • analizirati problem na primeru podjetja AZ Interkontrakt.

Trditve, ki jih bom poskušala dokazati, so:

• delo špediterjev je izjemnega pomena v transportni verigi, za kar je potrebna dobra organiziranost, znanje in iznajdljivost,

• špedicija je kompleksna gospodarska dejavnost.

1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljam, da je delo špediterjev zahtevno in izjemnega pomena v celotni transportni verigi in da si brez njih njenega delovanja dandanes ne moremo niti predstavljati. Zaradi

6

vedno večje konkurence tako doma kot v tujini se morajo nenehno prilagajati zahtevam trga. Da lahko čim bolje konkurirajo, morajo ponujati kakovostne špedicijske storitve z uporabo razvite tehnologije, znanja ter iznajdljivosti. Domnevamo lahko:

- da bomo z anketo dobili dovolj podatkov, da bomo lahko analizirali pozitivne in negativne učinke posledic vstopa Hrvaške v Evropsko unijo na slovenska špediterska podjetja,

- da je dovolj dosegljive literature in zbranih podatkov o špediterski dejavnosti. V raziskavi se bom v geografskem pomenu omejila na Slovenijo, znotraj nje pa na kraje, ki mejijo s Hrvaško. V strokovnem smislu se bom osredotočila na preučevanje špedicijske dejavnosti.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bom uporabila poslovno raziskovalno metodo, saj gre za proučevanje poslovanja podjetja. V teoretičnem delu bom uporabila:

• metodo deskripcije, s pomočjo katere bom opisovala teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva,

• metodo kompilacije, kjer bom s povzemanjem stališč, opazovanj, rezultatov in sklepov drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišla do oblikovanja novih stališč,

• metodo komparacije, kjer bom primerjala dela različnih avtorjev. V empiričnem delu bom uporabila:

• metodo sinteze (razčlenjevala bom ugotovitve iz prakse in iz teorije), • metodo analize (povezovala bom teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v

celoto). Za izdelavo diplomskega dela bom uporabila podatke, pridobljene iz knjižne literature, vire svetovnega spleta in informacije iz podjetja AZ Interkontrakt. Ugotovitve bom prikazala opisno in slikovno.

7

2 ŠPEDICIJA

2.1 Vloga in pomen špedicije Pomen špediterja in špedicije je, kot bomo v nadaljevanju spoznali, podoben v vseh državah sveta. Potreba po nastanku in uporabi špediterja in njegovih storitev izhaja iz nepravilne izbire transportnih sredstev v preteklosti, neznanja o transportu, kakor tudi neznanja v zunanjetrgovinskih in carinskih zadevah, pri čemer so posledično nastajali nepotrebni stroški in riziki. Zaradi tega je nastala potreba po osebi, ki bi te posle izvajala vestno ter skladno s predpisi. Tako so se naročniki vse pogosteje odločali za vključevanje špediterja kot strokovnjaka na tem področju. Dolžnosti špediterja so se nanašale predvsem na organizacijo prevoza, poznavanje predpisov za prevozna sredstva in transportne poti, kakor tudi pravilne izbire dodatnega posrednika, potrebnega za pošiljanje, skladiščenje, informiranje o ravnanju blaga ter zavarovanje v zvezi z odškodninskimi zahtevami. Špediter je poleg organizacijskih poslovnih dejavnostih pooblaščen, da v svojem imenu in na račun naročnika izvaja prevoz in druge manipulacije z blagom. Po opisu dejavnosti špediterja je razvidno, da špediter izvaja vse naloge, ki so neposredno ali posredno povezane s prevozom blaga, skladno z zahtevami naročila. Posledično se je zaradi širokega znanja mnogo špediterjev razvilo v ponudnika logističnih storitev, kjer nudijo naročnikom kompleksne logistične storitve (Krampe et al. 2006, 289–290). Izraza špedicija ter špediter imata lahko različne pomene, ki so odvisni predvsem od predmeta raziskovanja. Tako so različni avtorji skozi leta preučevali pojem in njen pomen. Povzela bom nekatere definicije špedicije oziroma špediterja. Po Zupančiču (2006, 59) je špedicija storitvena gospodarska dejavnost, katera se ukvarja z organiziranjem logističnih procesov premeščanja blaga v prostoru. S svojim delovanjem omogoča nemoteno gibanje blaga od prodajalca do kupca v najkrajšem času ter pod najugodnejšimi pogoji. Da lahko to doseže, mora skrbeti za celotno organizacijo in koordinacijo transporta ter drugih spremljajočih logističnih dejavnostih. V Splošnih pogojih poslovanja mednarodnega špediterja (http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_promet/sekcija_spediterjev_in_skladiscnikov/splosni_pogoji_poslovanja_mednarodnih_spediterjev_slovenije) se definicija glasi: »Špediter je gospodarska družba ali samostojen podjetnik, ki organizira prevoz blaga. S pogodbo o špediciji se špediter obvezuje, da bo sklepal pogodbe v svojem imenu in za račun nalogodajalca ali v imenu in za račun nalogodajalca oziroma v svojem imenu in za svoj račun.« Angleška definicija špediterja (Forwarding agent) (http://dictionary.reverso.net/english-definition/forwarding%20agent) se glasi: »Špediter je oseba, agencija ali podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem, pošiljanjem ter dostavo blaga.«. Če povzamem, špedicija je specializirano storitvena gospodarska dejavnost, katera se ukvarja z organiziranjem prevoza blaga iz odpremnega kraja v namembni kraj z opravljanjem dodatnih poslov v zvezi s tem. Lahko rečemo, da je špediter posrednik med proizvajalcem in kupcem in tako nekdo, ki skrbi za njuno povezanost.

8

Od izbire vrste prevoza in njegove cene je lahko odvisna tudi sama konkurenčnost podjetja na tržišču. Zato ni nikakor zanemarjati pomena dela špediterjev v tem procesu, kajti izbira hitre, varne ter cenovno ugodne poti ni preprosta. Najpomembnejše pa je, da špediter s svojim delom razbremeni naročnika posla, za katerega je sam strokovno najbolj usposobljen ter izurjen. Zaradi velikosti in razvejanosti svetovnega tržišča je pri tem odločilnega pomena delovanje špediterjev v tem procesu.

Slika 1: Oris dejavnosti špedicije

Vir: Lastna predstavitev Velik obseg razvejanosti dela špediterskih poslov je privedel do delitve špedicije na notranjo in mednarodno špedicijo. Notranja špedicija opravlja posle znotraj ene države. Razčlenimo jo lahko še na:

- lokalno špedicijo, ki opravlja posle v istem kraju ter na - medkrajevno špedicijo, ki deluje na celotnem območju ene države.

Mednarodna špedicija opravlja posle, pri katerem blago prečka državno mejo, delimo jo na (Ogorelc, 1996, 153):

- izvozno špedicijo (organiziranje odprave blaga iz lastne v tujo državo); - uvozno špedicijo (organiziranje dostave blaga iz tujih držav v lastno državo); - tranzitno špedicijo (organiziranje distribucije blaga med tujimi državami preko

lastne države). Delitev špedicije na zgoraj omenjene je zgolj teoretična, v praksi pa se ponavadi dogaja, da špediter opravlja vse posle ali pa vsaj v kombinaciji z nekaterimi posli. Zato lahko delimo špediterske posle tudi glede na temeljno specializacijo, in sicer na (Ogorelc 1996, 153):

• pomorsko (luško) špedicijo: ta se ukvarja z organiziranjem odprave in dostave blaga po morski poti. Te naloge opravlja luški špediter;

• kontinentalno špedicijo: ukvarja se z organiziranjem odprave in dostave blaga po kopnem.

Zaradi same narave dela mnogokrat glavni špediter ne zmore izvesti vseh nalog, zato vključi v sam proces še medšpediterja ali podšpediterja. Medšpediter je pravna ali fizična oseba, na katero je glavni špediter prenesel del posla. Razlika med medšpediterjem in podšpediterjem je, da medšpediter lahko sklene pogodbo v svojem imenu in prenese del

ŠPEDICIJA

MEDNARODNI TRANSPORT

ZAVAROVANJE BLAGA

CARINSKI SISTEM

SKLADIŠČENJE

MANIPULACIJE

9

svojih obveznosti na druge izvajalce, medtem ko podšpediter ne more sklepati pogodb v svojem imenu z drugimi izvajalci (Oblak 1997, 288).

2.2 Špediterske storitve Obveznosti in pravice špediterja izhajajo iz pogodbe o špediciji, ki začnejo veljati s sklenitvijo pogodbe. Pogodba se sklene na podlagi dispozicije, ki jo naročnik (komitent) pošlje špediterju ali pa špediter pošlje ponudbo komitentu (Ogorelc 1996, 160). Špedicijska pogodba špediterja zavezuje, da bo v svojem imenu in na račun naročitelja sklenil prevozno pogodbo ter ob tem druge potrebne pogodbe in da bo kot dober gospodarstvenik opravil vse potrebne posle in dejanja (Zorko 2010, 80). Pogodba preneha z izpolnitvijo špediterjevih obveznosti oziroma s prenehanjem veljavnosti pogodbe. Ena izmed najpomembnejših nalog špediterja je, da razbremeni naročnika (komitenta) pri odpremi in dostavi blaga. Pri tem si pomaga z vrsto znanj in izkušenj v mednarodni menjavi blaga. Dober špediter mora obvladati naslednje spretnosti (Žvikart 2006, 24): - obvladati mora klavzule, uzance ter predpise mednarodne špedicije, - poznati mora tako domače kot tuje carinske in prometne predpise, - znati mora preračunavati tuje valute, - poznati mora tehnologijo ter uporabno vrednost blaga, - samostojno mora komunicirati v domačem in vsaj enem tujem jeziku, - obvladati mora delo z računalnikom, - obvladati mora krogotok finančne dokumentacije. Storitve špediterja so tako pestre in raznolike. V »Splošnih pogojih poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije« so navedene takole (http://www.uradni-list.si/1/content?id=93627): - dajanje nasvetov in sodelovanje pri sklepanju pogodb - iskanje najugodnejših prevoznih poti in klavzul - preskrba popustov in ugodnostih pri prevoznikih in drugih udeležencih - organiziranje zbirnega transporta - organiziranje integralnega in multimodalnega transporta ter fizične distribucije stvari po sistemu »od vrat do vrat« - sklepanje prevoznih pogodb v vseh vejah transporta - sklepanje pogodb ter izvajanje naslednjih storitev: nakladanje, razkladanje, prekladanje, sortiranje, pakiranje, skladiščenje, zavarovanje - carinsko zastopanje ter opravljanje poslov v zvezi s carinjenjem stvari - jemanje vzorcev - sodelovanje pri plačilu dobavljenih stvari - izdajanje špedicijskih potrdil ter drugih listin FIATA - preskrbovanje in izdajanje prevoznih in drugih listin - kontroliranje obračunov prevoznih in drugih stroškov - ukrepanje za povrnitev škode v primerih poškodbe, izgube ali zamude - preskrba tranzitnih in drugih dovoljenj - opravljanje specialnih storitev

10

Obseg špediterskih storitev je odvisen predvsem od (Jelenc, 1999, 94): - sposobnosti in možnosti špediterskih podjetij - logistične usposobljenosti naročnikov špediterskih storitev - zahtevnosti posla - politike logističnega outsourcinga (ali zunanjega izvajanja, kar pomeni, da podjetje

najame tretjo osebo za opravljanje zahtevnejših storitev, kar jim omogoča doseganje večje konkurenčnosti in učinkovitosti).

Kratka opredelitev špedicijskih storitev opredeljuje storitve na osnovne in specializirane posle. Med osnovne posle spadajo vsi posli, povezani z organiziranjem odpreme in dobave blaga v mednarodnem prometu. Zaradi velikega obsega storitev v praksi vsako špeditersko podjetje ponavadi ne izvaja vseh storitev, ampak so bolj v veljavi le nekateri posli, katere podjetja izvajajo najpogosteje ter se za njih tudi lažje specializirajo. Med največkrat izvajane storitve špediterja lahko nekoliko prirejeno po Ogorelcu (2004, 345-346) štejemo: 1. Svetovanje Špediter lahko svetuje svojim komitentom na področju zunanjetrgovinskih ter finančnih predpisov, zavarovalnih pogojev, transportnih možnostih ter fizične distribucije pošiljk. 2. Instradacija Pomeni izbiro najugodnejše, najprimernejše in najhitrejše prevozne poti in prevoznega sredstva. Pomen pravilne izbire je izjemnega pomena, saj vpliva na samo konkurenčnost proizvoda. 3. Zbirni transport Pomeni organiziranje zbiranja posameznih ali množičnih pošiljk oziroma blaga z namenom racionalnejše izrabe transportnega prostora, česar glavna prednost je zmanjševanje voznin in celotnih stroškov fizične distribucije. 4. Zavarovanje Špediter opravi zavarovanje pošiljke na zahtevo naročnika oziroma mu svetuje, saj sam najbolj pozna nevarnosti, ki lahko pretijo pošiljki med prevozom. Pomaga tudi pri urejanju odškodninskih zahtevkov. Če mu naročnik ni podal izrecnih navodil glede zavarovanja, špediter zavaruje pošiljko le za običajne transportne rizike. V tem primeru naročnik sam nosi škodljive posledice. 5. Carinsko posredovanje Špediter opravlja carinsko posredovanje na podlagi podatkov iz dispozicije. Njegovo vključevanje predstavlja za naročnika prihranek časa in denarja. Da lahko svoje delo opravi najboljše, mora poznati carinske predpise in postopke. 6. Skladiščenje stvari Distribucija blaga se lahko izvede tudi preko špediterjevega skladišča, kar omogoča, da je pošiljka primerno uskladiščena, zavarovana in dosegljiva v vsakem trenutku. 7. Spremljanje prevoza Uspešen nadzor in spremljanje prevoza zahteva od špediterja učinkovit informacijski sistem, torej ustrezne telekomunikacije, strokovno usposobljen kader s področja logistike

11

ter mednarodno sodelovanje z drugimi špediterji. Prednost tega je v pravočasnosti posredovanja v primeru motenj v transportnem procesu. Specializirane posle izvaja špediter občasno v posebnih primerih, kadar narava dela to zahteva. Med specializirane posle spadajo pakiranje in označevanje, tehtanje in sortiranje, izdajanje špediterskih potrdil in drugih FIATA dokumentov, jemanje vzorcev, kontrola kvalitete in količine blaga ter drugo (Zelenika et al. 2007, 66).

2.3 Špediterske organizacije Pomen špediterjev in njihovih storitev na nacionalni kot na mednarodni ravni z leti narašča. Iz tega razloga so nastale različne mednarodne in nacionalne nevladne špediterske organizacije in združenja, katerih namen je združiti in poenostaviti poslovanje špediterjev. To so: - FIATA (francosko: »Fédération Internationale des Associations de Transitaires et Assimilés«, angleško: »International Federation of Freight Forwarders Associations«, nemško: »Internationale Föderation der Spediteurorganisationen«, slovensko: Mednarodna federacija združenj špediterskih in njim sorodnih organizacij); - CLECAT (angl. »European Association for Forwarding, Transport, Logistica and Custom Services« - Evropsko združenje za špedicijo, transport, logistiko in carinske zadeve); - Freight Forward Europe (združenje devetih vodilnih svetovnih špediterjev in ponudnikov logističnih storitev). Špediterske storitve obravnavajo tudi mednarodne logistične organizacije: - ILA (International Logistics Association); - ELA (European Logistics Association); - SCC (Supply Chain Council), ki združujejo še ostale organizacije, ki se ukvarjajo z nudenjem popolnih oziroma delnih logističnih storitev. Ustanovitev teh organizacij je pomembno vplivala na poslovanje mednarodnih špediterjev, in sicer z uvedbo različnih špediterskih dokumentov, ki so poenostavili in poenotili poslovanje špediterjev po svetu, omogočili dostop do informacij na globalnem trgu ter strokovna usposabljanja. Mednarodno združenje špediterskih organizacij FIATA FIATA je največja nevladna organizacija na področju špediterske dejavnosti. Ustanovljena je bila leta 1926 na Dunaju, danes z glavnim sedežem v Zürichu. Namen ustanovitve organizacije je sodelovanje nacionalnih špediterskih združenj ter izmenjava izkušenj za nemoteno izvajanje špediterskih aktivnostih. Organizacija združuje več kot 40.000 špediterskih podjetij, ki iz 150 držav zaposlujejo do 10 milijonov ljudi (http://www.fiata.com/index.php?id=30). Glavni cilji združenja FIATA so: - združitev špediterskih podjetij po svetu; - zastopati, vzpodbujati in zaščititi interese špediterjev s tem, da delujejo kot svetovalci in strokovnjaki;

12

- izmenjava izkušenj, ki omogoča nemoteno funkcioniranje celotnega sistema; - seznaniti trgovino, podjetja in javnost s špediterskimi storitvami s pomočjo informacij in publikacij; - omogočiti izobraževanja ter uporabo enotnih špediterskih dokumentov in standardnih pogojev poslovanja (http://www.fiata.com/index.php?id=100).

Slika 2: Logotip FIATA

Vir: http://www.seeklogo.com/fiata-logo-54078.html

Da lahko slovenska špediterska podjetja postanejo člani FIATA združenja, morajo postati člani nacionalnega združenja in izpolniti določene pogoje, in sicer: - članstvo v GZS (Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za promet in zveze – Sekcija špediterjev in skladiščnikov); - izjava s strinjanjem o Pogojih nacionalnega FIATA združenja; - kopija pogodbe o zavarovanju blaga po FIATA nakladnici (Jakomin et al. 2006, 114). Namen organizacije je omogočanje enostavnejšega in nemotenega poslovanja v mednarodni menjavi blaga. Da bi to dosegli, so uvedli enotne dokumente, katere izdaja nacionalno špeditersko združenje za vsako državo posebej. Dokumenti FIATA: - FIATA FCR (FIATA Forwarders Certificate of Receipt) - špeditersko potrdilo o prejemu blaga Dokument je potrdilo o prevzemu blaga z namenom, da ga odpošlje na naslov prejemnika. Špediter ga izda po končani špediterski pogodbi. Najpogosteje se uporablja v prodajnih pogodbah s klavzulo EXW, vendar ni transportni dokument (http://www.condor.co.at/en/information/fiata-documents-and-forms). - FIATA FCT (FIATA Forwarders Certificate of Transport) – špeditersko transportno potrdilo Dokument je potrdilo o prevzemu blaga z namenom izročitve prejemniku. Izda se ga v primeru, ko transportno tveganje nosi prodajalec. Je vrednostna listina in nadomešča transportne dokumente (ibid.). - FWR (FIATA Warehouse Receipt) – skladiščno potrdilo Je potrdilo, ki ga izda špediter, ko nastopi v vlogi skladiščnika. Z njim se zavezuje, da je blago sprejel, ga pravilno uskladiščil ter izročil tistemu, ki bo predložil ta FWR dokument.

13

Ni prenosljiv dokument, z njim so urejene pravice, obveznosti in odgovornosti izdajatelja, to je špediterja (ibid.). - FBL (Negotiable FIATA Multimodal Transport Bill of Lading) – prenosna nakladnica za kombinirani transport je potrdilo, s katerim špediter kot nosilec kombiniranega transporta odgovarja za blago ter za izvršitev celotnega transportnega procesa. Je prenosljiv dokument, razen če na samem dokumentu ne piše nasprotno (ibid.). - FWB (Non-negotiable FIATA Multimodal Transport Waybill) – neprenosljiv tovorni list za kombinirani transport Ta dokument se uporablja v primeru, ko v kombiniranem transportu špediter nastopi kot prevoznik (Jakomin et al. 2006, 116). - FIATA SDT (FIATA Shippers Declaration for the Transport of Dangerous Goods) – potrdilo pošiljatelja o transportu nevarnega blaga Je potrdilo, s katerim nalogodajalec špediterju potrdi, da gre za prevoz nevarnega blaga ob upoštevanju vseh predpisov in pravilnikov o prevozu nevarnega blaga (http://www.condor.co.at/en/information/fiata-documents-and-forms). - FIATA SIC (FIATA Shippers Intermodal Weight Certificate) – intermodalni certifikat pošiljanja o teži Je certifikat, ki ga uporabljajo špediterji v Združenih državah Amerike za blago, težje od 13.154 kg, ki je naloženo v kontejnerju ali na prikolici (http://letterofcreditforum.com/docs/fiatashippersintermodalweightcertification.pdf). - FFI (FIATA Forwarding Instructions) – špediterska navodila So zapisana navodila, podatki in informacije, katere zapiše nalogodajalec špediterju z namenom varne odpreme in manipulacije blaga na transportni poti do končnega prejemnika (http://www.condor.co.at/en/information/fiata-documents-and-forms). CLECAT (angl. European association for Forwarding, Transport, Logistics and Custom Services) - Evropsko združenje za špedicijo, transport, logistiko in carinske zadeve Ustanovljeno je bilo leta 1958 v Antwerpnu, sedaj s sedežem v Bruslju. Predstavlja 20 nacionalnih, multinacionalnih, srednjih in majhnih špediterjev in carinskih posrednikov iz celotne Evrope (http://www.clecat.org).

Slika 3: Logotip CLECAT

Vir: http://www.clecat.org

Freight Forward Europe Je združenje, ki je bilo ustanovljeno z namenom oblikovanja skupne evropske politike na področju transporta v podporo evropskim špediterskim organizacijam. Sestavlja jo devet

14

vodilnih špediterjev in ponudnikov logističnih storitev: ABX Logistics, Dachser, Danzas (danes DHL), Exel, Geodis, Geologistics, Kühne&Nagel, Panalpina in Schenker. Njihov namen je povezati transportni sektor s sektorji trgovine in industrije (http://www.freightforwardeurope.org). Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za promet in zveze – Sekcija špediterjev in skladiščnikov V Sloveniji delujejo špediterji v okviru Gospodarske zbornice Slovenije v Združenju za promet in zveze, v okviru katere je Sekcija špediterjev in skladiščnikov. Je prostovoljna organizacija pravnih oseb, ki ureja pravno formalne odnose med špediterji in njihovimi naročniki ter drugimi ponudniki logističnih storitev. Podjetja se lahko včlanijo enostavno s pristopno izjavo. Cilji združenja so: spodbujanje, izboljšanje in povečanje njihove gospodarske dejavnosti, zastopanje skupnih interesov, medsebojno sodelovanje, preprečevanje nelojalne konkurence, sprejemanje ustrezne zakonodaje povezane s področjem delovanja špedicije, izobraževanje in posredovanje ustreznih informacij ter svetovanj (Jakomin et al. 2006, 108–111).

2.4 Ureditev špedicijske dejavnosti Špedicijska dejavnost je v pravnem in ekonomskem pomenu urejena z zakoni, predpisi, običaji, uzancami ter prakso (Ogorelc, 1999, 92). Izhajamo lahko iz predpostavke, da pravni položaj špedicije pri nas izhaja predvsem iz evropskega in anglosaksonskega sistema, na podlagi katerih so prav tako vse države črpale zakonska pravila. Evropski sistem definira, da je špediter posrednik. Razčlenjujeta ga nemška in francoska zakonodaja. Nemška zakonodaja definira naloge špediterja s prevzemom in odpremo blaga v lastnem imenu za tretjo osebo, ki pa ni odgovoren za delo prevoznika, ampak le podšpeditreja in medšpediterja. Francoska zakonodaja se razlikuje od nemške predvsem v tem, da nalaga špediterju večje odgovornosti glede prevoznika in medšpediterja. Špediterja imenuje »komisionar za transport«, saj opravlja trgovinske posle v svojem imenu in na tuj račun. Anglosaksonski sistem izhaja iz britanske in ameriške zakonodaje, ki pa definira špediterja kot agenta. Značilnost le tega je, da špediter dela v imenu in na račun tretje osebe. Tako lahko ugotovimo, da je vsaki sistem nekaj doprinesel v oblikovanje zakonodaje, ki jo poznamo danes. Temelji špediterjevega prava se nanašajo na: - Zakon o obveznih odnosih; - Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju; - Splošne pogoje poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije.

2.5 Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Splošne pogoje poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije je izdala Sekcija špediterjev. Veljajo za vse špedicijske in logistične storitve, in sicer pod pogojem, da sta se pogodbeni stranki o uporabi teh pogojev sporazumeli v pogodbi. V Uradnem listu Republike Slovenije so navedeni takole:

15

1. Uvodne določbe Splošni pogoji veljajo za vse špediterske posle, v kolikor sta se stranki sporazumeli o uporabi teh pogojev.

2. Splošne določbe o špedicijski pogodbi S pogodbo, ki jo skleneta naročnik in špediter, se špediter zavezuje, da bo v imenu in na račun naročnika oziroma v svojem imenu in na račun naročnika sklenil prevozno pogodbo ter druge potrebne pogodbe za izvedbo posla.

3. Ponudba Je veljavna, ko jo naročnik potrdi ter obsega posle, ki so v njej izrecno navedeni.

4. Naročilo (dispozicija) Vsebuje vse potrebne podatke o odpremi in lastnostih blaga, na podlagi katerih špediter izvede špedicijski posel.

5. Prevzem in izročitev stvari Špediter je dolžan prevzeti blago od naročnika na dogovorjenem kraju, času in načinu ter izročiti blago prevozniku ali drugi osebi.

6. Pakiranje in priprava blaga za prevoz in druge manipulacije z njim Špediter prevzame blago tako, kot mu ga je naročnik pripravil za transport ob upoštevanju lastnosti blaga, veljavnih predpisov, zahtev prevozne poti, potrebnih manipulacij in storitev v zvezi z blagom ter zahtev prevoznega sredstva in prevoznega načina.

7. Ugotavljanje količine in kakovosti blaga ter jemanje vzorcev Špediter prevzame blago na podlagi naročnikovih navodil ali po prevoznih listinah. Dodatno pregledovanje (tehtanje, štetje, merjenje, jemanje vzorcev) opravlja le v primeru, ko naročitelj to izrecno zahteva ter v primeru očitne poškodbe in primanjkljaja blaga.

8. Carinjenje V postopku carinjenja nastopa špediter v imenu in na račun naročitelja. Na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval naročnik, vlaga carinske listine, pri čemer za morebitne napačno posredovane podatke ne odgovarja.

9. Zavarovanje blaga Špediter zavaruje blago po izrecnem naročilu za osnovne transportne rizike, razen če mu je bilo v naročilu navedeno drugače.

10. Plačilo za storitve in povračilo stroškov Špediter ima pravico do plačila za opravljeno storitev in povračila vseh stroškov.

11. Odgovornost špediterja Je, da deluje kot dober gospodarstvenik v najboljšem interesu naročnika.

12. Zastavna in pridržana pravica Se nanaša na stvari, ki so mu bile dane za odpremo za zavarovanje plačila svojih terjatev, vse dokler jih ima v posesti oziroma razpolaga z njimi.

13. Skladiščenje Opravi, kadar mu to naročnik izrecno naroči ter kadar je to potrebno in smotrno zaradi izvedbe špedicijskega posla. (http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_promet/sekcija_spediterjev_in_skladiscnikov/splosni_pogoji_poslovanja_mednarodnih_spediterjev_slovenije).

16

3 VLOGA ŠPEDITERJA V CARINSKEM POSREDOVANJU

3.1 Carine Carina je obvezna denarna dajatev, ki jo vsaka država pobira za blago, ki se uvaža, izvaža ali prevaža na določeno carinsko območje. Pomembno vlogo v gospodarstvu vsake države ima že od nastanka mednarodne trgovine. Spada med davščine, s katerimi se polni državni proračun, vendar pa to ni poglavitni pomen carin. Prioritetna naloga carin je preusmerjanje zunanjetrgovinskih tokov z namenom pospeševanja domače gospodarske rasti z oviranjem tuje konkurence (http://sl.wikipedia.org/wiki/Carina_%28dajatev%29). Kot glavne naloge carin, ki jih izvajajo carinski organi, lahko naštejemo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Carinska_uprava_Republike_Slovenije):

- pobiranje uvoznih, izvoznih in drugih dajatev, za katere je pristojna, - pobiranje in nadzorovanje prometa trošarin, - preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov, - nadzorovanje uvoza, izvoza in tranzita za blago, za katerega veljajo posebni ukrepi, - izvajanje varnostne kontrole ob vnosu in iznosu blaga, - izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike, - zbiranje podatkov za statistične namene, - drugo (pobiranje okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja, nadzor vinjet,

prevozov in potnikov).

3.2 Vloga špediterja v carinskem postopku Zaradi lažjega ter bolj učinkovitega izvajanja carinskih postopkov se je v celotno verigo vključil špediter, ki s svojim strokovnim znanjem in sposobnostmi omogoča lažje ter hitreje opravljene carinske postopke. Za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah slovenska zakonodaja določa, da si mora špediter pridobiti dovoljenje in licenco Generalnega carinskega urada, in sicer z opravljenim strokovnim izpitom. Prav tako mora imeti sedež na ozemlju Republike Slovenije ter biti registriran za opravljanje dejavnosti zastopanja v carinskih zadevah. Špediter lahko opravlja carinske posle po naročilu naročnika skladno s 5. členom o carinskem zakoniku Skupnosti, ki pravi: »da lahko vsakdo imenuje svojega zastopnika v carinskih postopkih, ki bo zanj izvršil carinska opravila in formalnosti v skladu s carinskimi predpisi« (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20070101:SL:PDF). Zastopanje lahko špediter opravi neposredno v tujem imenu in za tuj račun s tem, da ne prevzema obveznosti za plačilo uvoznih dajatev ali posredno v svojem imenu in za tuj račun s tem, da prevzema obveznosti plačila uvoznih dajatev na podlagi dane bančne garancije carinskemu organu.

17

Posli, ki jih špediter opravlja v carinskem posredovanju, kot navajajo Jakomin et al. (2006, 124–125), so: - zbiranje ustreznih podatkov o blagu na podlagi podatkov, ki jih je pridobil od naročnika oz. lastnika blaga; - določitev kraja carinjenja, razen če ga ni že lastnik blaga posebej določil; - izvršitev prijave blaga na carinarnici; - po potrebi izvrši carinski pregled blaga; - izdela carinsko deklaracijo, to je Enotno upravno listino (EUL), in jo predloži carinskemu organu; - prisostvuje pri carinskem pregledu; - izvrši kontrolo obračunanih carinskih dajatev; - posreduje različne pritožbe in prošnje carinskemu organu. Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo 1. maja 2004 ni več potrebno izvajati carinskih formalnostih pri prometu blaga z drugimi članicami Evropske unije (v nadaljevanju EU), saj so carinske meje z državami EU ukinjene in je omogočen prost pretok blaga, kapitala, storitev in ljudi. Posledica tega je bil drastičen upad povpraševanja po storitvah špediterjev za opravljanje carinskih posredovanj oz. zastopanj. Carinsko posredovanje se tako izvaja le v primerih, ko podjetja izvažajo ali uvažajo blago v tretje države. Pri tem morajo upoštevati tako evropsko carinsko zakonodajo kot druge evropske, mednarodne in nacionalne predpise. Pri nas za izvajanje carinskih postopkov upoštevajo pravila, zapisana v: - ZICPES (Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti), - Zakon o carinski službi (ZCS-1), - podzakonski akti – uredbe in pravilniki, - razna navodila Carinske uprave, Mednarodne carinske konvencije ter razni bilateralni meddržavni sporazumi. (ibid., 132). Pravo Evropske skupnosti (v nadaljevanju Skupnost) je zavezujoče za vse članice EU in je nad vsemi nacionalnimi pravi posamezne države. Pravo Skupnosti tako sestavljajo pisani in nepisani pravni viri. Nepisani pravni viri so predvsem dopolnilni pravni viri, katerih namen je poenotenje različnih pravnih sistemov, vendar se lahko uporabljajo le tisti, ki so skupni vsem državam članicam. Pisani pravni viri in hkrati tudi osnova prava Skupnosti so razdeljeni na primarne in sekundarne pravne vire. Primarni pravni viri ali materialni pravni viri so izvirni viri, na katerih temeljijo pravni viri Skupnosti in se ne opirajo na predhodne pravne vire. Uporabljajo se kot podlaga za sprejetje nižjih sekundarnih pravnih virov. Med primarne pravne vire spadajo ustanovitvene in dopolnilne pogodbe ter pogodbe med Skupnostmi in tretjimi državami. To so pristopne pogodbe držav EU, proračunska pogodba, pogodba o združitvi, pogodba o EU ter enotna evropska listina. Med sekundarne pravne vire pa spadajo uredbe, direktive, odločbe, priporočila, mnenja, navodila in memorandumi (Žvikart 2006, 196).

18

Na področju carin veljajo enotni predpisi za vse države članice EU, katere morajo izvajalci carinskih postopkov dosledno upoštevati.

3.3 Carinski postopki O izvajanju carinskih postopkov govorimo takrat, ko blago iz tretjih držav (ne članic EU) vstopi na carinsko območje EU ali iz njega izstopi in pri tem postane predmet carinjenja. Vstop ali izstop blaga je mogoč na zunanjih kopenskih mejnih prehodih EU, v lukah ali na letališčih. Predmet carinjenja je tudi blago iz tretjih držav, kadar se ta že nahaja znotraj carinskega območja EU in ima status neskupnostnega blaga. Tako blago se do sprostitve na tržišče z opravljenimi carinskimi postopki nahaja v carinskih skladiščih oz. v prostocarinskih conah (http://www.carina.gov.si/si/carina/carinski_status_blaga/). Za lažje razumevanje naj še razčlenim pojma skupnostno in neskupnostno blago. Skupnostno blago je blago, ki je: - v celoti pridobljeno na carinskem območju ES in ne vsebuje blaga, uvoženega iz tretjih držav, - uvoženo iz tretjih držav in je sproščeno v prost promet v ES, - pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju ES ali iz blaga, pridobljenega ali proizvedenega s kombinacijo zgoraj omenjenih pogojev. »Neskupnostno blago je blago: - ki ni v celoti pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju ES, - ki je bilo uvoženo iz držav, ki niso del carinskega območja ES in ni bilo sproščeno v prost promet.« (http://www.carina.gov.si/si/carina/carinski_status_blaga/). Carinski postopki se razlikujejo med sabo glede na smer gibanja blaga. Tako poznamo naslednje carinske postopke: - uvoz - izvoz - tranzit - poenostavljene carinske postopke

3.3.1 Uvoz V ZDDV-1 je v 18. členu zapisano: »Uvoz blaga pomeni vsak vnos blaga v Skupnost, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Skupnosti ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi« (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5012). Uvozni postopek se prične, ko želimo blago iz tretjih držav uvoziti na območje EU oz. Skupnosti. Pri tem postopku je pomembno, da blago spremeni status, in sicer da neskupnostno blago pridobi status skupnostnega blaga. Za lažjo in hitrejšo izvedbo postopka se ponavadi v posel vključi špediter. Špediter poda carinskemu organu na mejni ali kateri drugi notranji carinski izpostavi vlogo za izvedbo uvoznega carinskega postopka s tem, da vloži carinsko deklaracijo EUL (enotna upravna listina). Carinski deklaraciji je

19

potrebno priložiti dokumente, kot so račun, potrdilo o poreklu blaga, uvozno dovoljenje, prevozne listine. Carinski postopek je lahko glede namembnosti blaga različen, in sicer gre lahko za (http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Carinski_postopki/Uvozni_postopek_5991.aspx):

- sprostitev blaga v prost promet (kjer neskupnostno blago pridobi status skupnostnega blaga z namenom sprostitve blaga na trg ali prosto uporabo),

- tranzit (kjer gre le za prevoz blaga), - carinsko skladiščenje (omogoča, da se neskupnostno blago hrani v carinskih

skladiščih v primeru, da ni zavezano plačilu uvoznih dajatev ter skladiščenje skupnostnega blaga, kadar je le to povezano z ukrepi, običajno nadaljnjega izvoza),

- aktivno oplemenitenje (omogoča neskupnostnemu blagu, namenjenemu ponovnemu izvozu, da se za namene predelave, obdelave ali popravila uporablja na carinskem območju EU),

- predelavo pod carinskim nadzorom, - začasni uvoz (omogoča, da se neskupnostno blago, namenjeno ponovnemu izvozu,

uporablja na carinskem območju EU za namene uporabe pod pogojem, da pri tem bistveno ne spremeni oblike in namembnosti).

Ko carinski organ pregleda vso dokumentacijo in blago ter pri tem ne ugotovi nobenih nepravilnosti, poda špediterju obračun za plačilo carinskih dajatev. Višina uvoznih dajatev je odvisna od uvrstitve blaga v kombinirano nomenklaturo, porekla blaga, carinske vrednosti oz. količine. »Kombinirana nomenklatura« je tarifna in statistična nomenklatura carinske unije, ki velja za proizvode, uvožene v in izvožene iz EU, bolj znana pod imenom TARIC (http://europa.eu/legislation_summaries/customs/l11003_sl.htm). »Poreklo blaga« je gospodarska narodnost blaga, ki je predmet mednarodne trgovine (http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Poreklo_blaga_10.aspx). »Carinska vrednost« je vrednost blaga, na podlagi katere se obračuna carina (http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Carinski_postopki/Carinska_vrednost_5986.aspx). Po plačilu carinskih in drugih uvoznih dajatev blago pridobi status skupnostnega blaga, s tem je blago sproščeno v prost promet in uvozni postopek zaključen.

3.3.2 Izvoz Izvozni postopek se izvede za blago Skupnosti, ki se izvaža iz Skupnosti v tretje države oz. za blago, ki se izvaža po postopku začasnega izvoza na oplemenitenje. Izvozni postopek se prične, ko špediter vloži izvozno deklaracijo na obrazcu EUL pristojnemu carinskemu uradu, kjer ima izvoznik svoj sedež oz. je blago bilo natovorjeno. Izvozni deklaraciji je prav tako potrebno priložiti vse potrebne dokumente, ki so potrebni za izvedbo izvoznega carinskega postopka, kot so npr. račun, prevozni dokument itd. Če po pregledu dokumentacije niso bile ugotovljene nepravilnosti, se izvede izvozni postopek.

http://europa.eu/legislation_summaries/customs/l11003_sl.htm

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Poreklo_blaga_10.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Carinski_postopki/Carinska_vrednost_5986.aspx



20

Najprej se opravi izvozno carinjenje pri carinskem uradu izstopa, ki je pristojno glede na sedež podjetja. Nato sledi zaključitev izvoznega postopka z izstopom blaga iz carinskega območja Skupnosti. Izstop blaga se potrdi pri carinskem organu, kjer je blago dejansko prečkalo državno mejo in izstopilo iz carinskega območja Skupnosti. Za lažjo sledljivost blaga se uporablja izvozni kontrolni postopek, tj. elektronska izmenjava sporočil o izvozu, ki omogoča sledljivost blaga na podlagi MRN številke (angl. Movement Reference Number), ki se nahaja na spremni izvozni listini in spremlja blago. Tako lahko spremljamo, kdaj blago zapusti carinsko območje Skupnosti, saj ob izstopu carinski organ potrdi izstop blaga. Carinski postopki pri izvozu blaga so: - dokončni izvoz, kjer se blago dokončno izvozi in zapusti carinsko območje Skupnosti; - začasni izvoz, kadar se blago izvozi z namenom ponovnega uvoza pod pogojem, da se blago ponovno uvozi v določenem roku v nespremenjenem stanju, za kar je potrebna odobritev carinskega urada; - pasivno oplemenitenje, kadar se skupnostno blago začasno izvozi iz carinskega območja Skupnosti za namene oplemenitenja oz. popravila z dovoljenjem carinskega organa (http://www.carina.gov.si/si/carinski_postopki/izvoz/postopek_pri_izvozu_blaga/).

3.3.3 Tranzit Tranzitni postopek je postopek, ki omogoča prevoz oz. tranzit blaga med dvema ali več državami brez plačila uvoznih dajatev. Za izvedbo skupnostnega tranzitnega postopka je potrebno blago, ki je predmet tranzita, ob vstopu na ozemlje Skupnosti prepeljati do carinskega organa, ki potem prične carinski postopek. Glede na vrsto blaga ločimo zunanji in notranji tranzitni postopek. Zunanji tranzitni postopek (T1) se izvaja v primeru, ko prevažamo blago znotraj Skupnosti. To blago ima status neskupnostnega blaga in zanj ni bilo potrebno plačilo uvoznih dajatev ter za katerega niso bili uporabljeni ukrepi trgovinske politike. Za izdajo te listine je potrebno vložiti vstopno skupno deklaracijo (VSD) preko sistema ICS (sistem nadzora uvoza). Namen sistema ICS je izvajanje varnosti pred vstopom blaga na carinsko območje Skupnosti. Vstop blaga je potrebno preko sistema ICS najaviti v predvidenih rokih, ki so zapisani v 184a. (4.) členu Uredbe komisije (ES) št. 1875-2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti. Predvideni roki za cestni promet, ki navajajo vložitev VSD, so vsaj eno uro pred prihodom blaga v carinski urad vstopa na carinsko območje Skupnosti (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2006R1875:20061226:SL:PDF). Notranji tranzitni postopek (T2 in T2F) se izvaja v primeru, ko prevažamo blago s statusom skupnostnega blaga na carinskem območju Skupnosti preko ozemlja tretjih držav, ne da bi pri tem spremenilo skupnostni status. S tem postopkom se izognemo izvoznim in uvoznim postopkom za skupnostno blago, ki je poslano v drugo državo članico EU preko tretjih držav. Notranji skupnostni tranzitni postopek T2 uporabljamo za skupnostno blago,

21

ki je poslano iz ene države članice EU v drugo preko ozemlja ene ali več držav EFTE1. Ta postopek ne smemo uporabljati, kadar je to blago poslano po zraku ali morju. Notranji skupnostni tranzitni postopek T2F pa uporabljamo za prevoz skupnostnega blaga, ki je namenjeno na tista območja Skupnosti, kjer se ne uporabljajo enotne določbe o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Pogoj, da se blago sprosti v tranzitni postopek, je, da je ustrezno zavarovano. Blago lahko zavarujemo za več tranzitnih postopkov, kar imenujemo skupno zavarovanje na podlagi izdanega dovoljenja ali posamezno zavarovanje, ki velja za en tranzitni postopek in temelji na podlagi gotovinskega pologa, garantne izjave ali kupona. Celotni tranzitni postopek se izvaja na podlagi računalniško podprtega sistema, imenovanega NCTS (angl.: New Computerised Transit System) (http://www.carina.gov.si/si/carinski_postopki/tranzit/).

3.3.4 Poenostavljeni carinski postopki Poenostavljeni carinski postopki so z vidika podjetij najboljši možni način izvedbe carinjenja blaga, saj omogočajo hitrejšo izvedbo carinskega postopka ter hitrejši prevzem blaga v podjetjih. Poenostavljeni carinski postopki omogočajo podjetjem, da izvedejo odpremo in dostavo blaga brez fizične prisotnosti carinskih organov pri samem postopku. Prednosti takšnega carinskega postopka se kažejo predvsem v znižanju špediterskih stroškov, v prihrani časa in transportnih stroškov ter v nemoteni in v naprej planirani odpremi in dostavi blaga (http://www.carina.gov.si/si/carinski_postopki/poenostavljeni_carinski_postopki/). Poenostavljenih postopkov je več, vendar bi omenila zgolj dve najpogostejši obliki in mogoče nam najbolj blizu, in sicer: 1. Poenostavljen postopek deklariranja Poenostavljeni postopek deklariranja omogoča, da se blago sprosti v carinski postopek na podlagi izpolnjene poenostavljene deklaracije, pri čemer ni potrebno predložiti enotne upravne listine (EUL). Primer poenostavljenega postopka je, da se izvaja na samem mejnem prehodu na podlagi računa. Carina račun potrdi in postopek evidentira ter ga vrne nazaj prevozniku. Podjetja tako cel mesec zbirajo potrjene račune in nato za predhodni mesec vložijo dopolnilno carinsko deklaracijo, na podlagi katere nato uvozne dajatve tudi plačajo. Pri tem postopku je potrebno poudariti, da ta postopek velja le za enostavne vrste blaga podjetij s sedežem v Sloveniji ter na mejnih prehodih s Hrvaško. 2. Hišno carinjenje Hišno carinjenje ali deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov lahko opravlja pooblaščena oseba, katera ima za to dovoljenje pristojnega carinskega urada. Imetnik dovoljenja je lahko podjetje ali najpogosteje špediter, kateri za določeno podjetje opravlja postopke hišnega carinjenja. Hišno carinjenje se izvaja v prostorih podjetja, kar predstavlja

1 EFTA (angl. European Free Trade Association – Evropsko združenje za prosto trgovino, katero sestavljajo: Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica). (dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropsko_združenje_za_prosto_trgovino, [24.05.2012]).

22

za podjetje izjemne prednosti v času in prostoru. Imetnik dovoljenja, to je v našem primeru špediter, mora vse postopke carinjenja za določeno blago evidentirati ter ob koncu obračunskega obdobja posredovati carinskemu uradu dopolnilno carinsko deklaracijo (http://www.carina.gov.si/si/carinski_postopki/poenostavljeni_carinski_postopki/). Nazorneje bom opisala le postopek hišnega carinjenja pri izvozu. Prične se, ko špediter vloži izvozno deklaracijo preko elektronskega sistema SIAES (slovenski avtomatizirani izvozni sistem) ali ECS (sistem nadzora izvoza) pristojnemu carinskemu organu. Ko carinski organ opravi carinjenje, pošlje špediterju izpolnjeno spremno izvozno listino (SIL) z MRN, katero si špediter sam natisne in katera spremlja blago od carinskega urada izvoza do carinskega urada izstopa. Izstop blaga iz Skupnosti potrdi carinski organ preko sistema SIAES, preko katerega špediter dobi obvestilo, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti. Carinski organ lahko opravi tudi pregled blaga pred izvozom tako, da opravi pregled blaga in spremne dokumentacije na samem sedežu podjetja (http://www.carina.gov.si/si/e_carina/aes_izvoz/siaes_ecs/).

3.4 Pomen Intrastata Po vstopu Slovenije v EU so bili ukinjeni vsi carinski postopki pri uvozu in izvozu blaga znotraj enotnega evropskega trga med državami članicami. EU sedaj sestavlja 27 držav članic, kar predstavlja ogromno skupno tržišče, pri katerem ni več potrebno izvajati carinskih postopkov. Zaradi ukinitve notranjih meja tako ni bilo več možno pridobivati podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU, saj so prej te podatke prejemali na podlagi carinskih deklaracij. Iz tega razloga so zaradi boljšega pregleda toka blaga, ki prečka državno mejo, uvedli za vse države članice EU obvezno mesečno poročanje za potrebe evropske statistike, imenovano Intrastat. Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami EU, s pomočjo katere se podatki mesečno zbirajo neposredno od poročevalskih enot, to je podjetij s statističnimi obrazci (http://www.stat.si/doc/intrastat/NAVODILA_ZA_PE_2012.pdf). V Sloveniji je za Intrastat odgovoren Statistični urad Republike Slovenije (SURS), ki pa je po vzoru nekaterih drugih držav članic EU sklenil sporazum oz. delitev dela s Carinsko upravo Republike Slovenije (CURS). Tako je SURS odgovoren le za nadzor sistema, statistično metodologijo ter zajetje, ocene in posredovanje podatkov. CURS je odgovorna za zbiranje in kontrolo podatkov, sodelovanje s podjetji in za odpravljanje morebitnih napak v poročanju. CURS in SURS letno objavita na svojih spletnih straneh navodila za poročevalske enote o izvajanju poročanja, ki obsega informacije in navodila o tem, kdo vse mora poročati, do kdaj je potrebno poročati, kaj je potrebno poročati in ostalo. Podjetja to poročajo Carinskemu uradu Nova Gorica. Poročevalske enote, tj. podjetja, morajo poročati za namene Intrastata, če trgujejo z blagom gospodarskih subjektov v drugih državah članicah EU in pri tem skupna vrednost njihovih prejemov ali odprem blaga presega vključitveni prag. »Vključitveni prag je vrednost blagovne menjave za posamezni tok blaga, za katero je podjetje zavezano za Intrastat poročanje.« (http://www.carina.gov.si/si/podjetja/porocanje_v_intrastat/vzdevek/#c16290).

23

Podjetja oz. poročevalske enote morajo poročati: - komercialne transakcije z blagom, namenjenim za potrošnjo, preprodajo, rabo ali

investicije s prenosom lastništva; - prenos blaga iz ene države članice v drugo, brez da bi se izvedel nakup ali prodaja; - vračila in nadomestne dobave proizvodov ter - nekatere druge vrste proizvodov.

Podjetja oz. poročevalske enote pa ne rabijo poročati o:

- storitvah (razen popravil in oplemenitenja); - blagu v tranzitu; - odpremi in prejemih, ki se nanašajo na denarno zlato, blago za začasno rabo ob

upoštevanju določenih pogojev, preneseno programsko opremo z interneta, brezplačno dobavljeno blago, kot so npr. reklamni material ali tržni vzorci, ter prevozno sredstvo, s katerim se blago prevaža med državami članicami in ni predmet trgovinskega posla.

Posamezna podjetja, ki presegajo 9,000.000 EUR za odpreme blaga ter 4,000.000 EUR za prejeme blaga, kar predstavlja posebni prag, morajo zraven osnovnih podatkov navesti še pogoje dobave, vrsto transporta in statistično vrednosti blaga. Takšna opredelitev različnih pragov omogoča podjetjem, ki ne dosežejo vključitvenega praga, oprostitev poročanja (http://www.stat.si/doc/intrastat/NAVODILA_ZA_PE_2012.pdf). Poročilo je treba oddati v obdobju od 1. do 15. v tekočem mesecu za prejšnji mesec. Podjetja se lahko odločijo, da poročanje delno ali v celoti prepustijo tretji osebi oz. deklarantu. V tem primeru so podjetja dolžna posredovati deklarantu vse podatke, potrebne za poročanje. Tako se lahko v vlogi deklaranta znajde tudi špediter, ki s svojim carinskim znanjem in znanjem poznavanja blaga opravlja storitve poročanja Intrastatu. Podatki o zunanjetrgovinskem poslovanju posamezne države lahko služijo tudi kot potrebne informacije o kazalnikih gospodarske uspešnosti, podpora pri vodenju nacionalne in evropske gospodarske in denarne politike, podpora trgovinskim pogajanjem, izvajanju trgovinske politike, podlagi za tržne, sektorske in druge analize ter vir podatkov za druge statistike (plačilna bilanca, nacionalni računi) (http://www.carina.gov.si/si/podjetja/porocanje_v_intrastat/vzdevek/#c16290).

3.5 Vloga špedicije v prihodnosti Potreba po vlogi špediterja v transportni verigi izhaja že iz zgodovine človeštva iz preprostega razloga; če sami ne moremo proizvesti hrane ali dobrin, ki jih želimo, potem morajo biti do nas pripeljane. V začetku je bil ta transport relativno preprost, med vasmi, vendar sčasoma to ni bilo dovolj, kar je privedlo do iskanja drugih možnostih transporta in razvili sta se novi vrsti transporta: meddržavni in medkontinentalni, to pa je privedlo do trgovine, kot jo poznamo danes, ko izdelki potujejo dolge razdalje s pomočjo globalne dobavne verige, da prispejo na naše trgovinske police. Medtem, ko so dobavne verige postajale vse bolj geografsko zapletene, je njihov uspeh vse bolj temeljil na strokovni usposobljenosti transportnih posrednikov, to je špediterjev ali ponudnikov logistike tovornega prometa.

24

Do razvoja pomena špediterja, kot ga poznamo, je privedla potreba po posrednikih in agentih, ki bi premikali blago v imenu pošiljatelja ali prejemnika s pobiranjem carinskih dajatev. Vloga le teh se je še nadalje razvijala in že dolgo ne veljajo več samo za posrednike v transportni industriji. Postajajo sodobni ponudniki logistike tovornega prometa, pri čemer njihove naloge obsegajo celoten niz storitev v dobavni verigi. Dobavne verige vključujejo veliko skupin trgovskih partnerjev in logistika predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov, ki jih povezuje skupaj. Definirana je kot proces načrtovanja, izvajanja in nadziranja učinkovitega toka in hrambe dobrin in informacij. Vse večja konkurenca, katere cilj je priti na tržišče prvi z novimi produkti, povzroča velik pritisk na dobavno verigo, s tem pa postaja svetovna logistika vse bolj zahtevna.

Slika 4: Razvoj oz. evolucija vloge špediterja

Vir:

http://www.tiaca.org/images/tiaca/pdf/the%20changing%20role%20of%20the%20freight%20forwarder.pdf

Vključitev špediterja ali ponudnika logistike tovornega prometa v dobavno verigo ima za podjetja številne prednosti. Ko špediter prevzame številne logistične naloge, doda izdelku vrednost. Če podjetje vzdržuje lastno logistiko, potem to obenem pomeni, da ne more posvečati toliko pozornosti svojim temeljnim spretnostim in pristojnostim. S tem, ko pa nekaj funkcij prepusti zunanjim izvajalcem, tj. špediterjem, se lahko bolj osredotoči na druge dejavnosti in si obenem zagotovi, da bo blago obdelano, hranjeno in transportirano profesionalno. Naslednja prednost se nanaša na področje vstopa na nova geografska področja ter postopkov in dokumentov, povezanih s tem. Tako sodelovanje z zunanjimi logističnimi dejavnostmi daje podjetjem globalen dostop ter možnosti izkoriščanja priložnosti na zunanjih trgih. Z zagotavljanjem teh storitev imajo špediterji bistveno vlogo v domačih in mednarodnih dobavnih verigah. Z njihovo vključitvijo podjetja prihranijo denar, zaobidejo geografske omejitve ter zmanjšajo roke dobave in dostave.

carinski posrednik

špediter ponudnik logistike tovornega prometa

je ponujal storitev carinskega posredovanja.

je arhitekt transporta; najame prostor na vseh različnih oblikah transporta; ima v lasti skladišča in oblike prevoznih sredstev; je skrbnik tovora; sodeluje s stranko in prevoznikom; ima informacijsko tehnologijo.

opravlja vrsto logističnih storitev z dodano vrednostjo; najame prostor na vseh oblikah prevoza; sodeluje z drugimi ponudniki v dobavni verigi; uporablja informacijsko tehnologijo za obdelavo podatkov in obveščanje stranke.

25

Preživetje špediterjev ali ponudnikov logistike tovornega prometa je vedno bolj pogojeno z zagotavljanjem storitev z dodano vrednostjo. Te storitve predstavljajo pomemben delež strankinih celotnih logističnih stroškov in temeljijo na nenehnem izboljševanju zadovoljevanja potreb stranke v dobavni verigi. Sodelovanje špediterja ali ponudnika logistike tovornega prometa v dobavni verigi ni več samo opcija, temveč je postala obveznost v času, v katerem ima funkcija olajševanja procesa carinjenja omejeno vrednost. Le premikanje tovora med dobaviteljem in potrošnikom ni več dovolj. To bo verjetno privedlo do tega, da bo poklic špediterja, kot ga poznamo danes, v nekaterih delih sveta izginil v 5 do 7 letih. Da bi preživeli, morajo svoje storitve vključiti v celoten sistem dobavne verige. To lahko za manjše špediterje, ki še niso našli načina, kako dodati vrednost dobavni verigi, predstavlja težavo in ogroža njihov obstoj s strani tekmecev, ki bodo vstopili na tržišče. Med te tekmece lahko uvrščamo glavne ponudnike logistike, ladijske linije ter združene špediterje, zaradi katerih bo posledično potreba zgolj po špediterju, katerega zmožnosti so omejene na carinjenje in posredovanje, vse manjša. Tradicionalni špediter tako ne bo zmogel tekmovati s temi fleksibilnimi ponudniki logistike tovornega prometa, razen če se aktivno vključi v dobavno verigo. Tradicionalni špediter se od posrednika logistike tovornega prometa razlikuje v vrednosti, ki jo doda svoji storitvi. Dodana vrednost se kaže v prilagodljivosti in zmožnosti ponuditi celo vrsto storitev, ki temeljijo na povpraševanju strank. Zato se v različnih regijah srečujejo z različnimi trendi na področju storitev, ki jih nudijo. Na primer posredniki v državah v razvoju se bolj ukvarjajo z infrastrukturo transporta in zastoji/zamudami zaradi prehitro prispelih pošiljk (trade bottlenecks) kot pa z vključevanjem v dobavno verigo, medtem ko se bolj napredno misleči že zavedajo njene pomembnosti v prihodnosti. To bo privedlo do tega, da se bo za majhne posrednike trg še vedno našel, vendar se bo le-ta krčil oz. zmanjševal. Povzamemo lahko, da so se podjetja, tako majhna kot multinacionalke, skozi zgodovino naučila, da sta upravljanje z zalogami in distribucija ključnega pomena za izboljšanje dobavne verige, saj zvišujeta vrednost za potrošnika in znižujeta celotne stroške logistike. Špediter bo v tej verigi ostal pomemben dejavnik, vendar se bo njegovo delo v prihodnosti spreminjalo (http://www.tiaca.org/images/tiaca/pdf/the%20changing%20role%20of%20the%20freight%20forwarder.pdf).

26

4 ŠPEDICIJSKO PODJETJE AZ INTERKONTRAKT

4.1 Zgodovina podjetja Začetki podjetja AZ Interkontrakt s.p., s polnim imenom Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti, segajo v leto 1997. Aleksander Zorec, ustanovitelj in lastnik podjetja, je videl poslovno priložnost v razpadu prejšnjega podjetja Interkontrakt d.o.o, katero se je ukvarjalo s finančnim inženiringom in špedicijo. Po razpadu podjetja Interkontrakt d.o.o se je na podlagi svojih delovnih izkušenj ter zmožnosti obdržanja strank odločil za ustanovitev podjetja, ki se bo izrecno ukvarjalo s špedicijskimi posli, zato se je (zaradi lažje prepoznavnosti imena) odločil podjetje poimenovati AZ Interkontrakt. Glede na potrebe strank ter glede na svoje strokovno znanje in izkušnje, ki jih je imel, je tako začel v pretežni meri opravljati storitve carinskega posredovanja. Svoje poslovalnice je odprl na področjih, kjer je bilo povpraševanje po storitvah carinskega posredovanj v tem delu Slovenije največje. Tako je prvo poslovno enoto odprl na Ptuju v prostorih carinske izpostave Ptuj, drugo poslovno enoto v Gornji Radgoni na mejnem prehodu z Avstrijo ter tretjo v Središču ob Dravi na mejnem prehodu z Hrvaško. Svoje podjetje je vsa leta uspešno vodil ter se tako z leti specializiral na področju izvajanja carinskega posredovanja. Leta 2004 je Slovenija vstopila v EU, kar nam je odprlo mnoge nove priložnosti in ugodnosti, obenem pa prineslo tudi nekaj slabosti. Z vstopom Slovenije v EU so se nam tako odprle poti na evropskem ekonomskem, političnem ter družbenem področju, kar je bila za nekatere dobra poslovna priložnost za razširitev svojih storitev ter razširitev tržnega prostora, za druge pa je pomenilo izgubo določenega deleža poslovanja. Za špediterska podjetja so se slabosti izkazale predvsem na področju izgube dela, ki je bilo prej vezano na del izvajanja carinskega posredovanja s sedanjimi članicami EU. Leta 2007 z državami Italija, Avstrija ter Madžarska ni bilo več carinske in policijske kontrole , kar je omogočilo prost pretok blaga ter ljudi. Tako posledično na teh področjih ni bilo več povpraševanja in potrebe po opravljanju carinskega posredovanja, kar je za mnoge, ki so tam delovali, pomenilo delen izpad dela ali pa celo zaprtje podjetja. Največje povpraševanje po izvajanju teh storitev je tako ostalo le na mejnih prehodih s Hrvaško. Omenjeno podjetje ni ostalo imuno na te dogodke. Podjetje, ki je v najboljših časih imelo kar tri poslovne enote ter uspešno poslovalo, je moralo zaradi posledične izgube dela, ki je botrovalo vstopu Slovenije v EU, zapreti dve poslovni enoti. Tako je zaradi izpada dela bil primoran z letom 2007 zapreti poslovni enoti Gornja Radgona ter Ptuj. Sedaj posluje le še poslovna enota v Središču ob Dravi. Prihodnost te poslovne enote je sedaj prav tako zelo negotova, saj lastnik z vstopom Hrvaške v EU predvideva zaprtje še te zadnje poslovne enote. Tej odločitvi botruje dejstvo, da bo izguba dela prevelika, da bi mu omogočala nadaljnjo pozitivno poslovanje. Za zdaj so to zgolj namigovanja ter ena izmed možnostih, vendar upamo, da do tega ne bo prišlo.

27

4.2 Organiziranost podjetja Podjetje AZ Interkontrakt deluje na mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Središče ob Dravi, to je na območju prehoda državne meje z Republiko Hrvaško. Na MMP Središče ob Dravi se po vstopu Slovenije v EU izvaja poostren carinski nadzor v potniškem in tovornem prometu.

Slika 5: Mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi

Vir: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526

Podjetje AZ Interkontrakt je bilo ustanovljeno kot pravna oblika samostojni podjetnik. Za to obliko podjetja se je lastnik odločil zaradi takratnih lažjih pogojev ustanovitve ter obsega dela. Ob ustanovitvi je delo opravljal lastnik sam, sedaj so skupno zaposlene 4 osebe.

Slika 6: Organizacijska struktura podjetja AZ Interkontrakt

Vir: Lastna predstavitev

DIREKTOR

ZAPOSLENI 1 ZAPOSLENI 2 ZAPOSLENI 3

ZUNANJI SODELAVCI - RAČUNOVODSKI SERVIS

28

Ker je na trgu veliko ponudnikov špedicijskih storitev, se to podjetje kljub svoji majhnosti trudi ostati konkurenčno nasproti velikim ponudnikom. Svojo konkurenčnost in zmožnost ponujanja in izvajanja vse bolj zahtevnih špedicijskih storitev nudijo s tem, da izpopolnjujejo in nadgrajujejo svoje znanje z udeležbo na seminarjih in z ažurnostjo svojega dela. Njihove prednosti so v: - sami lokaciji poslovne enote, tj. na mejnem prehodu z Republiko Hrvaško, - fleksibilnosti, - skrbno izpeljanih postopkih, - osebnih stikih s strankami. Prednost dela na mejnem prehodu je predvsem: - v 24-urnem delovanju carinskega organa, - večji fleksibilnosti in prilagodljivosti dela, - zmožnosti takojšnje reakcije v primeru težav ter - v možnosti takojšnega pregleda blaga s strani carinskega organa. Pri svojem poslovanju dosledno upoštevajo vso predpisano zakonodajo ter predpise. Majhnost podjetja pa ima tudi svoje slabosti, ki se kažejo predvsem v: - nezmožnosti ponujanja storitev, ki zahtevajo večji finančni kapital, prostor ter strokovni kader, - slabši oz. vedno težji zmožnosti konkuriranja nasproti večjim podjetjem, - omejitvah pri dajanju garancij v zavarovanju carinskih postopkov v primeru velikih pošiljk. Kljub svoji majhnosti so do sedaj uspešno ohranjali in pridobivali nove stranke, ki jim ostajajo zveste. Nove stranke pridobivajo predvsem na podlagi priporočil njihovih rednih strank. Tak način pridobivanja novih strank se mi zdi za majhno podjetje izjemnega pomena, saj si majhna podjetja v primerjavi z velikimi ne morejo privoščiti velikega oglaševanja. Kljub temu da imajo večje število različnih strank, se lahko pohvalijo, da opravljajo storitve za eno večjo podjetje, ki deluje v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. To podjetje predstavlja tudi velik del njihovega poslovanja, od katerega so zelo odvisni. Splošno znano je dejstvo, ki velja za večino slovenskih podjetij, da večinoma poslujejo s podjetji iz držav članic EU. Tako lahko pritrdimo, da tudi to podjetje izvaja večinski del poslov za podjetja iz držav članic EU.

29

Grafikon 1: Delež strank podjetja AZ Interkontrakt

Opomba: 90 % EU, 5 % Slovenija, 5 % tretje države

Vir: Lastna raziskava

4.3 Storitve podjetja AZ Interkontrakt Podjetje izvaja špeditersko storitev organizacije transporta in carinskega posredovanja. Slednja je tudi njihova glavna storitev. Gre za pripravljanje dokumentacije za carinjenje (o samem postopku carinjenja je bilo več govora v 3. poglavju). V manjši meri pa izvajajo tudi druge storitve, ki so:

- zastopanje in posredništvo v zunanjetrgovinskih poslih, - trgovina v tranzitu, - davčni zastopnik.

Zastopanje in posredništvo v zunanjetrgovinskih poslih V sklopu zastopanja in posredovanja v zunanjetrgovinskih poslih opravljajo posle uvoza, izvoza ter tranzita. Na podlagi naročnikovega naročila izvedejo zahtevani carinski postopek z vložitvijo vse potrebne dokumentacije pri carinskem organu na samem mejnem prehodu. Poleg carinskih dokumentov izdajajo še listine za dokazovanje statusa blaga, in sicer T1 ter T2L. Listina T2L se uporablja za dokazovanje skupnostnega statusa blaga ob tem, da pri prevozu skupnostnega blaga ni bil izveden tranzitni postopek. Izpiše se na obrazcu EUL in predloži carinskemu organu. Carinski organ, kjer je bilo blago predloženo oz. prvič natovorjeno na prevozno sredstvo, nato potrdi ali izda dokument T2L. Ta dokument spremlja blago do namembnega kraja (http://www.curs.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/Zakonodaja/Register_spl._aktov_car.sluzbe/Pojasnila/Pojasnilo14_2004.pdf). Trgovina v tranzitu pomeni prodajo blaga s tem, da ne obstaja za to posebej odprt trgovinski prostor ter skladišče, kar je seveda velika prednost za tako majhno podjetje kot AZ Interkontrakt. Konkretno podjetje izvaja to storitev le za znanega kupca, kateri je v bistvu tudi njihov največji naročnik poslov. Tako dnevno izvajajo nakupe ter odprodajo blaga zanj. Pri takem poslu so potrebni le postopki uvoza in izvoza ob plačilu carinskih dajatev. Naročnik se je za takšno vrsto posla odločil, ker mu omogoča hitrejši prenos blaga ter s tem pridobitev na času, ki je izjemnega pomena za nadaljnji proizvodni proces kljub

90%

5%5%

EU

Slovenija

tretje države

30

temu, da takšna oblika nakupa in prodaje finančno pomeni večji strošek (AZ Interkontrakt). Davčni zastopnik Davčni zastopnik je v 4. členu Zakona o davku na dodano vrednost (DDV) (http://www.zakonodaja.com/zakoni/vii/1/1/p_zddv_1/cleni/4.clen/4.clen) opisan kot oseba, ki v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV. To pomeni, da sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka DDV itd. Davčni zastopnik opravlja dejanja v davčnem postopku, v imenu davčnega zavezanca in v mejah svojih pooblastil. Dejanja, opravljena s strani davčnega zastopnika, popolnoma zavezujejo zastopanega davčnega zavezanca. Namen in pomen davčnega zastopnika je, da davčnemu zavezancu olajša izpolnjevanje obveznosti in uveljavljanje pravic po ZDDV-1 (http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/placniki_ddv/davcni_zastopnik_po_zddv_1/). Definicija davčnega zavezanca po 5. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5012) se glasi, da je »davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti«. Davčnemu zavezancu se dodeli identifikacijska številka za DDV, na podlagi katere davčni zastopnik izvaja plačila DDV-ja. Obravnavano podjetje je z izvajanjem teh poslov pričelo z letom 2011, ko so postali davčni zastopnik za različna podjetja, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ampak kljub temu redno opravljajo posle na ozemlju Slovenije. V njihovem imenu izpolnjujejo in uveljavljajo pravice in obveznosti iz naslova DDV-ja na podlagi opravljenih transakcij oz. poslovanja davčnega zavezanca. Da lahko svoje delo opravijo korektno in v skladu s pravili ter določbami, za katere so bili s strani davčnega zavezanca pooblaščeni, jim je davčni zavezanec dolžan posredovati vse račune za opravljene transakcije. Na podlagi prejetih podatkov morajo prav tako mesečno podati poročila davčnemu uradu RS (DURS). Za napačno posredovane podatke s strani davčnega zavezanca davčni zastopnik ne odgovarja.

31

5 ANKETA O POSLOVANJU ŠPEDITERSKIH PODJETIJ Empirični del diplomske naloge sem izvedla na podlagi izvedene analize ankete o poslovanju špediterskih podjetij v Sloveniji. Uporabila sem primarne podatke, pridobljene na podlagi raziskave, ki sem jo izvedla s pomočjo anketnih vprašanj. Anketiranje špediterskih podjetij je bilo izvedeno v obdobju od julija 2011 do novembra 2011 na območju Republike Slovenije. Namen je bil pridobiti podatke o poslovanju slovenskih špediterskih podjetij, posebej še njihovo mnenje o posledicah vstopa Hrvaške v EU za njihovo nadaljnje delo. Za to vprašanje sem mnenja, da je ta ugotovitev izjemnega pomena za nadaljnjo analizo. Namreč, za izvajanje carinskega posredovanja je zelo pomemben obstoj carin na državnih mejah, ki sedaj delujejo le še na mejnih prehodih z Hrvaško ter katere bodo kmalu po njenem vstopu tudi ukinjene. Zaradi varovanja osebnih podatkov anketirancev je bila anketa izvedena anonimno. Ciljno skupino so predstavljala podjetja, ki se ukvarjajo z izvajanjem špediterskih storitev. Anketo sem izvedla pisno preko elektronske pošte, katero sem posredovala na 150 elektronskih naslovov. Podatke o podjetjih, ki pri nas ponujajo špedicijske storitve, sem poiskala s pomočjo spleta. V obdobju trajanja ankete sem pridobila le 52 izpolnjenih anket. Vprašalnik je obsegal 12 vprašanj, in sicer: - vprašanja zaprtega tipa, kjer anketiranec izbere med vnaprej navedenimi odgovori; - vprašanja odprtega tipa, kjer anketiranec odgovarja tako, da sam poda in zapiše odgovore ter - vprašanja kombinacij obeh tipov, kjer je navedenih nekaj odgovorov med katerimi lahko izbira ter kot zadnja alternativa je dana možnost, da sam napiše odgovor. Vprašalnik sem vsebinsko razdelila na:

- sklop vprašanj, s katerimi sem hotela pridobiti podatke o storitvah, ki jih izvajajo špediterska podjetja;

- sklop vprašanj, s katerimi sem želela pridobiti podatke o samem podjetju; - sklop vprašanj, na podlagi katerih bom lahko podala oceno o pozitivnih ali

negativnih posledicah vstopa Republike Hrvaške v EU na naša špediterska podjetja ter

- vprašanja, s katerimi sem dala anketirancem možnost podajanja svojega mnenja. Pri izbiri vprašanj sem se opirala na dva standarda, in sicer: - vsebinski standard, da so bila postavljena pravilna vprašanja - kognitivni standard, da so vsi anketiranci pravilno razumeli vprašanja in pridobili vse potrebne informacije za oblikovanje odgovora. Da je anketa anketiranca pritegnila, sem jo oblikovala anketirancu prijazno:

- v uvodu podala razumljive podatke o tem, o čem anketa govori ter katere podatke želim pridobiti za potrebe končne analize

- podala čim razumljivejša vprašanja in zahteve za odgovore, ki sem jih želela pridobiti

- vprašanja so bila postavljena ločeno, da anketiranca niso zmedla

32

- pri vsakem vprašanju sem dodala navodilo oz. željo, kako naj določeno vprašanje izpolnijo: z izbiro enega ali več ponujenih odgovorov ali s podajanjem lastnega odgovora.

Podatke o rezultatih raziskave ankete sem obdelala v programih MS Office, odgovore sem opisno obdelala v programu Microsoft Word ter z grafično predstavitvijo s pomočjo programa Microsoft Excel. Spola in starosti anketirancev nisem posebej opredeljevala, ker predvidevam, da za podajanje ugotovitev analize niso bistvenega pomena.

5.1 Analiza ankete V tem poglavju bom predstavila analizo ankete po posameznih vprašanjih z opisnim in grafičnim podajanjem podatkov rezultatov analize in podajanjem mnenja. 1. Katere storitve nudi vaše špedicijsko podjetje? Na začetku ankete sem hotela izvedeti, katere storitve ponujajo slovenski špediterji ne glede na velikost, lokacijo in primarno dejavnost podjetja. Na izbiro sem podala 13 različnih odgovorov z možnostjo izbire enega ali več odgovorov. Namen analize ni bil doseči procentualno razmerje med ponujenimi odgovori, temveč dobiti podatek, katere storitve špediterji v največji meri ponujajo. Od skupno 52 anketirancev se jih je kar 44 odločilo za carinsko posredovanje. Z minimalno razliko ji sledita storitvi organizacija transporta in svetovanje. Sledijo še: izdajanje špediterskih dokumentov, priskrba transportnih dokumentov, zbirni transport, spremljanje transporta, zavarovanje, distribucija preko špediterjevih skladišč, specialni posli, priskrba izvornih spričeval za blago, instradacija ter drugo. Takšno zaporedje odgovorov sem glede na vso prebrano literaturo tudi pričakovala, kar pomeni, da največji delež posla, ki ga nudijo špediterska podjetja, pade na posle v carinskem posredovanju in organizaciji transporta.

Grafikon 2: Storitve, ki jih ponujajo špedicijska podjetja


711

2121

2324

2931

3436

3942

44

0 10 20 30 40 50

carinsko posredovanje

organizacija transporta

svetovanje

izdaja špediterskih dokumentov

priskrba transportnihdokumentovzbirni transport

spremljanje transporta

zavarovanje

distribucija prek špediterjevihskladiščspecialni posli

priskrba izvornih spričeval zablagoinstradacija

drugo

33

2. Koliko ljudi je zaposlenih v vašem podjetju? V drugem vprašanju sem hotela izvedeti število zaposlenih v špedicijskih podjetjih. Pri tem vprašanju so se anketiranci lahko odločili za en odgovor med tremi podanimi odgovori: 1. od 1 do 5 zaposlenih, 2. od 5 do 10 zaposlenih ter 3. 10 zaposlenih in več.

Grafikon 3: Število zaposlenih v podjetju


Izmed vseh anketiranih podjetij prevladujejo s 45 % podjetja z 10 zaposlenimi in več, z 42 % jim sledijo podjetja, ki zaposlujejo med 1 in 5 zaposlenimi ter s 13 % podjetja, ki zaposlujejo med 5 in 10 ljudi. Glede na prejete odgovore menim, da v Sloveniji prevladujejo večja in zelo majhna podjetja, ki izvajajo špedicijske storitve. Za večja špedicijska podjetja velja, da je njihova struktura dela mnogo bolj obširna in raznolika, saj jim večje število zaposlenih omogoča opravljanje različnih poslov; tako osnovnih špedicijskih kot specialnih poslov ter možnost delovanja v različnih vrstah špedicij. Nasprotno velja za zelo majhna podjetja, kjer je zaposlenih le peščica ljudi in je vrsta dela bolj omejena. Takšna podjetja so v glavnem zmožna opravljati le določene storitve, kjer menim, da v glavnem prevladujejo carinsko-posredniški posli ter nekateri osnovni in specialni posli. Ta podatek bo pomemben z vidika nadaljnje analize te ankete, predvsem ta, katera podjetja bodo bolj ter katera manj dovzetna za novonastale spremembe. 3. Koliko let deluje vaše podjetje? V tretjem vprašanju sem želela pridobiti podatek o poslovanju špedicijskih podjetij po letih. Anketiranci so se lahko odločili za en odgovor med tremi podanimi. Največ podjetij, in sicer več kot polovica anketiranih s 63 % se ukvarja s to dejavnostjo že 10 let in več. 27 % anketiranih posluje med 5 in 10 let; na zadnjem mestu z 10 % so podjetja, ki poslujejo največ 5 let. Iz prejetih podatkov lahko trdim, da je špedicijska dejavnost v Sloveniji prisotna že mnogo let ter, glede na procent mlajših podjetij, še vedno zanimiva tržna panoga, s katero se podjetja želijo ukvarjati.

42%

13%

45% 1 do 5

5 do 10

10 in več

34

Grafikon 4: Poslovanje podjetja po letih


4. Katere storitve izvajate najpogosteje? V naslednjem vprašanju sem hotela izvedeti, katero storitev špedicijska podjetja glede na različne storitve, ki jih ponujajo, izvajajo najpogosteje. Na izbiro sem podala 13 različnih možnih odgovorov (ki so navedeni ob grafu), med katerimi so lahko anketiranci izbrali le 5 najpogostejših. Analiza ankete je pokazala, da pri nas prevladujejo špedicijska podjetja, ki ponujajo in izvajajo storitve organiziranja transporta, z minimalno razliko pa ji sledi storitev carinskega posredovanja. Sledijo storitve, kot so izdajanje špediterskih dokumentov, zbirni transport, svetovanje, priskrba transportnih dokumentov, spremljanje transporta itd. To vprašanje lahko povežem s prvim vprašanjem, kjer sem dobila podobne rezultate. Povzamem lahko, da je razmerje med ponujenimi storitvami in dejansko izvedenimi storitvami skoraj identično, kar pomeni, da večina špediterskih podjetij v največji meri ponuja in izvaja le dve špedicijski storitvi, in sicer organiziranje transporta ter carinsko posredovanje. Glede na pridobljene podatke sem mnenja, da predstavlja za špedicijska podjetja carinsko posredovanje velik del poslovanja. Ker je izvajanje poslov carinskega posredovanja vezano na vstop Hrvaške v EU, bo ta podatek zanimiv za nadaljnjo obdelavo.

10%

27%

63%

0 - 5 let

5 - 10 let

10 let in več

35

Grafikon 5: Najpogosteje izvajane špedicijske storitve


5. Iz katere države imate največ naročnikov? Slovenska podjetja in slovensko tržišče je v največji meri odvisno od poslovanja z državami EU. Tako me je pri tem vprašanju zanimalo, če to drži tudi za špedicijska podjetja. Anketiranci so se na vprašanje, iz katere države imajo največ naročnikov, lahko opredelili med tremi ponujenimi odgovori: Slovenija, EU in tretje države. Pred začetkom ankete sem bila mnenja, da slovenski špediterji poslujejo v največji meri z domačimi naročniki, kar se je po prejetih podatkih izkazalo za skoraj resnično. Analiza ankete je pokazala, da slovenska špedicijska podjetja poslujejo v največji meri z naročniki iz držav članic EU, in sicer kar 43 % anketiranih podjetij. Ni pa zanemarljiv podatek, da ji z 38 % sledijo domači naročniki, kar pomeni, da so špedicijska podjetja prav tako v veliki meri odvisna od poslovanja domačih podjetij. Le 19 % podjetij pa posluje večinoma s tretjimi državami. Kljub temu, da slovenska podjetja v večji meri poslujejo z državami članicami EU, pa ni zanemarljiv podatek, da slovenska podjetja prav tako razširjajo svoje poslovanje na območja tretjih držav. Iz tega lahko predvidevam, da se bo ta odstotek poslovanja v prihodnosti povečal.

41

39

23

20

18

16

15

10

10

8

5

2

2

0 10 20 30 40 50

1

drugo

instradacija

zavarovanje

specialni posli

priskrba izvornih spričevalza blagodistribucija prekšpediterjevih skladiščspremljanje transporta

priskrba transportnihdokumentovsvetovanje

zbirni transport

izdaja špediterskihdokumentovcarinsko posredovanje

organizacija transporta

36

Grafikon 6: Razmerje naročnikov anketirancev


6. Kako bo vstop Hrvaške v EU vplival na vaše poslovanje? To vprašanje je eno izmed bistvenih vprašanj, vezano na mojo osrednjo problematiko špedicijskih podjetij. Pridobljeni odgovori anketirancev so mi pomagali pri podajanju končnega mnenja posledic vstopa Hrvaške v EU. Kako bo vstop Hrvaške v EU vplival na poslovanje špedicijskih podjetij? Da bi pridobila čim bolj natančne podatke, sem podala tri možne odgovore, med katerimi so se lahko odločili le za enega:

- ne bo vplival na potek poslovanja z dodatno razlago, da bodo lahko svoje delo naprej opravljali nemoteno;

- v večji meri bo vplival na poslovanje, vendar ne kritično, tako da bodo utrpeli le izgubo nekaterih delov poslovanja;

- bo zelo vplival na poslovanje, s popolno izgubo dela in posledično zaprtjem podjetja.

Grafikon 7: Vpliv na poslovanje špediterskih podjetij zaradi vstopa Hrvaške v EU


38%

43%

19%

Slovenija

EU

tretje države

35%

50%

15%

Ne bo vplival na potekposlovanja (nemotenobomo poslovali naprej).

V večji meri bo vplival naposlovanje, vendar nekritično (izguba nekaterihdelov poslovanja).

Zelo bo vplival naposlovanje (popolnaizguba dela in s temzaprtje podjetja).

37

Pridobljeni podatki so bili zame zanimivi, saj sem pred začetkom ankete bila mnenja, da bo imel vstop Hrvaške v EU velik vpliv na poslovanje špedicijskih podjetij. Kljub temu je analiza tega vprašanja pokazala, da temu vendarle ni tako. Namreč, polovica anketiranih se je odločila za tako imenovano zlato sredino, in sicer da bo vstop Hrvaške v EU v večji meri vplival na poslovanje, vendar ne kritično. Govorimo lahko o izgubi določenega dela posla, kar pa kljub temu ne bo imelo vidnega vpliva na nadaljnjo poslovanje podjetij. Odličen podatek je tudi, da kar 35 % anektiranih ne bo čutilo vpliva vstopa Hrvaške v EU na njihovo nadaljnjo poslovanje. Pred začetkom ankete sem bila mnenja, da bo ta odstotek bistveno manjši. In na koncu sledi, da le za 15 % anektiranih predstavlja vstop Hrvaške v EU posledično izgubo dela in s tem zaprtje podjetja. Iz pridobljenih podatkov v anketi lahko v to skupino uvrstim v večji meri manjša podjetja, ki so predvsem odvisna od izvajanja storitev carinskega posredovanja ter podjetja, ki delujejo le na mejnih prehodih. 7. Za katero vrsto dela pričakujete, da ga boste z vstopom Hrvaške v EU izgubili? Pri začetnih vprašanjih sem izvedela, katere storitve špediterji najpogosteje ponujajo in izvajajo, pri tem vprašanju pa sem hotela izvedeti, če bodo te storitve prav tako tudi najbolj občutile vstop Hrvaške v EU s posledično izgubo dela. Anketiranci so se lahko tako kot pri prvem in četrtem vprašanju odločali med trinajstimi ponujenimi odgovori s tem, da so lahko navedli le največ pet možnih odgovorov. Rezultat analize je pokazal, da predstavlja za špedicijska podjetja vstop Hrvaške v EU največjo izgubo dela v carinskem posredovanju. Podatek je bil pričakovan ter hkrati zanimiv s tega vidika, ker carinsko posredovanje prav tako predstavlja najpogosteje ponujeno in drugo najpogosteje izvajano špedicijsko storitev.

Grafikon 8: Izguba dela po posameznih področjih dela


33

18

10

53

2 20 0 0 0 0 00

5

10

15

20

25

30

35

carinsko posredovanje

drugo

izdaja špediterskihdokumentovpriskrba izvornih spričevalza blagoorganiziranje transporta

zavarovanje

svetovanje

zbirni transport

instradacija

distribucija prekšpediterjevih skladiščspremljanje transporta

priskrba transportnihdokumentovspecialni posli

38

Na storitev organiziranja transporta, ki je najpogosteje izvajana storitev s strani špedicijskih podjetij, vstop Hrvaške v EU ne bo imel pomembnega vpliva, kar pomeni ohranitev in nadaljnjo izvajanje te pomembne storitve. Delna izguba dela se bo glede na grafični prikaz občutila na področju drugih storitev, izdaje špediterskih dokumentov in priskrbi izvornih spričeval za blago. Na ostale špedicijske storitve vstop Hrvaške v EU ne bo imel vpliva, kar kaže, da se je za ostale ponujene storitve odločilo le zelo malo ali celo nič anketiranih. Predvidevam lahko, da se bo posledično zaradi izgube posla v carinskem posredovanju v prihodnosti odstotek ostalih špedicijskih storitev povečal predvsem pri tistih, ki sedaj niso v ospredju. Upam, da bodo podjetja izkoristila svojo dosedanjo prakso predvsem v organiziranju transporta ter na tem področju postala konkurenčnejša. 8. Kako se boste izognili oziroma preprečili posledice? Do sedaj je bilo govora o posledicah, ki jih bo prinesel vstop Hrvaške v EU, s slednjim vprašanjem pa sem hotela izvedeti, kako se bodo skušala podjetja tem posledicam izogniti oziroma jih preprečiti. Anketiranci so se lahko odločali med tremi ponujenimi odgovori.

Grafikon 9: Možni ukrepi za izognitev oz. preprečitev posledic


Zanimiv podatek je, da se je več kot polovica anketiranih opredelila za odgovor, da še ne vedo, kako se bodo poskušali izogniti posledicam oz. jih preprečili. Zanimivo je s tega vidika, ker se datum vstopa Hrvaške v EU hitro približuje in je lahko takšna opredelitev podjetij slaba za njihovo nadaljnjo poslovanje. Spodbuden pa je podatek, da z minimalno razliko sledi odgovor, s katerim pa se podjetja zavedajo resnosti položaja, v katerem se bodo znašla v prihodnosti in za katerega že iščejo možne rešitve za obstoj in nadaljnjo poslovanje. Najbolj spodbuden podatek analize tega vprašanja pa je, da se kljub izgubi velikega dela, ki ga predstavlja carinsko posredovanje, špediterska podjetja ne bodo odločila za opustitev dejavnosti, saj se je za ta odgovor odločila le peščica anketiranih.

21

5

26

0 10 20 30

še ne vemo

opustitev dejavnosti

reorganizacija podjetja(poslovanje bomo razširilina druge dejavnosti)

39

9. Podajte nekaj predlogov o morebitnem preoblikovanju vašega poslovanja. Na podlagi do sedaj obravnavanih anketnih vprašanj smo izvedeli, na katere dejavnosti oz. špediterske storitve bo vplival vstop Hrvaške v EU ter kako se jim bodo podjetja poskušala izogniti oz. jih omiliti. Ker sem hotela pridobiti realne možne ukrepe, kako se lahko podjetja tem vplivom izognejo oz. preoblikujejo svojo dejavnost, sem anketirance prosila za podajanje lastnega mnenja in predlogov za le to. Glede na to, da smo pri prejšnjem vprašanju izvedeli, da večina anketiranih še ne ve, kako se bodo soočili z nastalo situacijo, sem tukaj naletela na slab odziv anketiranih, kajti le peščica anketiranih je podala svoje predloge. Tako ne morem z gotovostjo trditi, kateri ukrepi so tisti »ta pravi«. Dejstvo pa je, da ni nujno, da en ukrep lahko pomaga različnim podjetjem, temveč je potrebno vsak ukrep prilagoditi zmožnostim posameznega podjetja. Večina anketirancev, ki je predloge navedla, se nanaša na to, da se bodo poskušali posledicam izogniti oz. jih preprečiti tako, da bodo poslovanje razširila na druge dejavnosti oz. z reorganizacijo podjetja.

Grafikon 10: Število podanih predlogov


10. Kakšne oblike družbe je vaše podjetje? Poznamo različne oblike družb, zato me je zanimalo, v kateri obliki je ustanovljena večina podjetij, ki se ukvarjajo s špedicijsko dejavnostjo. Anketiranci so se lahko odločili med sedmimi podanimi odgovori, med katerimi je z večino prevladovala oblika kapitalske družbe. V skupino kapitalskih družb spadajo: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in komanditna družba, med katerimi v našem primeru prevladuje družba z omejeno odgovornostjo. Zanimalo me je, zakaj je ta oblika družbe najpogostejša. Odgovor lahko najdem že v sami definiciji družbe, iz katere povzemam, da je družba z omejeno odgovornostjo, krajše d.o.o., oblika gospodarske družbe, katero lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb (največ 50) z osnovnim kapitalom, ki ga sestavljajo osnovni vložki družbenikov, kjer za obveznosti družbe odgovarjajo le s premoženjem družbe.

Odgovorili

Niso odgovorili

37

15

0

10

20

30

40

Odgovorili

Niso odgovorili

40

Grafikon 11: Oblika družbe podjetja


Anketa je pokazala, da daleč za kapitalskimi družbami sledijo z zelo majhnim številom še osebne družbe, samostojni podjetniki, poslovne enote in drugo. Povzamem lahko, da glede na rezultate anketnega vprašanja v Sloveniji prevladujejo špedicijska podjetja, ustanovljena kot družbe z omejeno odgovornostjo. 11. Kako bi opredelili vaše podjetje glede na specializiranost? Zaradi raznolikosti in kompleksnosti špedicijskega dela delimo špedicijo na nacionalno in mednarodno. Nacionalna špedicija se ukvarja le s posli, povezanimi z odpremo in dostavo blaga znotraj mej ene države, medtem ko posli mednarodne špedicije segajo preko mej ene države. Že pri petem vprašanju smo izvedeli, da večina poslov, ki jih opravljajo naša podjetja, odpade na naročnike iz EU, zato me odstotek rezultata tega vprašanja ni presenetil, ko se je kar dobra polovica anketiranih s 66 % opredelila za mednarodno špedicijo. Povzamem lahko, da je ta vrsta špedicije pri nas najbolj razširjena, saj je odstotek nacionalne špedicije ali kombinacije le obeh zelo zanemarljiv, vendar skladen s pridobljenimi podatki iz petega vprašanja, kjer za naročniki iz EU prevladujejo domači naročniki.

2

8

39

02

02

0

5

10

15

20

25

30

35

40

samostojni podjetnik

osebna družba (družba z neomejenoodgovornostjo; komanditna družba; tihadružba)kapitalska družba (delniška družba;družba z omejeno odgovornostjo;komanditna družba)povezana družba (koncern; holding)

poslovna enota

podružnica

Drugo

41

Grafikon 12: Opredelitev glede na specializiranost


12. Kako bi opredelili vaše podjetje glede na področje vašega poslovanja? Področja opravljanja poslov špedicije so zaradi same narave dela zelo raznolika. Glede na vrsto prevoznega sredstva, prevozne poti in ostalih poslov, ki so potrebni za uspešno izvedeno odpremo in dostavo blaga, lahko področja poslovanja špediterja razčlenimo na: mednarodno, notranjo,obmejno, cestno, železniško, rečno, letalsko in pomorsko špedicijo. Zaradi takšne razvejanosti delovanja sem pri tem vprašanju anketirance prosila, da se izmed ponujenih odgovorov opredelijo glede na področja, kjer delujejo. Anketiranci so lahko izbrali več možnih odgovorov, ker je v sami naravi dela, da večina špedicijskih podjetij izvaja več poslov, ki so prav tako vezana na različna področja.

Grafikon 13: Opredelitev glede na področje poslovanja


13%

66%

21%

nacionalna špedicija

mednarodna špedicija

oboje

41

23

15

88

53

00

10

20

30

40

50

rečna špedicija

železniška špedicija

letalska špedicija

obmejna špedicija

pomorska špedicija

notranja špedicija (lokalna,medkrajevna)cestna špedicija

mednarodna špedicija

42

Največ anketiranih se je tudi pri tem vprašanju odločilo za mednarodno špedicijo, ki jo sestavljajo posli izvoza, uvoza in/ali tranzita. Sledijo ji cestna špedicija, notranja ter pomorska špedicija. V cestni špediciji ni nujno, da je špediter le organizator prevoza in ostalih poslov povezanih s tem, temveč da se veliko število podjetij, registriranih s špedicijsko dejavnostjo, ukvarja le z izvajanjem prevoza blaga iz odpremnega do namembnega kraja. Zanemarljiv pa ni niti podatek, da se je na četrtem mestu znašla pomorska špedicija, kjer ima najpomembnejšo vlogo luka Koper, kamor dnevno prispe ogromna količina blaga, ki ga je potrebno distribuirati do kupca. Manjše število anketirancev se je še opredelilo za preostala področja, in sicer obmejno špedicijo, letalsko in železniško ter nič anketirancev za področje rečne špedicije. Zaradi nezmožnosti razvijanja ter manjšega povpraševanja iz strani naročnikov menim, da ta področja spadajo med bolj kritična. Področje obmejne špedicije je omejeno le na državno mejo s Hrvaško, kjer menim, da trenutno ni možna večja rast te ponudbe predvsem zato, ker bo z vstopom Hrvaške v EU tudi to področje poslovanja doživelo upad povpraševanja. Da se je manjše število anketirancev odločilo za obmejno špedicijo, me je sicer malce presenetilo, saj sem menila, da zaradi schengenske meje s Hrvaško lahko tam izvajajo veliko špedicijskih poslov. Vendar je po drugi strani rezultat po vsej verjetnosti takšen predvsem zato, ker večina opravlja posle mednarodne špedicije, v katero pa spadajo tudi posli obmejne špedicije. Za razvoj letalske špedicije se mogoče kaže problem v naši majhnosti ter nezadostnem povpraševanju, kajti obdajajo nas države, ki premorejo večjo in boljšo letalsko logistiko. Za področje železniške špedicije sem mnenja, da je stanje takšno zaradi slabe infrastrukture in časovno daljšega trajanja prevoza, kljub temu pa je rast na tem področju mogoča, saj je izbira prevozne poti po železnicah cenovno ugodnejša in okolju bolj prijazna. Da bomo to dosegli, bodo potrebni ukrepi na področju vlaganj in izboljšav v infrastrukturo železnic. Na zadnjem mestu je pristala rečna špedicija, za katero se ni odločil nobeden od anketirancev. Ta podatek me ne preseneča, saj menim, da v Sloveniji ni možno povpraševanje po takšni prevozni poti; ali to preprečujejo hidroelektrarne ali pa takšen transport ne dopušča narava. Tako menim, da za to niti ni možnosti za razvoj te panoge.

5.2 Možne rešitve pri iskanju novih področij delovanja Na podlagi obdelave analize podatkov iz ankete bom v tem poglavju poskušala razčleniti probleme špedicijskih podjetij ob vstopu Hrvaške v EU in podati možne rešitve za podjetje AZ Interkontrakt ter na splošno. Predlagane rešitve sem oblikovala na temelju pogovora z lastnikom podjetja obravnavanega podjetja in zapisa na spletu. Problem za špedicijska podjetja se z vstopom Hrvaške v EU kaže predvsem na področju izvajanja carinskega posredovanja, s čimer se bo ta dejavnost nehala izvajati v tolikšni

43

meri kot sedaj. Na novo nastalo situacijo so bolj dovzetna predvsem podjetja, katerih število zaposlenih ne presega števila 10 ter so organizirana v manjše poslovne subjekte. Kot možne rešitve za nadomestilo izgube dela za ta podjetja na splošno navajam: - iskanje novih področij delovanja. Iskanje novih naročnikov na področju Hrvaške, ki bodo še naprej trgovala s tretjimi državami in pri tem izvajala posle uvoza in/ali izvoza ter tranzita. Namreč, slovenska špedicijska podjetja lahko še vedno izvajajo te posle kljub temu, da bo carinski nadzor prešel na državno mejo Hrvaške z njenimi sosedami: Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Črno Goro. Ta predlog se mi zdi sicer težje izvedljiv, saj menim, da se bo večina podjetij, ki bodo rabila te storitve, raje odločala za izvajalce neposredno iz Hrvaške. Kot primerjavo lahko vzamemo avstrijska špedicijska podjetja, ki so pri tej vrsti dela ob vstopu R Slovenije v EU doživela upad ali popoln izpad dela, medtem ko se je takrat slovenskim špediterjem obseg dela povečal. Obravnavano podjetje AZ Interkontrakt svojega nadaljnjega poslovanja v tej smeri ne načrtuje. - strateško povezovanje. Špedicijska podjetja, katerih nadaljnjo poslovanje bo zaradi izgube dela v carinskem posredovanju ogroženo, bi se lahko povezala s tistimi podjetji, ki bodo svoje storitve opravljala nemoteno naprej oziroma bodo svojo poslovanje širila. Povezava med takšnimi podjetji bi bila smotrna, da le-ti ne rabijo iskati nove delovne sile, ampak bi prepustili izvajanje določenih storitev manjšim podjetjem, ki imajo že izkušnje v tem poslu. Čeprav bi to zahtevalo od zaposlenih preusmeritev na druga špedicijska področja in s tem potrebo po pridobitvi novih znanj, bi še vedno delovali v isti panogi. Težava je lahko le takšno podjetje, ki bi te naloge zaupalo nekomu zunanjemu, poiskati. AZ Interkontrakt do sedaj o tem ukrepu še ni razmišljal, vendar bi s svojim znanjem in delovnimi izkušnjami zagotovo lahko bil zanimiv partner drugim podjetjem. - prekvalifikacija zaposlenih. Z dodatnim izobraževanjem zaposlenih ali njihovo prekvalifikacijo bi se ohranila delovna mesta, zaradi česar bi nekatera podjetja imela možnost poslovati še v prihodnje. Kot primer lahko vzamemo avstrijska špedicijska podjetja, ki so se s tem problemom soočila, pri čemer jim je s financiranjem pomagal za to posebej ustanovljeni sklad AUSPED2. Do sedaj mi ni znano, da bi pri nas takšna oblika pomoči domačim špediterjem že bila ponujena. Lastnik podjetja AZ Interkontrakt meni, da bi takšen ukrep lahko rešil usodo podjetja in zaposlenih ter omogočil nadaljnjo poslovanje. - specializacija določene storitve. Obseg špedicijskih storitev je velik, tako da imajo špedicijska podjetja za nadaljnjo poslovanje veliko možnosti. Da bi lahko bila dovolj konkurenčna, bi bila smotrna specializacija določenih storitev. Kot nekatere izmed možnih navajam: organiziranje prevoza, kontejnerski in tranzitni promet, distribucija. Menim, da je na področju organiziranja transporta možen napredek. Storitve transporta se bodo posledično zaradi ukinitev carin olajšale in pohitrile ter pocenile, kar pa predstavlja tako s strani naročnika kot špediterja veliko prednost, saj sta v današnjem času pomembna zanesljivost, hitrost, varnost in cena odpreme blaga.

2 Ausbildungs und Unterstützungsverein Spedition - izobraževalni in podporni sklad za špediterje

44

Za obravnavano podjetje AZ Interkontrakt bi opravljanje takšne storitve lahko prišlo v poštev, saj nekaj znanja in izkušenj na tem področju že imajo ter za le-to niso potrebna večja finančna vlaganja; predvsem iznajdljivost in spretnost ter uporaba tehnologije. Povpraševanje po tej vrsti storitve bo vedno, saj brez tega blago ne bo dostavljeno. Vendar po opravljenem pogovoru o tem lastnik zaenkrat ne razmišlja. - preusmeritev v drugo dejavnost. Prihodnost špedicije bo predvsem odvisna od razvoja ponujanja in izvajanja celovitih storitev na področju logistike. Zato bo potrebna preobrazba iz klasičnega špediterja v logističnega menedžerja, ki bo izvajal celovite posle na nacionalni, mednarodni in globalni ravni. Za tako majhno podjetje, kot je AZ Interkontrakt, takšna preobrazba ni mogoča, ker so enostavno premajhni, da bi lahko svoje poslovanje razširili na tako veliki ravni ter konkurirali velikim logističnim korporacijam. Po obdelavi podatkov, pridobljenih v podjetju AZ Interkontrakt, lahko zaključim s sledečim: Vstop Hrvaške v EU bo izjemnega pomena za to majhno podjetje, kajti v prihodnosti ne vidijo več možnih načinov za smotrno opravljanje svoje dejavnosti. Problemi se tako kažejo v sami majhnosti podjetja in s tem manjšimi finančnimi sredstvi, njeni lokaciji ter ozki usmerjenosti izvajanja poslov. Preoblikovanje samega podjetja bi zahtevalo prevelika finančna sredstva, čas in prekvalifikacijo zaposlenih ter iskanje novih strank, česar pa lastnik ni zmožen izvesti. Četudi bi se odločili za reorganizacijo podjetja, bi morali konkurirati drugim podjetjem, ki že sedaj izvajajo ostale špedicijske storitve in imajo že izkušnje in določeno znanje. Prav tako se bodo glede na potrebe povpraševanja takšna podjetja lažje preoblikovala in izurila. V večini so to večja podjetja, ki že sedaj obvladujejo večji del trga.

5.3 Posledice vstopa Republike Hrvaške v Evropsko unijo pri poslovanju špediterjev Na podlagi narejene analize ankete ter prebranega in slišanega lahko povzamem in opredelim, kakšne bi naj bile posledice ob vstopu naše južne sosede v članstvo EU. Z vstopom Hrvaške v EU bodo odpravljeni carinski postopki. Govorimo o opustitvi carinske in policijske dejavnosti, kot jo poznamo sedaj, ter v povezavi s tem prenehanje izvajanja določenih špediterskih poslov. Izpad dela bodo zraven špediterjev občutili tudi uslužbenci carine in policije, kateri so sedaj imeli pomembno vlogo pri kontroli blaga in oseb. Policisti bodo te naloge sicer še naprej izvajali, vse dokler se ne bo schengenska meja in s tem nadzor nad njo preselil na meje Hrvaške z njenimi sosedami. Posledično bo to privedlo do zmanjšanje števila zaposlenih v policiji in carini. V članku, ki sem ga zasledila na internetni strani www.sobotainfo.com, opisujejo obravnavano tematiko, kjer že omenjajo zmanjšanje števila zaposlenih tako v carini kot v policiji. Povzamem lahko, da bodo nekaterim pogodbe o zaposlitvi prenehale, nekateri se bodo upokojili, nekatere pa bodo prerazporedili na druga delovna mesta. Carinikom se obeta razporeditev na druge državne organe, kot so Policija, Davčna uprava, Prometni inšpektorat in druge. Policisti bodo še naprej izvajali nadzor na mejnih področjih, dokler se

45

schengenska meja ne premakne na ozemlje Hrvaške. Višek policistov pa bodo premestili na druge enote. Tako kot policisti in cariniki se bodo z morebitno izgubo službe morali spopasti tudi zaposleni v špediciji. Čeprav o večjem številu brezposelnih oseb v tem sektorju zaenkrat še ni govora, vsi ne bodo mogli ostati imuni na spremembe, ki jih bodo doletele, kar pa predstavlja slabost tako za zaposlene kot za državo. Vsaka izguba dela v teh izjemno težkih časih ni nič dobrega. Večje število brezposelnih oseb bo državo še dodatno obremenilo, saj se bodo povečali stroški izplačil nadomestil za brezposelne. Špedicijska dejavnost se bo morala soočiti z izgubo določenega obsega dela, kar bo vplivalo na izpad prihodkov iz tega naslova, nekatera podjetja pa bodo prisiljena svojo dejavnost opustiti. Oboje pa pomeni zmanjšanje prilivov prihodkov v državno blagajno. Prav tako se bodo zmanjšala vplačila carin in dajatev hrvaških uvoznikov v državno blagajno, kar je do sedaj predstavljalo pomemben del prihodkov v naš proračun. Slabost vstopa s strani Slovenije vidim tudi v velikosti hrvaškega tržišča ter njeni močni konkurenci naproti našim podjetjem na evropskem trgu, trgu tretjih držav ter na domačem trgu, kjer bomo takrat konkurirali enako. Kot primer lahko izpostavim slovenske prevoznike, katerim bodo hrvaški prevozniki enakovredno konkurirali na evropskem trgu, kot tudi na trgu tretjih držav. Vendar kar je lahko po eni strani slabo, je lahko tudi dobro. Dosedanji položaj slovenskih prevoznikov se bo po drugi strani izboljšal. Predvsem tako, da bodo odpadli stroški v zvezi z pridobivanjem carinske dokumentacije ter izgube časa za pridobivanje le-te. Prav tako bodo odpadli tudi stroški terminalov, ki so nastajali ob vstopu v terminal v notranjost države. Vse to pa bo imelo ugoden vpliv na zmanjšanje celotnih stroškov, kajti domači prevozniki bodo lahko bolje in enostavneje sodelovali s prevozniki iz Hrvaške. Članstvo Hrvaške v EU lahko vpliva na zmanjšanje tujih investicij pri nas, saj bo s svojim večjim trgom morebiti postala zanimivejša za tuje investitorje iz EU. Menim pa, da bo Slovenija kljub temu zaenkrat ostala še zanimiva država za tuje investitorje, predvsem zaradi enake plačilne valute evra. Kot zadnjo slabost naj omenim še pomen mejnih prehodov, kot jih poznamo sedaj. Ker se bo s časoma kontrola na mejnih prehodih nehala izvajati, bo tam ostala neizkoriščena infrastruktura, katero bo po večini v prihodnosti potrebno tudi odstraniti. V nasprotnem primeru pa ima vstop Hrvaške v EU številne prednosti. Največja pridobitev oziroma prednost bo predvsem v prostem pretoku blaga, kapitala, storitev in ljudi. Za prevoznika in naročnika posla bo prednost predvsem v zmanjševanju celotnih stroškov povezanih z odpremo in dostavo blaga. Zraven stroškov carinskega posredovanja bodo odpadli v povezavi s tem stroški nekaterih inšpekcij, kot so zdravstvena, tržna, kmetijska ter stroški, kot so skladiščenje, tehtanje itd. Vse to pa bo imelo ugoden vpliv na zmanjševanje stroškov in časa razpečave blaga, kar pa lahko tudi ugodno vpliva na končno ceno blaga. Menim, da bo vstop Hrvaške v EU imel ugoden vpliv tako na slovensko kot hrvaško gospodarstvo. Znano je da državi že sedaj dobro gospodarsko sodelujeta, kjer že imata sklenjene določene sporazume, s katerimi si že sedaj olajšujeta medsebojno sodelovanje. Z vstopom se bo to le še izboljšalo in olajšalo. Hrvaška predstavlja po podatkih Gospodarske

46

zbornice Slovenije četrto mesto v izvajanju izvoza ter šesto v izvajanju uvoza. Slovenska podjetja bodo lažje konkurirala na hrvaškem trgu, z njimi sodelovala in poslovala. Trgovanje med državama se bo poenostavilo in za pričakovati je tudi, da se bo povečalo. Prednost bo tudi v lažji zaposlitvi tako hrvaških državljanov pri nas kot obratno. Do sedaj je bilo potrebno za zaposlitev pri nas pridobiti delovno dovoljenje na Zavodu RS za zaposlitev. Za pridobitev dovoljenja je bilo potrebno plačati ter čakati pod pogojem, da so za to izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Tako bodo spremembe na tem področju za delodajalca kot iskalca zaposlitve pomenile predvsem hitrejšo in lažjo zaposlitev. Vse pa ni samo gospodarskega pomena. S tem mislim predvsem na krajane, ki vrsto let živimo ob meji. Kljub temu da nas morda do soseda ali prijatelja ločita le kakšna njiva ali gozd ali pa le cesta, smo bili ločeni. Menim, da bomo s tem korak bližje tistemu obdobju, ko smo bili vsi ena država in povezani. Ni zanemarljivo dejstvo, da nas povezuje skupna zgodovina, podoben jezik, kultura in poslovni običaji. Enostavnejši in hitrejši prehod iz ene države v drugo bo tudi predvsem velika prednost za krajane, ki imajo kmetijska zemljišča na Hrvaškem, saj jim ne bo potrebno ob vsakem delu prečkati mejnega prehoda, izgubljati časa s čakanjem ter kontroliranjem. Ker je v naši okolici tudi veliko družin, katere imajo družinske člane na Hrvaškem, bo to za njih prav tako pomembno, saj bodo lahko lažje obiskovali svoje bližnje. Prav tako bomo enostavneje nakupovali na Hrvaškem, brez da za to plačujemo carino oziroma DDV. Ukinitev plačevanja DDV-ja pa pomeni tudi ukinitev vračanja DDV-ja, kar pa ima lahko negativen vpliv. Posledice se lahko kažejo na zmanjšanju števila kupcev iz Hrvaške pri nas. Menim, da se to število drastično ne bo spremenilo.

Tabela 1: Posledice vstopa Hrvaške v EU



PREDNOSTI SLABOSTI Prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala

Opustitev carinske in policijske kontrole na mejnih prehodih

Odpadejo stroški, povezani s pridobivanjem carinske dokumentacije

Prenehanje izvajanja carinskega posredovanja

Odpadejo stroški terminalov Zmanjšanje števila zaposlenih

Hitrejši pretok blaga in storitev Ukinitev nekaterih špedicijskih podjetij

Zmanjšanje stroškov, povezanih z odpremo in dostavo blaga

Konkurenca hrvaških ponudnikov

Ukinitev plačevanja DDV-ja Zmanjšanje tujih investitorjev oz. investicij

Zbliževanje ljudi in izboljšanje »sosedskih« odnosov

Ukinitev mejnih prehodov (neizkoriščena infrastruktura)

Poenostavitev in povečanje trgovanja med državama

Lažja zaposlitev v Hrvaški in obratno

47

V času nastajanja diplomskega dela je ta tema postajala vedno bolj aktualna. Na portalu 24ur.com (http://www.24ur.com/specialno/ankete/) ter GZS (http://poslovanje-s-hrvasko.gzs.si/slo/rezultati_ankete) sem zasledila anketi, vezani na vprašanje vstopa Hrvaške v EU. Na portalu 24ur.com so spraševali, ali je vstop Hrvaške v EU dobra novica za Slovenijo. 53 % je odgovorilo z da, 34 % z ne ter 14 % z ne vem, me ne zanima. Grafikon 14: Ali je po vašem mnenju vstop Hrvaške v EU dobra novica za Slovenijo?

Opomba: Skupaj odgovorov: 22610, od 02. 04. 2013 do 06. 04. 2013,

Rezultati: da (11921 – 53 %), ne (7635 – 34 %), ne vem/me ne zanima (3054 – 14 %) Vir: http://www.24ur.com/specialno/ankete

Ta podatek bi lahko pozitivno povezali z mojimi podanimi prednostmi vstopa Hrvaške v EU, pri čemer me veseli dejstvo, da so tudi drugi mnenja, da bo to za nas bolj prednost kot slabost. Druga anketa je bila izvedena na portalu GZS, kjer so spraševali, kaj pričakujemo od vstopa Hrvaške v EU. Podana so bila tri podvprašanja, in sicer: 1. Ali poslujete s Hrvaško oz. hrvaškimi podjetji in kako? Z največ odstotki so se opredelili, da na Hrvaško izvažajo izdelke oz. storitve. Z rahlo razliko ji sledi odgovor, da iz Hrvaške uvažajo izdelke oz. storitve, na koncu jim z najmanjšim odstotkom sledi opredelitev, da imajo na Hrvaškem podjetje.

0

10

20

30

40

50

60

da ne ne vem, me ne zanima

53

34

14

48

Slika 7: Ali poslujete s Hrvaško oz. hrvaškimi podjetji in kako?

Vir: http://poslovanje-s-hrvasko.gzs.si/slo/rezultati_ankete

Pridobljen podatek lahko povežem s prednostjo vstopa Hrvaške v EU v gospodarskem sodelovanju med državama, za katerega menim, da se bo le-to še povečalo. 2. Pri poslovanji s Hrvaško imam oz. nimam težav. Tukaj se je velika večina opredelila, da pri poslovanju s Hrvaško imajo težave in le majhen odstotek, da jih nimajo.

Slika 8: Poslovanje s Hrvaško


49

Ker se je večina odločila, da pri poslovanju s Hrvaško imajo težave, lahko ta podatek povežem z mojo ugotovitvijo, zapisano med prednostmi vstopa Hrvaške v EU, kjer menim, da se bo nadaljnjo poslovanje med državama poenostavilo, olajšalo ter povečalo. 3. Pri poslovanju s Hrvaško se soočam z naslednjimi težavami:

Slika 9: Pri poslovanju s Hrvaško se soočam z naslednjimi težavami


Zanimiv je podatek, da se jih je veliko število opredelilo za težavo, povezano z informacijami, sledijo ji težave, povezane z dovoljenji, plačilno nedisciplino, plačilnimi roki ter delovnimi dovoljenji, nekoliko manj pa se jih je opredelilo za težave, povezane s predpisi, davki, drugimi dajatvami ter priznanjem diplom. Zaradi slabega odziva na mojo anketo in zato težjega podajanja točnosti same ankete sem vesela, da sem v tem času zasledila tudi drugje izvedene ankete na tematiko vstopa Hrvaške v EU. To mi je omogočilo širši pogled na celotno tematiko ter, če lahko tako trdim, potrditev mojih mnenj in predvidevanj.

50

6 SKLEP Špedicija je specializirana storitvena dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem prevoza blaga ter z vsem, kar je v povezavi s tem. V diplomski nalogi sem izpostavila, da so storitve špedicij raznolike, zahtevne in kompleksne, pri čemer sem si zastavila oz. predpostavila dve hipotezi:

- delo špediterjev je pomembno v transportni verigi ter - špedicija je kompleksna dejavnost.

V transportni verigi špediter s svojim delom razbremeni svojega komitenta (prodajalca in/ali kupca), saj poskrbi, da bo blago pravočasno in pod določenimi pogoji dobavljeno v namembni kraj s pravilno izbranim transportnim sredstvom ter najprimernejšo in najustreznejšo prevozno potjo, kar pa ni vedno enostavno. Pri svojem delu mora delovati preudarno in gospodarno z upoštevanjem navodil naročnika, značilnosti blaga ter predpisov in zakonov. Ob tem mora paziti na optimalnost stroškov. Zato je izbira hitre, varne, zanesljive in ugodne transportne poti nadvse pomembna. Špediter ponuja celoto logističnih storitev. Zaradi izvajanja osnovnih in specialnih poslov lahko trdim, da je špedicija kompleksna dejavnost. Pojmovanje špediterja se zaradi kompleksnosti njegovih nalog z leti spreminja iz klasičnega ponudnika špedicijskih storitev v celovitega ponudnika logističnih storitev. Delovanje špediterja ni omejeno samo na eno področje, temveč so zaradi razvejanosti njegovih nalog področja njegovega delovanja razširjena v nacionalnem, mednarodnem in globalnem prostoru. Ob tem se pa tudi spreminjajo njegove naloge. Medtem ko so na začetku njegove naloge bile povezane predvsem s transportom blaga, mora sedaj težiti k izvajanju celovitih storitev, ki zajemajo predvsem planiranje, organiziranje, izvajanje in kontrolo blaga. Izmed osnovnih in specializiranih storitev prevladuje med špediterji prav tako storitev izvajanja carinskega posredovanja, ki se je nanašalo na posle, povezane z uvozom in/ali izvozom blaga v države nečlanice EU. Kot primer države, s katero morajo slovenska podjetja izvajati posle uvoza in /ali izvoza, sem izbrala Hrvaško. Posebej me je zanimalo, kako se bodo slovenski špediterji odzvali na skorajšnji vstop Hrvaške v EU. V raziskavi sem izbrala podjetje, ki se ukvarja s špedicijsko dejavnostjo in izvedla anketo med špedicijskimi podjetji. Anketo sem izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega sem razposlala preko elektronske pošte na 150 elektronskih naslovov podjetij, povezanih s špedicijsko dejavnostjo. Odgovore sem prejela v roku petih mesecev; ker kasneje ni bilo več odgovorov, sem anketo zaključila. Prejela sem le 52 odgovorov. Slab odziv anketirancev me je močno presenetil, saj sem pričakovala večji odziv. S tem se je moje delo otežilo, saj če bi se anketiranci številčnejše odzvali, bi tako bil rezultat ankete tudi bolj relevanten in realen. Prejete podatke sem obdelala in z njihovo pomočjo prišla do določenih ugotovitev. Analiza ankete je potrdila mojo prvo hipotezo, ki se navezuje na delo špediterja v transportni verigi, kajti največ anketiranih se je opredelilo za izvajanje storitve

51

organiziranja transporta. Sledilo ji je carinsko posredovanje, na katerega je vezana problematika vstopa Hrvaške v EU. Prišla sem do sklepa, da je špedicija kompleksna dejavnost organiziranja transporta blaga in carinskega posredovanja. Vstop Hrvaške v EU bo bistveno vplival na delo špediterskih podjetij. Na organiziranje transporta bo vpliv pozitiven, saj se bo delo poenostavilo, olajšalo in pohitrilo. Odpadle bodo storitve carinskega posredovanja. Slednje bo povzročilo potrebo po preobrazbi špediterja v sodobnega logističnega ponudnika. Zastavljeni hipotezi sta se potrdili. Kljub temu pa ostajajo odprta še nekatera vprašanja:

- kako izvesti preobrazbo špediterja v sodobnega logističnega ponudnika, - kako omiliti posledice vstopa Hrvaške v EU za naše špediterje in - kakšno bo delo špediterjev v prihodnosti.

52

POVZETEK V prvem delu naloge sem predstavila pomen špediterja, špediterske storitve in vlogo špediterja pri carinskem posredništvu, v nadaljevanju pa mednarodno združenje špediterskih organizacij (International Federation of Freight Forwarders Association – FIATA) in njene dokumente. V empiričnem delu obravnavam špedicijsko dejavnost in z njo povezane logistične procese majhnega špediterskega podjetja AZ Interkontrakt. Posebej orišem aktivnosti podjetja pri organiziranju transportov tovora na Hrvaško. Izvedem anketo med špediterskimi podjetji o njihovi dejavnosti. Težišče je na obravnavi problematike špediterskih podjetij po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Vstop Hrvaške v EU bo bistveno vplival na nadaljnje poslovanje špediterjev, saj bodo odpadle storitve carinskega posredovanja. Najbolj spodbudna ugotovitev analize je, da se kljub izgubi pomembnega dela poslov, ki ga predstavlja carinsko posredovanje, špediterska podjetja ne bodo odločila za opustitev dejavnosti. Špediterji bodo intenzivneje izvajali temeljne logistične storitve, delno pa se lahko preusmerijo tudi v izvajanje drugih dejavnosti. Ključne besede: špedicija, špediterske storitve, carinsko posredovanje, mednarodno združenje špediterskih organizacij (FIATA), podjetje AZ Interkontrakt, carinsko posredovanje pri zunanjetrgovinskih poslih s Hrvaško.

ABSTRACT The theoretical part of my research presents freight forwarder business, freight forwarding services, and a freight forwarder's function in customs brokerage. Furthermore, the International Federation of Freight Forwarders Association (FIATA), with its documents, is presented. The empirical part deals with freight forwarding activities and the logistics system of a small-sized enterprise AZ Interkontrakt. Special emphasis is placed on the description of the company’s activities in the organization of cargo transport to Croatia. In addition, a questionnaire on their activity has been applied among freight forwarding companies. The focus is on the problems of freight forwarders after Croatia joins the European Union, an event that will significantly influence their further operations, as all the customs brokerage services at the border fall away. The most encouraging finding of the analysis is that, despite the fact of losing an important part of the business, the freight forwarding agencies will not cancel their business. To the contrary, they will carry out more intensively their basic logistics services, partly by starting with additional business. Key words: freight forwarding agency, freight forwarding services, customs brokerage, International Federation of Freight Forwarders Associations (FIATA), AZ Interkontrakt, customs brokerage in trading activities with Croatia.

53

LITERATURA

1. Jakomin, Igor, Jelenc, Milan in Vlačič, Patrick. 2006. Temelji poslovanja špedicije. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.

2. Jelenc, Milan. 1999. Špediter – partner v mednarodnih logističnih operacijah. V: Globalizacija gospodarstva in njen vpliv na podjetniško logistiko v Sloveniji. XXII posvetovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta: 89-99.

3. Krampe, Hors in Lucke, Hans-Joachim. 2006. Grundlagen der Logistik: Theorie und Praxis logistischer Systeme. München: Huss-Verlag.

4. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko- poslovna fakulteta.

5. Ogorelc, Anton. 1996. Logistika: organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor: Studio Linea.

6. Ogorelc, Anton. 1998. Logistične spremljevalne dejavnosti in transportno zavarovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

7. Ogorelc, Anton. 1999. Mednarodne logistične storitve. Maribor: Studio Linea. 8. Ogorelc, Anton. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 9. Puharič, Krešimir. 1997. Pogodbeno pravo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 10. Zelenika, Ratko in Pavlić Skender, Helga. 2007. Upravljanje logističkim mrežama.

Rijeka: Ekonomski fakultet. 11. Zorko, Martina. 2010. Pogodbeno pravo. Maribor: Višješolski strokovni program-

logistično inženirstvo. 12. Zupančič, Samo. 2006. Mednarodni transport in transportno zavarovanje.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 13. Žvikart, Branko. 2006. Mednarodna špedicija. Lovrenc na Pohorju: Samozaložba.

VIRI

1. 24ur.com. (2013). Anketa o vstopu Hrvaške v EU. [online]. Dostopno na: http://www.24ur.com/specialno/ankete/ [07.04.2013].

2. Baluch, Issa. (2006). The changing role of the freight forwarder. [online]. Dostopno na: http://www.tiaca.org/images/tiaca/pdf/the%20changing%20role%20of%20the%20freight%20forwarder.pdf [04.06.2013].

3. Carina RS. (2004). Carinski postopki. [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/carinski_postopki/izvoz/postopek_pri_izvozu_blaga/ [24.05.2012].

4. Carina RS. (2012). Carinski status blaga. [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/carina/carinski_status_blaga/ [24.05.2012].

5. Carina RS. (2012). Celotni tranzitni postopek. [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/carinski_postopki/tranzit/, [24.05.2012].

6. Carina RS. (2012). Poenostavljeni carinski postopki. [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/carinski_postopki/poenostavljeni_carinski_postopki/ [24.05.2012].

54

7. Carina RS. (2012). Sistem SIAES. [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/e_carina/aes_izvoz/siaes_ecs/ [25.05.2012].

8. Carina RS. (2012). Tranzitni postopek NCTS. [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/e_carina/ics/, [28.05.2012].

9. Carina RS. (2012). Vključitveni prag. [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/podjetja/porocanje_v_intrastat/vzdevek/#c16290 [22.05.2012].

10. CLECAT. (2012). Osnovne informacije o CLECAT. [online]. Dostopno na: http://www.clecat.org [11.04.2012].

11. Condor.co.at. (2012). FIATA dokumenti in obrazci. [online]. Dostopno na: http://www.condor.co.at/en/information/fiata-documents-and-forms [10.04.2012].

12. DURS. (2012). Davčni zastopnik. [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/placniki_ddv/davcni_zastopnik_po_zddv_1/ [29.05.2012].

13. DURS. (2012). Davčni zavezanec po 5. členu ZDDV-1. [online]. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5012 [29.05.2012]).

14. Eurlex. (2007). 5. člen o carinskem zakoniku Skupnosti. [online]. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20070101:SL:PDF [15.5.2012].

15. Eurlex. (2012). Carinski dokumenti. [online]. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2006R1875:20061226:SL:PDF [28.05.2012].

16. Europa.eu. (2010). TARIC. [online]. Dostopno na: http://europa.eu/legislation_summaries/customs/l11003_sl.htm [24.05.2012].

17. FIATA. (2012). Glavni cilji združenja FIATA. [online]. Dostopno na: http://www.fiata.com/index.php?id=100 [10.04.2012].

18. FIATA. (2012). Osnovne informacije o FIATA. [online]. Dostopno na: http://www.fiata.com/index.php?id=30 [10.04.2012].

19. Freightforwardeurope. (2012). Osnovne informacije o Freightforwardeurope. [online]. Dostopno na: http://www.freightforwardeurope.org [11.04.2012].

20. Gospodarska zbornica Slovenije. (2012). Splošni pogoji poslovanja mednarodnega špediterja. [online]. Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_promet/sekcija_spediterjev_in_skladiscnikov/splosni_pogoji_poslovanja_mednarodnih_spediterjev_slovenije [15.03.2012].

21. GZS. (2012). Splošni pogoji poslovanja (Ur. l.). [online]. Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_promet/sekcija_spediterjev_in_skladiscnikov/splosni_pogoji_poslovanja_mednarodnih_spediterjev_slovenije [20.04.2012].

22. GZS. (2013). Anketa o poslovanju s Hrvaško. [online]. Pridobljeno na: http://poslovanje-s-hrvasko.gzs.si/slo/rezultati_ankete [07.04.2013].

23. Izvoznookno.si. (2011). Poreklo blaga. [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Poreklo_blaga_10.aspx [24.05.2012].

55

24. Izvoznookno.si. (2011). Uvozni postopek. [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Carinski_postopki/Uvozni_postopek_5991.aspx [24.05.2012].

25. Izvoznookno.si. (2011). Carinska vrednost. [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Carinski_postopki/Carinska_vrednost_5986.aspx [24.05.2012].

26. Letterofcreditforum.com. (2012). Fiata SIC (ZDA). [online]. Dostopno na: http://letterofcreditforum.com/docs/fiatashippersintermodalweightcertification.pdf [10.04.2012].

27. Reverso.net. (2012). Forwarding agent. [online]. Dostopno na: http://dictionary.reverso.net/english-definition/forwarding%20agent [15.03.2012].

28. Statistični urad RS. (2012). Intrastat. [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/intrastat/NAVODILA_ZA_PE_2012.pdf [22.05.2012]).

29. Uradni list RS. (2006). 18. člen ZDDV-1. [online]. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5012 [29.05.2012]).

30. Uradni list RS. (2009). Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije. [online]. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=93627 [21.03.2012].

31. Wikipedia. (2012). Pravica zastavnega upnika. [online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zastavna_pravica [20.03.2012].

32. Wikipedia. (2013). Carina (dajatev). [online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Carina_%28dajatev%29 [24.05.2012].

33. Wikipedia. (2013). Carinska uprava Republike Slovenije. [online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Carinska_uprava_Republike_Slovenije [24.05.2012].

34. Wikipedia. (2013). EFTA. [online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropsko_združenje_za_prosto_trgovino [24.05.2012].

35. Zakon o DDV. (2012). 4. člen Zakona o DDV. [online]. Dostopno na: http://www.zakonodaja.com/zakoni/vii/1/1/p_zddv_1/cleni/4.clen/4.clen [29.05.2012]).

KAZALO SLIK Slika 1: Oris dejavnosti špedicije ............................................................................................... 8

Slika 2: Logotip FIATA ........................................................................................................... 12

Slika 3: Logotip CLECAT ........................................................................................................ 13

Slika 4: Razvoj oz. evolucija vloge špediterja .......................................................................... 24

Slika 5: Mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi ............................................................. 27

Slika 6: Organizacijska struktura podjetja AZ Interkontrakt ................................................... 27

Slika 7: Ali poslujete s Hrvaško oz. hrvaškimi podjetji in kako?............................................. 48

Slika 8: Poslovanje s Hrvaško .................................................................................................. 48

Slika 9: Pri poslovanju s Hrvaško se soočam z naslednjimi težavami ..................................... 49

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pravica&action=edit&redlink=1

56

KAZALO TABEL Tabela 1: Posledice vstopa Hrvaške v EU ................................................................................ 46

KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Delež strank podjetja AZ Interkontrakt ................................................................ 29

Grafikon 2: Storitve, ki jih ponujajo špedicijska podjetja ........................................................ 32

Grafikon 3: Število zaposlenih v podjetju ................................................................................ 33

Grafikon 4: Poslovanje podjetja po letih .................................................................................. 34

Grafikon 5: Najpogosteje izvajane špedicijske storitve ........................................................... 35

Grafikon 6: Razmerje naročnikov anketirancev ....................................................................... 36

Grafikon 7: Vpliv na poslovanje špediterskih podjetij zaradi vstopa Hrvaške v EU ............... 36

Grafikon 8: Izguba dela po posameznih področjih dela ........................................................... 37

Grafikon 9: Možni ukrepi za izognitev oz. preprečitev posledic ............................................. 38

Grafikon 10: Število podanih predlogov .................................................................................. 39

Grafikon 11: Oblika družbe podjetja ........................................................................................ 40

Grafikon 12: Opredelitev glede na specializiranost ................................................................. 41

Grafikon 13: Opredelitev glede na področje poslovanja .......................................................... 41

Grafikon 14: Ali je po vašem mnenju vstop Hrvaške v EU dobra novica za Slovenijo? ......... 47

KRATICE ECS – Sistem nadzora izvoza EFTA – Evropski sporazum o prosti trgovini EU – Evropska unija EUL – Enotna upravna listina FBL – Prenosna nakladnica za kombinirani transport FFI - Posredovanje špediterskih navodil FIATA FCR – Špeditersko potrdilo o prejemu blaga FIATA FCT – Špeditersko transportno potrdilo FIATA SDT – Potrdilo pošiljatelja o prevozu nevarnega blaga FIATA SIC – Intermodalni certifikat pošiljatelja o teži FWB – Neprenosljiv tovorni list za kombiniran transport FWR – Skladiščno potrdilo GZS – Gospodarska zbornica Slovenije ICS – Sistem nadzora uvoza MRN – Enotna registrska številka deklaracije NCTS – Nov računalniško podprt tranzitni sistem SIAES – Slovenski avtomatizirani izvozni sistem T1 – Zunanji tranzitni postopek T2 – Notranji tranzitni postopek VSD – Vstopna skupna deklaracija

57

KAZALO PRILOG Priloga 1: Deklaracije Priloga 2: FIATA dokumenti Priloga 3: Intrastat ES Priloga 4: Anketni vprašalnik

1

Priloga 1: Deklaracije

13

Priloga 2: FIATA dokumenti

21

Priloga 3: Intrastat ES

23

Priloga 4: Anketni vprašalnik

diplomsko delo - corenapisanega že ogromno, mene pa je v povezavi s tem pritegnila predvsem...

Documents